OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH1 OBJAVI V GOZDARSKEM VESTN~KU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki· obravnavajo gozd, gozdn'i prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v sk!adu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva. Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov pri'spevka. Avtorji lahko zahtevajo postavljen prispevek v korekturo. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorjev. njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter tocnim naslovom ustanove v kateri so zaposleni oziroma njihovega bival fšca (ce ni zaposlen). Prispevki so honorirani po merilih, ki jih doloca :10 ZGDS, zato navedite št žiro racuna, EMŠO in davcno številko avtorjev ·ter njihov avtorski delež. Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevke dostavite na. uredništvo osebno, s priporoceno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek pošljite na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovn'im gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice spreJemamo 15 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vracamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z racunalnikom (Word for W'IN.DOWS, ASCII format) ali s pisalnim strojem, z Clvojnim razmi kom med vrsticami'. Znanstveni prispevki morajo imeti 'UMRO' zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim indikativnim izvleckom (do 250 znakov), z zgošcenim povzetkom, kljucnimi besedami ter dvojezicno opremo besedila preglednic, grafikonov in slik. Poglavja oštevi lci mo z arabskimi številkami dekad nega sistema do ·cetrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot ;zunaj Sl. Opombe med besedilom oznacimo zaporedno in dodamo na koncu. Latinska imena so izpisana ležece (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom navajamo po harvardskem nacinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom vkljucimo v vsebino ( npr.:' ... kot navaja zakon o dohodnini ( 1990)'). Med besedilom citira ne vire in literaturo navedemo na koncu prispevka v poglavju 'Viri'. Razvrsti mo jih po abecednem redu priimkov prvih avtorjev, oziroma po abecednem redu naslova dela, ce delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja razvrstimo kronološko in z dodano crko, ce gre za vec del' istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado.mat.uni-lj.si/vlado/sgml/sgmluvod.htm. BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management.-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.-Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest ­ Ljubljana, Spl:ošn.o združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekan ci-sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišca . ­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Bio masa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-54. ~ --, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubfjana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.-Ur. l. RS št 43-2300/90. Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljene z zaporedni mi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila uporabljamo decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, v besedi ~u oznacimo z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani oznacimo s pripadajoco številko, imenom avtorja in oznako gornjega roba. Nasl:ovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice okvirimo, za oblikovanje vsebine polj ne uporabljajmo preslednice. Rocno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti lista A4. Racunalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male crke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloca urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 57 • številka 2 1 Vol .. 57 • No .. 2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry RAZPRAVE IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE TRG GOZDNIH LESNIH PROIZVODOV GOZDARSlVO V CASU IN PROSTORU STALIŠCA IN ODMEVI DRUŠlYENE VESTI KNJIŽEVNOST STROKOVNO IZRAZJE 58 Uvodnik 59 Boštjan POKORNY Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd Effects of Forest Edge on Biodiversity with the Emphasis on Depredation of P/anted Arlificial Birds' Nests 71 Darko KLOBUCAR, Boštjan KOŠIR Pogledi na nabavo zgibnih trakto~ev za spravilo lesa Views on Purchasing of Skidders for Wood Skidding 80 Natalija VIDERGAR·GORJUP, Franc BATIC Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja Natural Allotments, Environmental Pollution, and State of Vegetation in Zasavje Area 92 Franci FURLAN Izvajanje del v zimskih razmerah 98 Pregled prodajnih cen semen gozdnih drevesnih vrst 99 Vabilo v deželo losov in deževnih gozdov (vendar ne tropskih) 99 Slovenske predstavitve resolucije o Evropski gozdarski strategiji 1 OO O verodostojnosti odslej na internetu 101 31. Evropsko tekmovanje gozdarjev v nordijskem smucanju, Bled -Pokljuka 31. 1.-6. 2. 1999 102 Pismo gospoda Erwina Lauterwasserja, predsednika lntemacionalnega komiteja EFNS gospodu lgnaciju Pišla~u 103 Gozdarski strokovni vecer Bled 4. 2. 1999 104 Porocilo o aktivnostih Celjskega gozdarskega društva v letu 1998 105 Ekskurzija DIT-a gozdarstva Posocja na Hrvaško 107 ALPE-ADRIA: Prags 19.-20. 2. 1999 108 Dobili smo Seznam gliv Slovenije 11 O Gozdarsko strokovno izrazje 31. EFNS-Evropsko tekmovanje gozdarjev v nordijskem smucanju Tradicija gozdarskih smucarskih tekmovanj v Sloveniji je kar dolga. Verjetno se le še redki spominjajo tistih prvih srecanj gozdarjev, lesarjev in lovcev pred vec kof štirimi desetletji. Dokaj pozno~ šele leta 1990-pa smo se na povabilo kolegov iz avstrijske Koroške vkljucili v številno evropsko drušcina gozdarjev -smucarjev. Deležni smo bili prisrcnega sprejema, med drugim tudi zaradi sprememb, ki so se prav v tistem casu dogajale pri nas. Kmalu smo bili postavljeni pred vprašanje, kdaj bo prirea'itev v Sloveniji. Menim, da je bilo to ob siceršnjem zanimanju za organizacijo posebno priznanje gozdarstvu Slovenije. Z obiskom predsednika mednarodnega organizacijskega odbora, gospoda Lauterwasserja, na Bledu in sprejemom pri ministru, gospodu Cirilu Smrkolju, so se v letu 1997 zacele priprave. že na lanskih tekmah v St. Mihaelu smo pripravili predstavitev in celoten program prireditev. Ko smo od Avstrijcev prevzeli zastavo EFNS, smo se šele prav zavedli, kako zahtevno nalogo smo si zadali. To veliko srecanje gozdarjev-smucarjev Evrope je pomembna športna, strokovna in družabna prireditev, saj so se tekmovanja v teh 311etih zvrstila v številnih znanih zimskošportnih središcih po vsej Evropi. Velik eomen EFNS je v vzpostavitvi osebnih stikov med ljudmi iz razlicnih držav in razlicnih profilov (gozdnih delavcev, gozdarjev, lastnikov gozdov in ljubiteljev gozda). Lahko recemo, da je to eno najbolj množicnih evropskih strokovnih druženj, ki se z odpiranjem vzhodne Evrope fe še širi. Prireditev omogoca osebno izmenjavo strokovnih mnenj ne fe na ekskut7ijah, pac pa tudi na drugih strokovnih srecanjih. Marsikatere pobude, ki so povezale gozdarstvo v EU, so prišle prav iz EFNS. Povezanost smucarskega športa z delom gozdarjev se kaže povsod, še posebej v goratih predelih Evrope in Skandinavije. Kljub vecinoma dobri odprtosti gozdov je tudi pri nas pozimi marsikje dostop do gozda možen te s smucmi. To pa zahteva primerno opremo, obvladovanje osnov smucanja ter dobro telesno pripravljenost. V tem primeru to ni vec le ena od oblik rekreacije, pac pa sestavni del vsakdanjega dela gozdarja. Sedaj, ko je od zakljucka EFNS preteklo že nekaj casa, lahko z olajšanjem ugotovimo, da nam je delo vendarle uspelo dobro opraviti. S svojim odnosom do prireditve je zelo pomembno vlogo odigral Zavod za gozdove Slovenije, še posebno Obmocna enota Bled ter gostitelji ekskurzij (OE Kranj, Novo mesto, Kocevje, Tolmin in Sežana). Pogrešali smo fe predstavitev vloge in dela ZGS. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojo podporo sploh omogocilo organizacijo in izvedbo EFNS in državni sekretar, gospod Maksimilijan Mohoric, je opravil veliko dela predvsem pri povezovanju dela med ministrstvi, ki so bila vkljucena. ln preostalo gozdarstvo? Kljub dogovorom na ravni Splošnega združenja gozdarstva. ki združuje vsa izvajalska podjetja, ni bilo pripravljenosti za sodelovanje. Naj bodo razlogi takšni ali drugacni, res je škoda, da se tudi ta del gozdarstva ni predstavil na prireditvi-saj menda imamo kaj pokazati! Prireditev nam je prinesla veliko pozitivnega. Tudi to, da je pokazala naše slabosti, neorganiziranost in nesposobnost na nekaterih podrocjih. Skratka 31. EFNSje bil velika priložnost, da pokažemo gozdarjem iz vse Evrope naše gozdove, naravne in kulturne znamenitosti Slovenije, nenazadnje pa tudi svoje organizacijske sposobnosti. Ali smo jo dovolj izkoristili? Tudi tokrat velja tisti pregovor o generalih po bitki ... Janez Konecnik, dipl. inž. gozd. ~~~~c.s;> Razprave GDK: 267 : 148.2 : 180.1 Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd Effects of Forest Edge on Biodiversity with the Emphasis on Depredation of Planted Artificial Birds' Nests Boštjan POKORNY* Izvlecek: Pokorny, B.