99
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Celja 25. marca. Minule dni je bila v tukajšni ces. kr. okrožni sodnii glavna obravnava zoper veliko četo razbojniško. Bila je ta obravnava menda najobširnija izmed vseh dosedaj tukaj izpeljanih; kajti pred sodnijo — na klopeh zatožencov — je sedelo 21 hudodelnikov, med temi 4 ženske; poklicanih in zaslišanih prič je bilo 59, in terpela je obravnava celih 8 dni, namreč od 16. do 24. marca. Predmeti tote obširne obravnave so bile hudodelstva ropa, tatvine, pod vladji va nja in udeležbe ropa,javne posilnosti in ubojstva.
Na klopeh zatožencov sedeči hudobneži so bili tisti tolovaji, od kterih se je od leta 1849 do 1853 veliko hudobij slišalo in ki strahovali so mnoge kraje po d olj ne m Štajarskem, okoli Brešc, Rogatca in Laškega, na Hor-vaškem in Krajnskem, in to do dobe, da so padli pravici v pest. Preiskava teh zločincov in njih dopernešenih hudodjanj je bila začela se v Brešcah pri bivši ces. kr. zborni sodnii; nastavljena je pa bila pri tadajni ces. kralj, deželni sodnii v Cel j i. Ker so hudobneži terdovratno tajili dopernešene hudodelstva, in ker je bilo število hudodelstev veliko in nektere zlo zapletene , se je preiskovanje trajalo do leta 1853. Po sodniškem razsodu od 3. augusta omenjenega leta sta bila dva hudodelnika v težko železje na vse žive dni obsojena, — eden na 20 let, drugi pa po razmeri njih udeležbe so obsojeui bili na več let v ojstro ječo; nekteri so bili izpuščeni za volj pomanjkljivosti dokazov.
Po takem bi bilo misliti, da je pravda dognana — kar se drugi dan oglasijo obsojenca na vedno in uni v 20-letno ječo, ter pravijo, da hočejo do malega razodeti vse, kar so bili tajili poprej, in da bodo naznanili sodništvu še mnogo drugih okoljšin in neznanih deležnikov doperšenih zločinstev.    To so tudi storili in obstali vse in natanko.
Pričela se je tedaj sodniška preiskava vnovo, pa terpela zavolj ogromnega gradiva do letošnjega leta. Prišle so na beli dan grozovitne dogodbe.
Bilo bi predolgo za naš list, da bi razložili celo rajdo dopernešenih hudodelstev („zatožbui spis", ki našteva tote grozoviustva,  obsega   trinajst drobno napisanih pol;
100
drugih uradnih spisov, dopisov, odpisov in vpisov to pravdo zadevajočih je pa .nagromadilo se toliko, da so komaj v sede m velikih zabojih pospravljeni bili); tudi se brani pero popisati te dela človeške divjote , ker mnoge izmed njih so tako gerde in strahovite , da nas je preletavala groza , ko smo culi o njih.    Tedaj  povemo na kratko le tole:
Doperšenih djanj je 32; med temi je 8 velikih ropov; razun teh so ponocni po lom as ti, tatvine, potica nje in udeležbe pri ropih, terpiučenje ljudi, ubo j stvo.
Pričele so se tote zločinstva leta 1849 na horvaško-krajnsko-štajarski meji, pa vsako sledeče leto noter do 1853 je bilo dopernešenih mnogo hudodjanj, kterih se je udeleževalo po 5 in več hudobnežev , ki so letos tukaj pravdani bili. Ti strašni ljudje, večidel tersati pa sirovi lenuhi, so doma iz raznih krajev; mladi niso v šolo hodili, tedaj večidel ne znajo ne brati ne pisati; delati se jim ni poljubilo, klatili so se po širokem svetu, pajdašili se z malopridnimi ljudmi, ter uganjali ž njimi vred mnogotere hudobije. Napadali so namreč posebno samotne bajte, hiše, hramove, mline itd., po kterih so, našemani in preoblečeni, pa oboroženi gorjačami, pištolami, puškami, sekirami ljudi napadali, jih vezali , zvezane pa bodli, davili, suvali, tolkli, žgali , jim nož ali pištolo na persi, na vrat stavili, ter jim grozili, da čejo jim ^odrezati glavo" ali „črepinjo razbiti", ako jim ne dajo dnarja, ali ne povedo, kje da imajo shranjeno gotovino.
Poslušavce pri sodniški obravnavi je preletavala groza, ko so culi vse okolšine dopernešenih zločinstev. Se ve da so tajili nekteri hudobniki tudi sedaj udeležbo in izpeljavo tega ali unega hudodelstva; al nič jim ni pomagalo tajenje; resnica je prišla vendar na dan, in določene so jim bile zaslužene kazni.
Krivih spoznanih je bilo 16 zatožencov , ki so bili obsojeni takole: Najsilovitneji tolovaj, deležnik peterih ropov in ubojstva, za ljudi in ptuje blago zelo nevaren človek, J. B., je bil obsojen v ojstro ječo na vse žive dni; izmed pajdašev njegovih so bili obsojeni eden na 18, ena ženska na 14, drugi na 8, na 6 in manj let po razmeri svoje udeležbe, vsi pa v ojstro ječo. Tudi morajo poverniti napravljeno škodo in plačati sodbine troške. Štirje možki pa ena ženska so bili rešeni zatožbe zavolj pomanjkljivosti dokazov. Razun teh letos tukaj pravdanih :n obsojenih hudo-delcov je bilo še 19 deležnikov, ki so pa med dolgoletnim preiskovanjem umerli v zaporu in stopili pred obličje drugega sodnika.                                                                 J. Š.
Iz Tersta. Po naznanilu „Triest. Zeit." znašajo za napravo tukajšnega kapuci na rskega samostana dosih-mal podpisani milodari 17.608 fl. 42 kr.
Iz Ljubljane. Kmetijska družba je včeraj iz Dunaja prejela odgovor, da vodstva železnic in parobrodov , ktere so v pripomoč dunajske razstave že s tem veliko storile, da bojo vse blago tj g in nazaj zastonj peljale, ne morejo še ljudem vožnje brez plačila dovoliti. — Več Švaj-carjev je pri Zidanem mostu od gosp. Sartori-a vse posestvo kupilo , da bojo tukaj velike magazine za žito in druge pridelke iz Horvaškega itd. napravili in veliko kupčijo na vse strani, proti Terstu itd. začeli.