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd. Gozdarski vestnik, št. 2/1999. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 35. Gozdni rob je biotop, ki je zaradi robnega ucinka velikega pomena za vrstno raznolikost. Tradicionalno pojmovanje gozdnega roba kot ekotona poudarja povecano število vrst v prehodni coni med dvema sosednjima ekosistemoma, novejše raziskave pa kažejo, da je aktivnost plef1ilcev v prehodni coni mocno povecana, zato predstavlja gozdni rob za dolocene vrste posebno ekološko past Negativni robni ucinek je najbolj opazen pri gnezden ju ptic pevk v fragmenti rani krajini. Da bi ugotovili vpliv nekaterih krajinskoekoloških dejavnikov na uspešnost gnezdenja ptic, smo izvedli poskus z umetni mi gnezdi. Poskus ni pokazal negativnega robnega ucinka, zato pa smo ugotovili, da je izplen umetnih gnezd v suburbani krajini vecji kot v gozdnati, iz cesar lahko sklepamo, da so talne gnezdilke bolj ogrožene kot gnezdilke grmovnega sloja. Kljub nekaterim pomislekom je potrebno generalisticne plenilce upoštevati kot pomemben dejavnik, ki vpliva na vrstno sestavo, populacijsko gostoto in populacijsko dinamiko ornitofavne v fragmentirani krajini. Kljucne besede: gozdni rob, ekoton, omitologija, gnezdenje ptic, robni ucinek, plenilci gnezd, umetna gnezda, fragmentacija gozda, biotska raznolikost. Ab stra et: Pokorny, B.: Effects of Forest Edge on Biodiversity with the Emphasis on Depredation of Planted Artificial Birds' Nests. Gozdarski vestnik, No. 2/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 35. A forest edge as a biotop has a notable value for the biodiversity due to the edge effect. A traditional concept considers the forest edge as an ecotone with significantly higher species diversity comparing with adjacent ecosystems. Nevertheless, the recent studies have pointed out the increasing predators' activity ina transition zone. ln consequence, the forest edge could be an ecological trap for particular prey species. Negative edge effect is well known for many breeding songbirds in fragmented landscape all over the world. With the intention of finding out the influence of some ecological characteristics of landscape over birds' nesting success a field study with the artificial nests has been made. The results show that the artifical nest-predation rate is much higher in the suburban landscape com pared to the forested one from which we may conclude the predators jeopardise grounding nests much more as the above-ground nests. On the contrary, the results did not show the negative edge effect. ln spite of some doubts the generalistic predators should be considered as an important factor which influences species composition , population density and population dynamic of ornithofauna in the fragmented landscape. Key words: forest edge, ecotone, ornithology, birds' nesting, edge effect, nest predator, artificial nest, forest fragmentation, biodiversity. 1 UVOD INTRODUCTION Ohranitev biotske raznolikosti je po letu 1992, ko je bila na Konferenci o okolju in razvoju v Rio de Janieru sprejeta Konvencija o biološki razno­vrstnosti, postala eden glavnih ciljev trajnostne rabe prostora v svetovnem merilu. Sodobna družba se je šele v zadnjem casu zacela zavedati krize izumiranja vrst, ki jo je s svojo aktivnostjo povzrocil clovek. Po oceni iz leta 1980 bi lahko do konca leta 2000 izumrla 500.000 do 2,000.000 rastlinskih in živalskih vrst, kar pomeni skoraj 20 %vseh vrst, ki živijo na Zemlji (SHAFFER 1987). Spreminjanje, unicevanje in fragmentacija habi­ * B. P., univ. dipl. inž. gozd. tatov, komercialen lov, naseljevanje neavtohtonih vrst, klimatske spremem­ ERI Co Velenje, Inštitut za ekološ­be ter onesnaževanje okolja so najpomembnejši vzroki izumiranja vrst in ke raziskave, Koroška 58, 3320 zmanjševanja biotske raznolikosti (DIAMOND 1986, Ml LLER 1998). Velenje, SLO Pokorny, B.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost. s poudarkom na plenjenJU namešcenih pticjih gnezd Poznavanje biotske raznolikosti je predpogoj za njeno ohranitev. Pred­vsem je pomembno poznavanje kljucnih -za ohranjanje biotske raznolikosti najpomembnejših-biotopov in zgradbe ter delovanja njihovih življenjskih združb. Med biotope, kjer je raznolikost najvecja in ki so za ohranitev le-te izjemnega pomena , sodijo ekotoni, kot so npr. gozdni robovi. 1.1 Opredelitev gozdnega roba 1.1 Detinition of forest edge Gozdni rob je sticišce dveh ali vec gozdnih združb, razlicnih razvojnih faz znotraj njih ali pa sticišce gozda z drugimi ekosistemi. Locimo torej notranje in zunanje robove gozda (PAPEŽ et al. 1997). Po nastanku so lahko inherentni (naravno pogojeni) in inducirani (povzroceni). lnherentni robovi so stabilni in nastanejo na meji med dvema rastlinskima združbama kot posledica topografskih, geomorfoloških, talnih ali mikroklimatskih spre­memb. lnducirani robovi so kratkoživi in nastanejo.kot posledica kratko­trajnih in izrazitih okoljskih ali antropogenih dejavnikov. O njih govorimo, ko se znotraj ene rastlinske združbe pojavijo razlicne razvojne faze (THOMAS 1979). Za vrstno raznolikost je zlasti zanimiv zunanji gozdni rob, saj le-ta deluje kot ekoton, medtem ko je lahko v naravno pogojen ih notranjih robovih zaradi ostrejših razmer tudi manj vrst kot v sosednjih združbah (PAPEŽ et al. 1997). Tocnih podatkov o dolžini zunanjega gozdnega roba v Sloveniji ni, vendar pa Mlinšek (1996) ocenjuje, da meri najmanj 40.000 km, torej toliko kot ekvator. Njegovo oceno potrjujejo rezultati vzorcenja (ŽITNIK 1996), s katerim so ugotovili, da v ljubljanskem GGO-ju meri dolžina zunanjega gozdnega roba 39,16 ± 2,29 m/ha gozda. Ob upoštevanju vplivne površine 30 m na obe strani roba so v isti raziskavi tudi ugotovili, da znaša tako ocenjena vplivna površina 23 % ± 2 % površine gozdov gozdnogospodar­skega obmocja. 1.2 Namen raziskave in opredelitev problema 1.2 The purpose of a research and the definition of a problem Gozdni rob že vse od leta 1933, ko je Aldo Leopold napisal delo Game Management, velja za prostor s povecanim številom vrst. Ker se tu srecujeta dva ali vec razlicnih habitatskih tipov, je gozdni rob ekoton z izrazitim pozitivnim robnim ucinkom (LEOPOLD 1933, cit. LOVEJOY et al. 1986). Upoštevaje gozdni rob kot ekoton, bi lahko sklepali, da je dolžina goz­dnega roba v pozitivni soodvisnosti z vrstno raznolikostjo. Obratno naj bi veljalo za razmerje med velikostjo notranjega okolja gozda in širino robne cone. Vendar je podaljševanje gozdnega roba povezano s procesom frag­mentacije gozdnega prostora, ki pomeni tudi zmanjšanje deleža notranjega okolja fragmenta. Fragmentacija lahko povzroci lokalno izginevanje vrst, zaradi cesar se skupna raznolikost obmocja zmanjša, cetudi naraste število robnih vrst. Lokalno izginotje vrst zaradi fragmentacije je posledica zmanj­šanja velikosti fragmenta pod potrebno velikost areala aktivnosti za dolo­ceno vrsto, posledica izgube habitatske heterogenosti, izpostavljenosti nega­tivnim vplivom zunanjega okolja in negativnega rob nega ucinka (WIL CO VE et al. 1986). Vpliv slednjega je najbolje raziskan na primeru ptic (WILCOVE 1985, WILCOVE et al. 1986, LOVEJOY et al. 1986, YAHNER 1 SCOTT 1988, YAHNER et al. 1989, ANDREN 1992, RUDNICKY J HUNTER 1993, LEIMGRUBER et al. 1994, HASKELL 1995, DONOVAN et al. 1997, SUAREZ et al. 1997, ANDREN 1 ANGELSTAM 1998, HARTLEY 1 HUNTER 1998). Ptice opravljajo celo vrsto pomembnih ekoloških funkcij: uravnavajo številcnost populacij žuželk in malih sesalcev, oprašuj ejo številne rastlinske vrste in jih istocasno tudi razširjajo. Ker živijo v vseh biomih in so lahko opazne, hkrati pa so zelo obcutljive na okoljske spremembe, so zelo dober indikator stanja in dogajanj v okolju. Izmed 219 vrst v Sloveniji poznanih gnezdilk se številcnost obcutno zmanjšuje 36 vrstam {GEISTER 1998), 130 {59 %) pa jih je uvršceno na Rdeci seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (BRACKO et al. 1994). V svetovnem merilu je izmed 9.600 poznanih vrst 11 % ogroženih, nadaljnjim 58 % pa upada številcnost {MILLER 1998). Najpomembnejši vzrok njihove ogroženosti je izguba in fragmentacija primernih habitatov. Povecanje mejnega obmocja {robne cone) in s tem povecana izpostavljenost vrst plenilcem je ena najhujših posledic fragmentacije {WILCOVE et al. 1986, MILLER 1998). Gozdni rob je prostor, kjer je aktivnost manjših plenilcev mocno pove­cana (WILCOVE et al. 1986, FOR MAN 1995). Zaradi izginotja velikih zveri in ujed {posledica fragmentacije) naraste številcnost malih plenilcev, kot so lisica ter predstavniki družine kun in vran (WILCOVE 1985, SO ULE 1986, AN DREN 1992). Ple njene vrste, ki jih robna cona privlaci, se zato znajdejo v ekološki pasti (SUAREZ et al. 1997). že relativno majhno povecanje stopnje ple nj enja lahko namrec v povezavi z ostalimi negativnimi dejavniki fragmentacije povzroci izumrtje nekaterih vrst ali vsaj lokalnih populacij dolocene vrste, saj so robni plenilci glede prehrane izraziti generalisti, zato zanje ne velja enostavna zveza, da velikost populacije ene vrste plena doloca velikost populacije plenilca. S krajinskoekološke perspektive se zato pojavljajo naslednja vprašanja: -Ali je uspešnost gnezdenja (izplen gnezd) odvisna od oddaljenosti gnezda od gozdnega roba? -Kako dalec v notranjost fragmenta sega povecano plenjenje oziroma kakšna mora biti velikost zaplate, da ima le-ta tudi notranje okolje glede na aktivnost plenilcev? -Ali obstajajo razlike v izplenu gnezd znotraj zaplat istega obsega v od­visnosti od krajinskega tipa (primerjava med agrarna in gozdnato krajino)? -Ali so gnezdilke z doloceno strategijo gnezdenja bolj izpostavljene kot druge (primerjava med izpostavljenostjo talnih gnezdilk s tistimi, ki gnez­ dijo v grmovnem in drevesnem stoju)? Da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, smo na raziskovalnem taboru Vinska Gora '98 izvedli poskus z umetni mi gnezdi {POKORNY 1998). Zaradi številnih objektivnih pomanjkljivosti (prekratka izpostavljenost gnezd, neustrezen cas, vrstno neprimerna jajca itd.) smo želeli spoznati predvsem najustreznejšo metodologijo, ki bi nam v prihodnosti omogocila izvedbo obsežnejše raziskave o izpostavljenosti prosto gnezdecih ptic plenilcem. Ker je že Wilcove (1985) ugotovil, da gnezda duplarjev niso izpostavljena pritisku plenilcev, smo raziskavo omejili na prosto gnezd ece talne gnezdil ce in gnezdilce grmovnega sloja. 1.3 Delovne hi poteze 1.3 Working hypothesis Pred izvedbo poskusa smo izoblikovali naslednje delovne hipoteze: -izplen gnezd je najvecji na meji med dvema ekosistemoma (gozdnem robu) in upada od roba proti notranjosti gozda; Pokorny, B. : Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost. s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd -znotraj gozdnih fragmentov istega obsega je v agrarni krajini izplen gnezd vecji kot v gozdnati krajini, saj je v slednji manjši plenilski pritisk pred­ stavnikov vran (Corvidae); -talne gnezdilke so izpostavljene tako talnim kot letecim plenilcem, zato je ta skupina gnezdilk najbolj podvržena negativnemu robnemu ucinku. 2 DOSEDANJA RAZISKOVANJA PROBLEMA 2 PREVIOUS RESEARCH 2.1 Biotska raznolikost ornitofavne v gozdnem prostoru 2.1 The biodiversity of ornithofauna in the forest ecosystem V Sloveniji je bilo do leta 1995 ugotovljeno pojavljanje 364 vrst ptic (BRACKO et al. 1994), od katerih jih 219 pri nas tudi gnezdi (GEISTER 1995). Veliko pestrost gnezdece ornitofavne v Sloveniji kaže primerjava z nekaterimi evropskimi državami, saj gnezdi v Veliki Britaniji prav tako 219 vrst, na Poljskem 224, v Avstriji 227, v Nemciji 237 in v Italiji 254 vrst (PAPEŽ et al. 1997). Ceprav so številne vrste glede svojih gnezditvenih habitatov izraziti generalisti, pa lahko iz dela Ornitološki atlas Slovenije (GEISTER 1995) okvirno povzamemo, da ima izmed 219 vrst gnezdilk prednostno obmocje gnezdenja v vodnih in obvodnih ekosistemih 56 vrst (26 %), v agrikulturnih ekosistemih 30 vrst (14 %), v urbanih ekosistemih 15 vrst (7 %), v gozdnih ekosistemih (upoštevanje tudi gozdni rob) 84 vrst (38 %) in drugje (kamna­lomi, peskokopi, svet nad gozdno mejo, grmišca in makija) 34 vrst (15 %). Izmed 84 vrst, ki imajo prednostni gnezditveni habitat v gozdnem eko­sistemu, je za raziskavo zanimivih 19 vrst, ki gnezdijo predvsem na tleh ali v grmovnem sloju. Te vrste so: fazan (Phasianus colchicus), gozdni jereb (Tetrastes bonasia), sloka (Sco/opax rusticola) in podhujka (Caprimulgus europaeus) iz reda nepevcev ter drevesna cipa (Anthus trivialis), stržek (Troglodytes trog/odytes) , siva pevka (Prunella modularis), mali slavec (Luscinia megarhynchos), tašcica (Erithacus rubecu/a), kos (Turdus merula), cikovt (Turdus philomelos), crnoglavka (Sylvia atricapilla), grmovšcica (Phyl!oscopus sibilatrix), vrbja listnica (Phylloscopus collybita), dolgorepka (Aegithalos caudatus), rjavi srakoper ( Lanius co/lu rio), gril cek ( Serinus serinus), zelenec (Ch/oris eh/oris) in kalin (Pyrrhula pyrrhula) iz reda pevcev. 2.2 Gozdni rob kot ekoton 2.2 Forest edge as an ecotone Gozdni rob ni samo meja med gozdnim in negozdnim ekosistemom, tudi ni le vsota dejavnikov obeh ekosistemov, ampak je kakovostno nov ekosistem (ŽITNIK 1996). Thomas (1979) opredeljuje rob kot prostor, kjer se srecujejo razlicne rastlinske združbe; obmocje, v katerem so opazni vplivi prehoda med združbami, je ekoton. Leopold (1933) je kot eno najbolj ocitnih znacilnosti ekotonov izpostavil bistveno višjo vrstno pestrost v primerjavi z drugimi habitati (cit. KROHNE 1998). Odum (1971) je definiral ekoton kot "prehod med dvema ali vec razlicnimi zdrl!žbami ... ; biocenozo v ekotonu obicajno sestavljajo številne vrste iz obeh sosednjih ekosistemov, poleg njih pa še organizmi, ki so znacilni in pogosto omejeni na ekoton ... ;povecanje raznolikosti in gostote organizmov na stikališcu dveh združb je poznano kot robni efekt" (cit. HOLLAND 1 RISSER 1991 ). Slika 1 : Gozdni rob je velikega po­ Pestrost prosto živecih živali je v ekotonih povezana s pestrostjo rast­linske združbe in s habitatsko raznolikostjo. V gozdnem robu uspevajo številne plodonosne drevesne in grmovne vrste. Za mnoge med njimi je znacilna zoohorija. Med najpomembnejšimi prenašalci semen so ptici, zato je v gozdnem robu opazna pozitivna povratna zveza med rastlinami in ornitofavno: rastline zagotavljajo sadeže, ki privlacijo veliko število ptic, le-te pa razširjajo semena, kar ima za posledico vecanje številcnosti rastlin in s tem njihovih plodov (FORMAN 1 GODRON 1986). Upravljanje z divjadjo je dolgo casa temeljila na povecani biomasi in produktivnosti vretencarjev v robni coni. Thomas (1979) navaja, da so robovi in njihovi ekotoni bogati z divjadjo tako glede številcnosti vrst kot številcnosti osebkov dolocene vrste. Vendar so upravljalci s prosto živecimi živalmi precenjevali pozitivni pomen robnega ucinka za pestrost živalskega sveta, saj so jih zanimale predvsem lovne vrste divjadi, kot so srnjad (Capreolus capreolus), belorepi jelen (Odocoileus virginianus) ali fazan (Phasianus colchicus), ki so izraziti prebivalci gozdnega roba. Ko sta Gates in Gysel (1978) ugotovila, da je gnezditveni uspeh ptic pevk v bližini gozdne­ga roba bistveno nižji kot v notranjosti gozda, je postalo ocitno, da ima gozdni rob izrazit negativen vpliv na nekatere rastlinske in živalske vrste (cit. WILCOVE et al. 1986). 2.3 Gozdni rob kot ekološka past 2.3 Forest edge as an ecological trap Povecana biomasa rastlin ima za posledico povecano biomaso herbi­vorov, zaradi cesar številne plenilske vrste usmerijo svojo aktivnost ravno v obmocje gozdnega roba. Plenjene vrste, ki jih gozdni rob privlaci, se zato znajdejo v ekološki pasti. Ker se zaplate kot "otoški habitati" od pravih otokov razlikujejo po tem, da je življenjska združba zaplate v interakciji z združbo matice (izpostavljenost plenjenju in tekmovanju), lahko nastopi negativni robni ucinek, katerega jakost narašca z upadanjem velikosti zaplate (LEVENSON 1981, cit. ANDREN 1 ANGELSTAM 1988}. Wilcove (1985) je bil med prvimi, ki je v Marylandu (ZDA) ugotovil, da je stopnja plenjenja gnezd v manjših zaplatah gozda vecja kot v velikih, kar je pojasnil z dejstvom, da v majhnih zaplatah ni velikih plenilcev, ki bi uravnavali številcnost malih plenilcev. Isti avtor je tudi ugotovil, da je izplen gnezd odvisen od krajinskega tipa, saj je bilo v gozdnih zaplatah v agrarni Pokorny, B.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarKom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd krajini izplenjenih 47,5 % gnezd, v suburbani krajini pa 70,5 % gnezd. Raziskave s Švedske (ANDREN 1 ANGELSTAM 1988) so pokazale, da v agrarni krajini stopnja plenjenja gnezd z oddaljenostjo od gozdnega roba proti notranjosti gozda upada, medtem ko v gozdni krajini teh razlik ni . And ren ( 1992) je ugotovil, da z veca njem deleža agrikulturn ih ekosistemov narašca stopnja plenjenja gnezd. V pregledu vseh v ZDA opravljenih razis­kav z umetnimi gnezdi sta Hartley in Hunter (1998) ugotovila, daje stopnja plen jenja gnezd v tesni povezavi z deležem gozda znotraj kroga s pol me rom 1 O km od središca raziskave (torej od krajinskega tipa) in da je negativni robni ucinek prisoten predvsem v krajinah z majhnim deležem gozda. Do enakih zakljuckov je prišel tudi Donovan s sod. (1997). Raziskave Wilcova s sod. (1986) so pokazale, da povecano plenjenje sega 300 do 600 mv notranjost gozda, kar pomeni, da gozdni fragmenti, ki so manjši od 1 OO ha, dejansko nimajo notranjega okolja. V nasprotju z njimi sta Andren in Angelstam (1988) ugotovila, da robni ucinek v oddalje­nosti 200-500 mod gozdnega roba ni vec zaznaven. Ocenjevanje globine notranjega okolja gozdnih zaplat in enot gozdnih matic je pokazalo, da je v Sloveniji le polovica površine gozdov oddaljena vec kot 300m od gozdnih robov, medtem ko je jeder, ki so od robov z negozdnimi zemljišci oddaljena nad kilometer, le 12% celotne gozdne površine. Vsaj cetrtino slovenskih gozdov predstavljajo površine, ki so od gozdnih robov oddaljene manj kot 150m (HLADNIK 1998). Vecina raziskav uspešnosti gnezdenja ptic je bila opravljena v zmernem klimatskem pasu Evrope in Severne Amerike. Ena redkih izjem je raziskava iz Amazonije, kjer je Lovejoy s sod. (1986) prouceval vpliv induciranega gozdnega roba na pestrost ptic. Eno leto po opravljenem goloseku so v gozdnem robu odlov ili 38 % manj ptic kot 50 m v notranjosti gozda in 60 % manj kot 1 km v notranjosti gozda. Podobne razlike so ugotovili tudi v številu vrst, saj so na robu odlovili 28, 1 km v notranjosti gozda pa 50 vrst. Poudariti pa je potrebno, da je raziskava pokazala upad pestrosti ornitofavne le za inducirane in ostre gozdne robove. Raziskava iz Illinoisa (SUAREZ et al. 1997) je pokazala, da je stopnja plen jenja vzdolž ostrih robov dvakrat vecja kot vzdolž porašcenih robov. V nasprotju s tem pa v Pennsylvaniji (YAHNER et al. 1989) niso ugotovili razlik v izplenu gnezd med robovi z razlicno vegetacijsko zgradbo. Wilcove (1985) je ugotovil razlike v izpostavljenosti gnezdilcev z razlic­nimi strategijami gnezdenja: najbolj izpostavljeni so talni gnezdilci, medtem ko gnezda duplarjev prakticno niso ogrožena. Do drugacnih zakljuckov so prišli Yahner in Scott (1988), Yahner s sod. (1989) ter Rudnicky in Hunter (1993), ki so ugotovili, da so talni gnezdilci manj izpostavljeni plenjenju kot tisti, ki gnezdijo v grmovnem ali drevesnem sloju, saj so gnezda slednjih lažje dostopna letecim plenilcem, predvsem vrstam iz rodu vran (Corvus) in šoj ( Garrulus, Cyanocitta). 2.3.1 Osnovne ekološke znacilnosti najpomembnejših plenilcev gnezd 2.3.1 Some basic ecological characteristics of the most important nest­predator species Ceprav so bile naštete raziskave z umetnimi gnezdi opravljene na treh kontinentih, torej v razmerah z razlicno zastopano združbo plenilcev, pa vendarle obstaja pomembna analogija v izsledkih-najpomembnejši "krivci" povecanega plenjenja so generalisticni plenilci, ki opravljajo glavnino svoje aktivnosti v agri kulturnih ekosistemih, vendar pa plenijo tudi znotraj gozdov. Pokorny, 8.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd Znano je (ANDREN 1992), da s fragmentacijo gozdnega prostora in z vecanjem deleža agrikulturnih ekosistemov gostota generalisticnih plenilcev bistveno naraste. V prehrani vecine generalisticnih plenilcev so jajca zastopana z manj kot 1 %deležem, saj gnezd ne išcejo namerno, temvec jih plenijo povsem nakljucno med iskanjem drugih prehranskih virov. Zaradi tega so najbolj pogoste vrste tudi najpomembnejši plenilci gnezd (AN DREN 1992). Med najpomembnejše plen ilce pticjih gnezd spadajo predstavniki vranov (YAHNER 1 SCOTI 1988, YAHNER et al. 1989, ANDREN 1992). Krokar (Corvus corax), navadna kavka (Corvus monedula), sraka (Pica pica) in delno tudi šoja (Garru/us glandarius) so habitatski specialisti. Krokar in šoja imata prednostni habitat v notranjem okolju gozda, sraka in kavka pa v agrikulturnih ekosistemih. V nasprotju z njimi sta siva in crna vrana (Corvus corone ssp.) izrazita habitatska generalista. Zaradi svoje številc­nosti je zlasti siva vra na zelo pomemben plenilec gnezd v gozdnem robu in v manjših gozdnih zaplatah v agrarni krajini. V fragmentirani gozdnati krajini je pomemben plenilec gnezd tudi šoja (ANDREN 1992). Med zvermi so najpomembnejši plenilci gnezd lisica (Vu/pes vu/pes), jazbec (Me/es meles), kuna zlatica (Marles marles), kuna belica (Marles foina), hermelin (Mustela erminea), mala podlasica (Mustela foina) in dihur (Mustafa putorius). Lisica je habitatski in prehranski generalist, ki pleni gnezda povsem nakljucno; jajca predstavljajo v njeni prehrani okrog 2 % (LABHARDT 1994, KRYŠTUFEK et al. 1988). Jazbec je sicer gozdna žival, ki pa ne potrebuje velikih strnjenih sestojev. Andersen (1954) je ugotovil, da so v prehrani jazbecev na Danskem pticja jajca zastopana s 7 %deležem (cit. KRYŠTUFEK et al. 1986). Z izjemo kune zlatice, kije tipicna prebivalka gozdne krajine, so vse ostale predstavnice kun prebivalka kulturne krajine in so glede prehrane generalisti. Jajca in ptice so v njihovi prehrani zasto­pane s 5% do 1 O% deležem, pri cemer najvecjo nagnjenost do tega prehran­skega vira kaže dihur (KRYŠTUFEK et al. 1986). Zelo pomembni plenilci gnezd ptic pevk so mali glodal ci (HASKELL 1995, LEIMGRUBER et al. 1997). Priložnostno plenijo gnezda tudi divji prašici (Sus scrofa) (KRžE 1982). 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Na raziskovalnem taboru Vinska Gora '98 smo izvedli poskus z umetni mi gnezdi, in sicer v gozdnati in v suburbani krajini. V gozdnati krajini smo umetna gnezda postavili v treh transektih dolžine 350 m na severnem pobocju Temnjaka, in sicer od gozdnega roba navzgor do vrha hriba (675­785 m n.v.). Vsi trije transekti so ležali v združbi bukovja s tevjem (Hacquetio-Fagetum). Transekta 1 in 2 sta bila položena v semenski sestoj bukve, transekt 3 pa v sestoj bukve z antropogene primesjo smreke in macesna. V suburbani krajini smo za vzorcni sestoj izbrali zasmrecen sestoj v neposredni bližini Vinske Gore (355-375 m n.v.). Upoštevaje oddaljenost od gozdnega roba, smo gnezda (razen enega) postavili v parih (talno gnezdo in gnezdo v grmovnem sloju). Oddaljenost med pari je bila 35m. Skupno smo postavili 73 gnezd (66 v gozdnati in 7 v suburbani krajini). Osnovni namen raziskave je bil usmerjen k ugotavljanju stopnje plen­jenja gnezd v odvisnosti od oddaljenosti od gozdnega roba. Zaradi tega je predstavljal glavni objekt raziskave sestoj v gozdnati krajini, medtem ko smo sestoj v suburbani krajini vkljucili le za primedavo in smo v njem položili bistveno manj gnezd. Kljub temu je primerjava vpliva krajinskega tipa na stopnjo plenjenja možna in zanimiva. GozdV 57 (1999) 2 GS Pokorny, B.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticj i h gnezd Gnezda smo postavili na tla in v grmovni sloj po opisani metodologiji (WILCOVE 1985, ANDREN 1 ANGELSTAM 1988, YAHNER et al. 1989). Pri poskusu smo uporabili jajca domacih kokoši (Gallus gallus), kot umetna gnezda pa plasticne podstavke cvetlicnih lenckov s premerom 1 O cm. Vsak podstavek smo pokrili s suhim listjem in vanj položili 2 jajci. Okrog talnih gnezd smo posuli mivko, da bi po stopinjah ugotovili plen ilca. Pri delu smo uporabljali gumijaste rokavice, da bi zmanjšali vonj po cloveku. Slika 2: Umetno gnezdo, postav­ljeno na tla (Vse foto: Bašljan Pokomy) Figure 2: The artificial grounding nest (All photo: Bošljan Pokorny) Gnezda smo postavili v ponedeljek, 17. 8. 1998. Izplen smo preverjali trikrat: prvic po dveh, drugic po štirih in tretjic po desetih noceh izpostav­ljenosti. Istocasno s pregledom gnezd smo izvedli popis osnovnih ekoloških karakteristik posameznega para gnezd: oddaljenost od gozdnega roba, razvojno fazo gozda, sklep krošenj, pokrovnost zelišcnega in grmovnega sloja, skalovitost, položaj gnezda in vrsto najbližjega drevesa. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISCUSSION Po dveh noceh ni bilo izplenjeno nobeno gnezdo. Pri drugem pregledu (po štirih noceh) smo našli 4 izplenjena taina gnezda v gozdnati krajini ter 5 izplenjenih gnezd (3 taina in 2 v grmovnem sloju) v suburbani krajini. Po desetih noceh je bilo skupno izplenjenih 54 gnezd: v suburbani krajini so bila izplenjena vsa gnezda, v gozdnati krajini pa 71 %postavljenih gnezd (82% talnih in 60% v grmovnem sloju). Plenilca nam je uspelo dolociti v enajstih primerih. V enem primeru je bila to kuna (Marles sp.), v desetih pa srednje velik ptic, po vsej verjetnosti šoja (Garrulus glandarius). Ker v preostalih izplenjenih gnezdih ni bilo nobenih ostankov skljuvanih jajc, domnevamo, da so bili plenilci predstav­niki zveri -lisica ali kuna. Poskus je potrdil dve hipotezi, in sicer: da je vpliv plenilcev na uspešnost gnezdenja ptic v suburbani krajini bistveno vecji kot v gozdnati (grafikon 1) in da so talni gnezdilci bolj ogroženi kot gnezdllci grmovnega sloja. Prvo ugotovitev si lahko razlagamo z vecjo prisotnostjo vranov v suburbani krajini v primerjavi z gozdnato, zanemariti pa ne gre tudi plenjen ja domacih mack in psov. Za talne gnezdilce pa velja, da so izpostavljeni vecjemu številu plenilskih vrst kot gnezdil ci grmovnega sloja, saj jih poleg vranov ogrožajo tudi male zveri. Pokorny, B.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% ~k*-~----~--~--~~~--~---=--~ Gozdnata krajina Suburbana krajina f''orested /andscape SublJrban landscape Hipotezo o negativnem rob nem ucinku (povecanem izplenu na gozdnem robu) je poskus ovrgel. Izplen gnezd na pobocju Temnjaka je bil namrec v nasprotju z našimi pricakovanji zabeležen po celotnem transektu, neizplen­jena pa so ostala le posamezna gnezda v razlicni oddaljenosti od roba (grafikon 2). Posebej zanimivo je, da so ostala neizplenjena vsa gnezda, ki so bila postavljena v samem gozdnem robu. Vzrok je predvsem v vecji skritosti gnezd (razvitost grmovnega sloja), s cimer se da pojasniti tudi nakljucno pojavljanje neizplenjenih gnezd po transektih. Za vecino lokacij neizplenjenih gnezd namrec velja, da je bil tam grmovni ali zelišcni sloj zelo dobro razvit. Kljub temu. da vzorec izplena gnezd ni izrazit, imamo obcutek, da ima v gozdnati krajini na izplen gnezd najvecji vpliv pokrovnost grmovnega in zelišcnega sloja (skritost gnezd), medtem ko o negativnem robnem ucinku ne moremo govoriti. Ugotovitev se ujema z zakljucki Andrena in Angelstama (1988), ki zaradi nižje številcnosti vranov v gozdnati krajini nista ugotovila negativnega robnega ucinka. ~ 100 ~~ 90 N'­ Q) c-<1> 80 O>~ .r.c:: 70 :s.g ~{g 60 s@ 50 ~'?-­ c;;; 40 -~~ 30 ~:§ 20 .!::!~ •N~ "*"( 10 o o Oddaljenost od gozdnega roba (m) Nest distance from forest edge (m) S poskusom nismo ugotovili vpliva drevesne sestave na stopnjo izplena gnezd. Transekta 1 in 2 sta bila položene v semenskem sestoju bukve, transekt 3 pa v sestoju bukve s primesjo smreke in macesna. Kljub prisot­nosti iglavcev med transekt1 v izplenu ni bilo opaznih razlik. Omeniti pa velja, da v vrstni sestavi zelišcnega in grmovnega sloja ni bistvenih razlik med transekti (rastišce Hacquetio-Fagetum). V vecini dosedanjih raziskav so bila gnezda izpostavljena 5 noci. Razlika med prvim, drugim in tretjim pregledom je pokazala, da bi poskus moral trajati vsaj 10-20 dni, kolikor v povprecju traja gnezdenje ptic. Vendar se bistveno povecanega izplena med tremi pregledi ne da razložiti le z daljšim GozdV 57 (1999) 2 Grafikon 1 : Prime~ava deleža iz­plenjenih umetnih gnezd med gozdnato in suburbano krajino Gra ph 1: The comparision of artifical nest-predat/on rates in forested and suburban landscape Grafikon 2: Vpliv oddaljenosti od gozdnega roba na delež izplen­jenih umetnih gnezd Graph 2: Artificfa/ nest-predation rates in dependence of distance from forest edge Pokorny, B .~ Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost. s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd casom izpostavljenosti, ampak so verjetno vzroki tudi drugje; omeniti velja predvsem izgubo vonja po cloveku in etološki odziv plenilcev (priucitev na novo prehransko komponento). 5 ZAKLJUCKI 5 CONCLUSIONS Od zgradbe krajine je v veliki meri odvisna biotska raznolikost, saj je mozaicne prepletanje krajinskih elementov in ustrezno razmerje med ve­likimi in malimi zaplatami znotraj neke matice predpogoj, da so ~ krajini prisotne tako vrste notranjega okolja kot vrste robnih con. Gozdni rob je biotop, ki je zaradi robnega ucinka velikega pomena za vrstno raznolikost. Tradicionalno pojmovanje gozdnega roba kot ekotona poudarja povecano število vrst v prehodni coni med dvema ekosistemoma. novejše raziskave pa kažejo, da je aktivnost plenilcev v prehodni coni povecana, zato lahko predstavlja gozdni rob za dolocene vrste ekološko past. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti (prekratka izpostavljenost gnezd, od­sotnost starševske ptice, uporaba vrstno neprimernih jajc, neustrezen cas itd.) poskus z umetnimi gnezdi ne kaže dejanske naravne izpostavljenosti gnezd, pac pa je pokazatelj relativne izpostavljenosti v odvisnosti od veli­kosti fragmenta, oddaljenosti od gozdnega roba, krajinskega tipa in stra­tegije gnezdenja. Da bi ugotovili dejanski vpliv nekaterih krajinskoekoloških parametrov na uspešnost gnezdenja ptic v naših razmerah, bi bilo smiselno -na podlagi dosedanjih ugotovitev in izkušenj -ponoviti poskus v poglobljeni in razširjeni obliki. Plenilske vrste so sestavni del prehranjevalnih verig . Zaradi uravnal ne vloge so odlocilen clen za stabilno delovanje življenjskih združb in so kot takšne nujno potrebne v vsakem ekosistemu. Povecana stopnja plenjen ja sama po sebi še ne pomeni nujno tudi ogrožanja dolocenih vrst, saj imajo plenjene vrste razvite številne obrambne mehanizme, kot so vecje število gnezd in zmanjšana smrtnost odraslih osebkov (OPDAM 1991 ). Vendar lahko porast številcnosti majhnih generalisticnih plenilcev (npr. lisica, vrani) v kombinaciji z drugimi negativnimi dejavniki ogrozi obstoj dolocenih lokal­nih populacij redkih vrst ptic, kot so sloka, podhujka ali rjavi srakoper. Na številcnost majhnih plenilcev pa odlocilno vpliva clovek z neposrednimi (npr. cepljenje proti steklini) in še bolj s posrednimi (izboljšanje habitatske primernosti) ukrepi. Primer slednjih je fragmentacija gozdnega prostora zaradi urbanizacije in številnih golosekov, ki so se zaradi neurejenih razmer v slovenskem gozdarstvu pojavili v zadnjem desetletju. V takšnih razmerah je generalisticne plenilce potrebno upoštevati kot pomemben dejavnik, ki vpliva na vrstno sestavo, populacijsko gostoto in populacijsko dinamiko ornitofavne v fragmentirani krajini. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujem se clanom gozdarske skupine: Urški Videmšek (Gimnazija Velenje), Mateji Viher (Gimnazija Ravne), Blažu Brulcu in Davidu Kralju (oba Gimnazija Novo mesto), ki so s svojim mladostnim poletom poskrbeli, da je bila izvedba poskusa še bolj zanimiva, kot bi bila sicer. Prispevek so obogatili strokovni nasveti prof. dr. Mihe Adamica in prof. dr. Boštjana Anka ter lektorski pregled Simone Diklic. Za porabo dragocenega casa sem vsem globoko hvaležen. EFFECTS OF FOREST EDGE ON BIODIVERSITY WITH THE EMPHASIS ON DEPREDATION OF PLANTED ARTIFICIAL BIRDS' NESTS Summary A landscape structure has a notable influence over the biodiversity. A mosaic structure of landscape components and a matrix composed of both big and small patches are the perquisite for the presence of the interior species as well as the edge species. A forest edge as a biotop has a significant value for the biodiversity due to the edge effect. A traditional concept considers the forest edge as an ecotone with significantly higher species diversity compared to adjacent ecosystems. Nevertheless, the recent studies have pointed out the increasing predators' activity in a transition zone. ln consequence, the forest edge could be an ecological trap for particular prey species. Negative edge effect is well known for many nesting songbirds in fragmented Jandscape. With the intention of finding out the influence of some ecological characteristics of landscape over bird s' nesting success a field study with the artificial nests has been done. On the bas is of the results we tried to answer the following questions: -How does the distance from the forest edge influence the birds' nesting success? -What is the minimum size of the forest patch to have the interior considering the predators' activity? -Are there some differences in nest-predation rates considering the landscape type? -Are the avian species with certain nesting strategy more exposed to predation com pared to another ones (the comparisbn among ground nests and the above-ground nests)? The depredation of nests had been contra li ed for three times: after two, four and ten nights of exposure. Both first and second control we re made too soon, thus the results of the third control are the most interesting. They show that the artificial nest-predation rate is much higher in the suburban landscape com pared to the forested one (1 OO% and 71 % nest-predation rates, respectively) from which we may conclude the predators jeopardise grounding nests much more as the above-ground nests (82% and 60 %, respectively). The first statement could be explained with higher density of ravens in suburban landscape com pared to the forested one as well as with the higher predation of domestic animals (e.g. dogs and cats) in the suburban landscape. The grounding nests are threatened not only by the avian predators (ravens) but also by the small carnivores. On the contrary, the results did not show the negative edge effect. The nest-predation rate depends mostly on the density of herb and shrub layer (nests' secrecy) while the distance from the forest edge has no significant influence on the predation of nests. Due to some deficiency (visibility of nests, absence of parents, use of inappropriate eggs etc.) the field study with artificial nests does not show the real natural exposure of nests. Nevertheless, it could be the perfect indicator of relative exposure in dependence of some landscape and ecological characteristics, such as a patch size, the distance from the forest edge, the landscape type and the nesting strategy. ln spite of some doubts the generalistic predators should be considered as an im porta nt factor which influences species composition, population density and population dynamic of ornithofauna in the fragmented landscape. VIRI/ REFERENCES ANDREN, H. 1 ANGELSTAM, P., 1988. Elevated Predation Rates as an Edge Effect in Habitat lslands: Experimental Evidence.-Ecology, 69 (2), s. 544-547. ANDREN, H., 1992. Corvid Density and Nest Predation in Relation to Forest Fragmentation: a Landscape Perspective.­Ecology, 73 (3), s. 794-804. BRACKO, F. 1 SOVINC, A. 1 ŠTUMBERGER, B. 1 TRONTELJ, P. 1 VOGRIN, M., 1994. Rdeci seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije.-Acrocephalus, XV (67), s. 166-188. DIAMOND, J., 1986. The Design of a Nature Reserve System for lndonesian New Guinea.-V: SOULE, M. E., 1986. ConseJVation Biology: The Science of Scarcity and Diversity.-Sinauer Associates, Sunderland, Massachusetts, s. 491. DONOVAN, T. M./ JONES, P. W./ ANNAND, E. M./ THOMPSON, F. R., 1997. Variation in Locai-Scale Edge Effects: Mechanisms and Landscape Context.-Ecology, 78 (7), s. 2064-2075. Pokorny. 8.: Pomen gozdnega roba za biotsko raznolikost, s poudarkom na plenjenju namešcenih pticjih gnezd FORMAN, R. T. T. 1 GODRON, M., 1986. Landscape Ecology.-Wiley & Sans. New York. FORMAN, R. T. T., 1995. Land Mosaics: the Ecology of Landscapes and Regions .-Cambridge University Press. Cambridge, 525 s. GEISTER, 1., 1995. Ornitološki atlas Slovenije.-DZS, Ljubljana, 287 s. GEISTER, 1., 1998. Ali ptice res izginjajo?-Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 203 s. HARTLEY. M. J. 1 HUNTER, M. L., 1998. A Meta-Analysis of Forest Cover, Edge Effects and Artificial Nest Predation Rates.-Conservation Biology, 12 (2), s. 465-469. HASKELL, D. G., 1995. A Reevaluatlon of the Effects of Forest Fragmentation on Rates of Bird-Nest Predation.­Conservation Biology, 9 (5), s. 1316-1318. HLADNIK, D., 1998. Gorski gozdovi v krajinski matici na Slovenskem.-V: DIACI, J. (edit.), 1998. Gorski gozd. Zbornik referatov XIX . gozdarskih študijskih dni, Logarska dolina. BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, Ljubljana, s. 451-464. HOLLAND, M. M. 1 RISSER, P. G., 1991. Introduction.-V: HOLLAND, M. M. 1 RISSER, P. G. 1 NAIMAN, R. J., 1991. Ecotones: the Role of Landscape Boundaries in the Management and Restoration of Changing Environments.­Chapman and Hall, New York, s. 1-7. KROHNE, D. T., 1998. General Ecology.-Wadsworth Publishing Company, Belmont, s. 466-512. KRŽE, B., 1982. Divji prašic: biologija, gojitev, ekologija.-Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 183 s. KRYŠTUFEK, B. 1 KRžE, B. 1 HONIGSFELD, M. 1 LESKOVIC, B., 1986. Zveri: kune.-Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 321 s. KRYŠTUFEK, 8. 1 BRANCELJ, A. 1 KRžE, B. 1 COP, J., 1988. Zveri: medvedi, psi, macke.-Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 317 s. LABHARDT, F. {slovenski prevod KRŽE. 8 .), 1994. Lisica.-Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 173 s. LEIMGRUBER, P. 1 McSHEA, W. J. 1 RAPPOLE, J. H., 1994. Predation on Artificial Nests in Large Forest Blocks.-J. Wild!. Manage, 58 (2), s. 254-259. LOVEJOY, T. E. 1 BIERREGMRD, R. O. 1 RYLANDS, A. B. 1 MALCOLM, J. R. 1 QUINTELA, C. E. 1 HARPER, L. H. 1 BROWN, K. S. 1 POWELL, A. H. 1 POWELL, G. W. N. 1 SCHUBART, H. O. R. 1 HAYS, M. B., 1986. Edge and Other Effects of lsolalion on Amazon Forest Fragments.-V: SOULE, M. E., 1986. Conservation Biology: The Science of Scarcity and Diversity.-Sinauer Associates, Sunderland, Massachusetts. s. 257-285. MILLER, G. T., 1998. Sustaining the Earth (third edition).-Wadsworth Publishing Company, Belmont, s. 163-168. MLINŠEK, D., 1996. Temelji ekosistemskega gozdarstva.-GozdV. 54 (9), s. 388-402. OPDAM, P., 1991. Metapopulation Theory and Habitat Fragmentation: a Review of Holarctic Breeding Birds Studies.­Landscape ecology, 5 (2), s. 93-106. PAPEŽ, J. 1 PERUŠEK, M. 1 KOS, 1., 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistema.-Gozdarska založba. Ljubljana, 161 s. POKORNY, B. , 1998. Pomen gozdnega rooa za biotsko raznolikost gozdnate krajine.-Zakljucno porocilo gozdarske skupine z raziskovalnega tabora Vinska Gora '98. ERICo Velenje, DP-340/98, 9 s. RUDNICKY, T. C. 1 HUNTER, M. L., 1993. Avian Nest Predation in Clearcuts, Forests and Edges in Forest-Dominated Landscape.-J. Wildl. Manage, 57 (2), s. 358-364. SHAFFER, M., 1987. Minimum Viab!e Populations: Coping with Uncertainty.-V: SOULE, M. E. (edit.), 1987. Viable Populations for Conservation.-Cambridge University Press, Cambridge, s. 69-86. SOU LE, M. E., 1986. Conservation Biology: The Science of Scarcity and Diversity.-Sinauer Associates, Sunderland, Massachusetts, 584 s. SUAREZ. A. V. 1 PFENNIG, K. S. 1 ROBINSON, S. K., 1997. Nesting Success of a Disturbance-Dependent Songbird on Different Kinds of Edges.-Conservation Biology, 11 ( 4 ), s. 928-935. THOMAS, J. W, 1979. Wildlife Habitats in Managed Forests.-U.S. Department of Agriculture, Forest Service, Portland, 512 s. ŽITNIK, S., 1996. Ocena dolžine gozdnega roba v ljubljanskem gozdnogospodarskem obmocju.-GozdV. 54 (2), s. 112-115. WILCOVE, D. S., 1995. Nest Predation in Forest Tracts and the Decline of Migratory Songbirds.-Ecology, 66 (4), s. 1211-1214. WILCOVE, D. S. 1 McLELLAN, C. H. 1 DOBSON, A. P., 1986. Habitat Fragmentation in the Temperaie Zone.-V: SOULE, M. E., 1986. Conservation Biology: The Science of Scarcity and Diversity.-Sinauer Associates, Sunderland, Massachusetts, s. 237-256. YAHNER, R. H. 1 SCOTT, D. P., 1988. Effects of Forest Fragmentation on Depredation of Artificial Nests.-J. Wildl. Manage, 52 (1 ), s. 158-161. YAHNER, R. H. 1 MORREL. T. E. 1 RACHAEL, J. S., 1989. Effects of Edge Contrast on Depredation of Artificial Avian Nests.-J. Wildl. Manage, 53 (4), s. 1135-1138. Razprave GDK: 377.44 ogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa Views on Purchasing of Skidders for Wood Skidding Darko K LOBUCAR * , Boštjan KOŠIR** l(zvlece·k: Klobucar, 0., Košir, B.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa. Gozdarski vestnik, št. 2/1999. V slovenšcini, s pov.zetkom v anglešcini, cit. lit. 8. Gozdarski zgibni. traktor je stalno prisoten v opremi gozdnogospodarskih organizacij že od konca šestdesetih let. V clanku je opisana analiza ankete o uporabi gozdarskih zgibnih traktorjev v gozdni proizvodnji in o možnostih za prodajo oziroma nabavo teh strojev. Rezultati analize potrjujejo dejstvo, da bodo gozdarska izvajalska podjetja za nemoteno izvajanje gozdne proizvodnje še vedno nabavljala in uporabljala tovrstne stroje. K'ljucne besede: spravilo lesa, gozdarski stroj, gozdarski zgibni traktor, uporaba, ponudba, povpraševanje, marketing, anketa. Abstract: Klobucar, 0., Košir, B.: Views on Purchasing of Skidders for Wood Skidding. Gozdarski vestnik, No. 2/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 8. Logging s'kidder is permanently present among forest enterprises equipment from the end of the sixties. Presen! article describes an analysis of a survey about logging skidders used in forest production as well as their possibilities of selling or purchasing. The results of this analysis confirm the fact that suclil a machines are expected to be further used by the forest enterprises in order to run the forest production smoothly. Key words: wood skidding, forestry machine, skidder, use, supply, demand, marketing, survey. 1 UVOD INTRODUCTION Gozdarske zgibne traktorje smo priceli uporabljati na prelomu šestde­setih in sedemdesetih let. Takrat so pomenili preusmeritev s spravila pre­težno kratkega lesa (4 m) na daljši les (8 m in vec). Te spremembe so sovpadale z gradnjo prvih mehaniziranih lesnih skladišc, ki so bila grajena za lupljenje dolgega lesa iglavcev, z uvajanjem novih hidravlicnih nakla­dalnih naprav in vecjih gozdarskih transportnih kompozicij. Napredna gozdna gospodarstva so takrat prešla s tehnologij kratkega lesa na tehno­logije srednjedolgega oz. dolgega lesa, kar je zahtevalo tudi vrsto organi­zacijskih ukrepov. Od tedaj so zgibni traktorji stalnica v opremljenosti mnogih gozdnogospodarskih organizacij, ceprav so podjetja kot osnovni stroj za spravilo lesa uporabljala prilagojene kolesne traktorje, ki so de­jansko obvladovali vecino za traktorje primernih površin. Spremembe v gozdarstvu po l. 1994 so pomenile tudi spremembe v opremljenosti gozdarskih podjetij za spravilo lesa. Opažamo, da so goz­darski zgibni traktorji ostali pomemben del opremljenosti podjetij prav zaradi svojih specificnlh lastnosti (KOŠIR 1997, 1998). Med temi lastnostmi je tudi velika robustnost teh strojev, ki z drugimi besedami pomeni dolgotrajno *D. K., inž. gozd., Biotehniška uporabo v zelo zahtevnih delovnih razmerah. ce pogledamo današnjo fakulteta, Oddelek za gozdarstvo strukturo teh traktorjev po znamkah, vidimo, da poleg zgibnikov lwafuji, ki in obnovljive naravne vire, Vecna so se pojavili pri nas v devetdesetih letih, še vedno obratujejo nekateri pot 83 , 1000 Ljubljana, SLO traktorji slovenske proizvodnje iz osemdesetih, kot so BELT. prvi med ** doc. dr. B. K., dipl. inž. Woody-ji, kot tudi razmeroma stari Timberjacki. Zamenjava teh traktorjev gozd., Biotehniška fakulteta, Od­oz. razmislek, s katerimi traktorji te skupine zamenjati obrabljene stroje, je delek za gozdarstvo in obnovljive naravne vire, Vecna pot 83 , 1 000 Ljubljana, SLO Klobucar , D., Košir, 8.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa aktualen že nekaj casa. V tem prispevku želimo oceniti možnosti in težave pri prodaji gozdarskih zgibnih traktorjev v Sloveniji. 2 MESTO ZGIBNIH TRAKTORJEV PRI NAS 2 POSITION OF LOGGING TRACTORS IN SLOVENIA Zgibni traktor je stroj, ki je grajen za spravilo lesa v najtežjih razmerah, ki jih je še mogoce obvladati s kolesnimi traktorji. Ena od znacilnosti takšnih strojev je tudi razmeroma visoka nabavna cena. Njihovi ucinki so ponavadi zelo visoki, vendar so zaradi visoke cene delovne ure v povprecnih delovnih razmerah le redko konkurencni prilagojenim kmetijskim traktorjem. Prodaja te vrste trakto~ev je zato omejena na majhen krog uporabnikov in na majhne kolicine. Ta znacilnost še dodatno zožuje krog potencialnih kupcev. Pro­dajalec zgibnih traktorjev mora predvsem poudariti njihove dobre lastnosti in s tem opraviciti visoko nabavno ceno. Gozdarski zgib ni traktor je stroj, ki ima izredne sposobnosti, saj je grajen prav za gozd. Predvsem ga odlikuje sposobnost premagovanja velikih terenskih naklonov in ovir na tleh, okretnost in stabilnost ter sposobnost vlacenja velikih bremen. Delo v takšnih razmerah mu omogocajo njegove lastn.osti, kot so velika moc motorja, optimalna razporeditev teže traktorja na obe osi, optimalno postavljeno težišce stroja, mocni vitli in razmeroma velike dimenzije traktorja (KOŠIR 1997, 1998). Nekateri so mnenja, da traktor zaradi svojih dimenzij povzroca prevec škode na gozdnih tleh in gozdnem drevju, vendar pa po drugi strani tisti, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, menijo, da bo zgibni traktor vedno prisoten v gozdovih prav zaradi zgoraj naštetih lastnosti, ki mu omogocajo delo v najtežjih terenskih razmerah . Glede na specificnosti površja Slovenije je to zelo pomembno, saj imamo v Sloveniji veliko terenov z ekstrem nimi nakloni in gozdove, kjer drevesa dosegajo izredno velike dimenzije. ln ravno v takšnih razmerah se pokažejo zmogljivosti takšnih strojev. Šibka stran gozdarskega zgib nega traktorja so vsekakor njegove dimen­zije. To je stroj, ki je za naše pojmovanje zelo širok (pogosto vec kot 2m), ceprav so manjši zgibniki enako široki ali celo ožji od vecjih prilagojenih kmetijskih traktorjev, ki jih poznamo pri nas. Skozi zgodovino uporabe se je teh strojev prijelo slabo ime prav zaradi velikih dimenzij in zaradi posledic, ki jih je ob napacni uporabi PL!šcalo spravilo lesa s temi stroji v sestoju, vendar znamo danes s pomocjo priprave dela te stroje uporabljati tudi brez vecjih škod v sestojih. Vedeti moramo še to, da so zgibniki, ki jih uporab­ljamo pri nas, med najmanjšimi tovrstnimi stroji na svetu. ce primerjamo dimenzije zgibnih traktorjev, ki jih uporabljamo pri nas, z dimenzijami strojev za podiranje ali zgibnih prikolicarjev, vidimo, da so zgibniki kvecjemu nekaj ožji, ceprav je tudi vec izjem. Slovenija je slabo pokrita z zastopniki vecjih proizvajalcev gozdarskih zgibnih traktorjev. Ti zastopniki tudi ne izvajajo organiziranega marketinga, kar se zdi razumljivo glede na skromen potencial našega trga. Izvajalci del v gozdni proizvodnji dobivajo informacije o teh strojih v glavnem na gozdarskih sejmih v tujini in le redko pri nas. Ti sejmi potekajo pogosto v naravi, kar pomeni, da v casu sejma stroji delajo v gozdu in tam prikazujejo svoje zmogljivosti. Ker je v svetu precej proizvajalcev tovrstnih strojev in ker je organizacija teh sejmov zelo draga, so ti sejmi le v daljših casovnih obdobjih. Proizvajalci zgibnih traktorjev nudijo informacije tudi preko inter~ neta. Vendar pa mnogi potencialni uporabniki nimajo dostopa do svetov­ Klobucar. D., Košir, B.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa nega spleta oz. informacij tam niti ne išcejo, saj se tak nacin prodaje šele uveljavlja. Edini slovenski proizvajalec zgibnih traktorjev (VILPO d. o. o.) je prav zaradi pomanjkljivega obvešcanja bolj znan v tujini, kjer dela tudi vec teh traktorjev kot doma. Informacije o posameznih vrstah strojev in o proizvajalcih dobivajo uporabniki tudi z medsebojnim izmenjavanjem mnenj o posameznem stroju. Nekdaj je bilo Splošno združenje gozdarstva pri tem dokaj ucinkovito, saj je v preteklosti organiziralo številne predstavitve. Danes te navade ni vec. Menimo, da proizvajalci kljub majhnosti slovenskega trga premalo ponujajo svoje stroje pri nas, ceprav kaže, da so razmere v slovenskih gozdovih takšne, da bodo kljub nasprotovanju nekaterih predstavnikov stroke zgibni traktorji še dolgo potrebni. Vprašanje, s katerim se tehnologi v gozdarskih družbah veckrat srecu­jejo, je perspektiva uporabe teh strojev. Ni novost, ce povemo, da se moderne tehnologije kratkega lesa postopoma bližajo slovenskim mejam, in vprašanje je le, kdaj bomo tudi pri nas poskusili z njimi. Zgibne traktorje lahko uvrstimo med stroje, ki so znacilni za tehnološke sisteme dolgega lesa. ce pogledamo svetovne težnje v tržnih deležih sistemov kratkega in dolgega lesa, vidimo (grafikon 1 ), da kljub velikim obcasnim nihanjem, ki trajajo po vec let, sistemi kratkega lesa postopoma pridobivajo tržni delež v primerjavi s sistemi dolgega lesa. 10.000 9.000 ---Dolgi les 1 Long timber 1 .. , 1 >32 (!)o 8.000 --Kratki les 1 Short limber 1 ' ·~"' e 1 Da 1 Yes Ne vem il do not know 1 1 1 1 E Ne/N::~ 1 Da!Yes 1 Ne vem /1 do no/ knov1 1 1 1 1 D Ne/No Da 1 Yes Ne vem I J do nol know 1 -1 1 C Ne/No 1 1 Da 1 Yes 1 Ne vem 1 J do not know 8 Ne/No 1 1 1 Dal Yes 1 ' Ne vem 1 1 do not know 1 1 1 A Ne/No r 1 Da 1 Yes 10 20 30 40 50 60 70 (%) Del odgovorov na to vprašanje ne moremo oceniti kot realen, saj zgibnih traktorjev v razredu do 5 milijonov SIT ne poznamo. Vecina odgovorov anke­tirancev je v razredu od 6 do 1 O milijonov SIT, torej v razredu. v katerem najdemo nabavne cene vecine prilagojenih kolesnikov pri nas. Tudi v tem cenovnem razredu še ne najdemo zgibnih traktorjev. Le nekaj podjetij je odgovorilo, da bi nabavili traktor v cenovnem razredu do 20 milijonov SIT, in najbrž so to tista, ki redno obnavljajo svoje stroje. Teh odgovorov je 15 %, kar se sklada tudi s predhodno oceno o pricakovani nabavi zgibnih traktorjev med udeleženci ankete. Na vprašanje, katero znamko zgibnega traktorja bi kupili, bi se od 16 anketirancev, ki so odgovorili na to vprašanje, vecina odlocila za nakup specialnega gozdarskega zgibnika Timberjack, manj bi jih kupilo zgibni traktor Woody in lwafuji. Anketiranci pa ne omenjajo drugih znamk zgib­nikov. Tudi ti odgovori govorijo o tem, da so imela izvajalska podjelja z gozdarskim zgibnikom, kot je Timberjack, dobre izkušnje. Grafikon 6: Odlocitev za nakup zgibnega trakto~a pod dolocenimi pogoji (A -ce bi imeli o njih vec informacij, B -ce bi vam prodajalec ponudil ugodne placilne pogoje, C -ce bi imeli možnost pridobiti ugodne kredite, D -ce bi vam prodajalec podal podatke o možnih okvarah, E-ce bi imeli zagotovljeno servisiranje stroja, F -ce bl bili ergonomsko sprejemljivi, G -ce bi uporabljali okolju prijazna goriva, maziva in olja) Graph 6: Buying decision for skid­der under defined conditions (A ­Having had more information about them, 8 -Having been offered attractive payment terms by the sel/er, C -Having had an abi/ity of taking credits to advan­tage, D -Getting a list of potential troubles by the sel/er, E -Having had a service warranty, F -Being ergonomically acceptable, G ­Having used environment-friendly fue/s and lubricants) Grafikon 7: Odgovori na vprašan­je, koliko denarja bi odšteli za zgibni traktor Graph 7: Answers to the question, what amount of money wou/d one be prepared to pay for a Jogging tra et or GozdV 57 (1999) 2 Klobucar, D., Košir, B.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa Slika 1: še vedno uporabljamo zgibnike Timberjack Figure 1; Timberjack skfdders are stil/ in use Slika 2: Izkazali so se tudi zgibniki lwafuji (Vse foto: Bašljan Košir) Figure 2: Skidders /wafuji afso sat­isfied the customers (Alf photo: Bošy·an Košir) 5 ZAKLJUCKI IN RAZPRAVA 5 CONCLUSIONS AND DISCUSSION V prispevku smo želeli ugotoviti, kakšen je odnos gozdarskih podjetij do potencialnega nakupa gozdarskih zgibnih traktorjev. Izdelali smo anketni vprašalnik, vendar je bil odziv na anketo razmeroma slab. Odgovori na vprašanja so, sodec po izkušnjah in poznavanju razmer na slovenskem trgu, pokazali slovensko povprecje in so zato uporaben kazalec tudi za vsakega potencialnega zastopnika-prodajalca te vrste strojev. Zastopniki oziroma prodajalci teh strojev lahko iz rezultatov tržne raziskave vidijo, kakšne želje imajo izvajalci del v gozdu oz. kakšne so njihove potrebe pa tudi kakšna je njihova pripravljenost za nabavo teh strojev. To so pomembni podatki, ki jih potrebuje vsak prodajalec kateregakoli izdelka. Za uspešnejše prodajo zgibnih traktorjev bi bilo seveda potrebno storiti še vec korakov. Pri širši strokovni javnosti in pri potencialnih kupcih bi bilo potrebno odpraviti vtis, da so zgibni traktorji ekološko neprimerni. Ti traktorji spadajo med drage specializirane stroje, zato zahtevajo primerno pripravo dela, pri kateri je najvažnejši postopek opredelitev spravilnih polj ter odpiranje sestojev z gozdnimi vlakami. Ob normalni uporabi v primernih sestoj ih brez posebej mocnih secenj pri primerni odprtosti z vlakami imajo ti traktorji tudi mnoge prednosti pred prilagojenimi kolesniki. Razporeditev mase in vlecnih sil na vsa štiri kolesa, tlak na tla, poraba energije, pogosto pa tudi ergonomske rešitve so prednosti, ki jih ne gre prezreti. Zgibni gozdarski traktor potrebuje ob enaki masi manj moci kot prilagojeni kmetijski traktor (SEVER 1980). Potencialne kupce je potrebno prepricati tudi o ucinkovitosti zgibnikov, o njihovi dejanski zmožnosti spravila lesa z ekstremnih traktorskih terenov. To je nujno zato, ker je obicajna cena zgibnika vsaj dvakrat vecja od cene dobrega prilagojenega kolesnika, ki ga uporabljamo pri nas. Ne gre za to, da bi zgibniki morali imeti dvakratne ucinke prilagojenih kolesnikov, ampak vcasih bolj za to, da lahko s traktorjem sploh pridemo do lesa. Razvoj se seveda odvija naprej tako pri gozdarskih zgibnikih kot pri kmetijskih trak­torjih. Tudi slednji izboljšujejo svoje vozne in druge lastnosti, vendar pri tem pogosto mocno povecujejo dimenzije. Primerjave raznih vrst traktorjev je najbolje pokazati na prakticnih demonstracijah na terenu. Nabavna cena gozdarskih zgibnih traktorjev je razmeroma visoka, zato si mnoga gozdarska podjetja, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, nakupa ne morejo privošciti. Glede na rezultate ankete, kakšno vsoto denarja bi bili potencialni kupci pripravljeni odšteti za takšen traktor, bi bilo zanimivo razmišljati tudi o ponudbi rabljenih zgibnih traktorjev, katerih prodajna cena bi znašala manj kot 10 milijonov SIT. Tako bi se morda tudi manjša izvajalska podjetja ali celo zasebniki odlocali za nakup zgibnega traktorja. Rezultati analize ankete so pokazali, da bodo gozdarski zgibni traktorji tudi vnaprej prisotni v slovenskih gozdovih. Ceprav velja. ta traktor v dolo­cenih strokovnih krogih za robusten in okolju neprijazen stroj, pa je iz rezultatov ankete razvidno, da izvajalci del v gozdu brez tega stroja v težkih terenskih razmerah svojega dela ne morejo racionalno izvajati. Z vrhunsko pripravo dela je spravilo lesa vsekakor mogoce opravljati racionalno in ekološko ustrezno tudi z vsemi gozdarskimi zgibniki, ki jih poznamo pri nas. Rezultati ankete bi lahko vzpodbudili izdelavo podrobnejših anket tudi za druge vrste strojev. K l obucar, D., Košir. B.: Pogledi na nabavo zgibnih traktorjev za spravilo lesa VIEWS O'N PURCHAS·JNG~ OF SKIDDERS FOR WOOD SKIJDDING Summary Forest management started to switch from short wood technologies to long wood production technology. Thus for respective technologi.es capacity tradors were needed, therefore a speciallogging skidders had been introduced. Since then they had become an important part of forest enterprises equipment. Skidder is a mach ine build up for wood skidding underthe most difficult conditions. It possesses distinctive features of overcoming great terrain inclinations and major gro und obstacles, those of agility, stability, and capability of handling large burdens. Some people believe the tractor causes to much damage to forest soil and trees because of it's dimensions. On the other hand, those involved in the production of forests believe the skidder to be permanently present in woods especially because of its above stated distinctive features. One of the machine's characteristics is its relatively high purchasing price .. Selling such tractors is therefore limited to a small circle of users and small number of items respectively. With the reference to determine the possible sales in Slovene market, a short survey was executed among forest enterprises. From 60 questionnaires distributed, 22 or 37% were returned and accuratel.y answered. Among them at least one tractor is used by each of 18 enterprises to perform their activities. The enterprises discussed also use adapted wheel tractors beside skidders for the ir work as well as caterpillars. Al most two thirds of the sample machines used are adapted agricultural wheel tractors, one tenth are caterpillars, and one quarter of all the tractors are skidders. Half of the enterprises share the opinion the forest production could have been performed without skidders, about 17 % of them claim this would have been very difficult, and one thir.d is determined it woul'd not have been possible. From the answers about companies being informed on skidders there is a reason to conclude the most of surveyors would wish to have more tinformation on the possibilities of buying such a tractor. From answers about buying decision for logging tractor und.er defined conditions, about the possibility of performing the production without it, and from the data on how many of those tractors have already been used, it is possible to estimate that 15 %of surveyed enterprises would decide on buying it. At the end of the survey the question was sta ted about the intended amount of payment for such a tractor. 85 % of surveyors would be pre pared to pay up to 15 mili ion SIT, and only 15 % up to 20 million SIT which is a frame of the real price of new tractor. The answer is consistent to preliminary estimation of expected purchases among surveyors. The results of the survey analysis point out the further presence of skidders in Slovene forests in the future. Although the tractor is considered by certain professional circles as being the robust machine and not friendly to the environment, the results of the sutrvey make it evident the executives of forest work are not able to perform their work without it in difficult terrain conditions. VIRI/ REFERENCES BIERNATH, D., 1998. Die Skidder fur den Mitteleuropaischen Wald.-Forst Maschinen Profi, 3(6), s. 8-19. DEVETAK, G., 1995. Marketinška zasnova podjetja.-Moderna organizacija, Kranj, 258 s. DRUSHKA 1 KONTTINEN, 1997. Tracks in the Forest. -Timberjack Group, Helsinki, 254 s. KLOBUCAR, D., 1998. Možnosti prodaje gozdarskih traktorjev v Sloveniji .-Seminarska naloga. Kranj, 17 s. KOŠIR, B., 1997. Pridobivanje lesa, BF -Odd. za gozdarstvo, Ljubljana, 330 s. KOŠIR, B., 1997. Razvoj traktorja WOODY se nadaljuje.-GozdV, 55, 7-8, Ljubljana, s. 365-369. KOŠIR, B., 1998. Zgibni traktor, ki je ucinkovit in prijazen do gozda.-Delo 4. 11 . 1998, Znanost za razvoj, 16 s. SEVER, S., 1980. lstraživanje nekih eksploatacijskih parametra traktora kod privlacenja drva.-Sveucilište u Zagrebu, šumarski fakultet, Dokt. dis., Zagreb. s. 301. GozdV 57 (1999) 2 Razprave GDK: 181.45: (497.12 Zasavje) Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja Natural Allotments, Environmental Pollution, and State of Vegetation in Zasavje Area Natalija VIDERGAR-GORJUP*, Franc BATIC ** I zvlecek: Vidergar-Gorjup, N., Batic, F. : Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja. Gozdarski vestnik, št. 2/1999. V slovenšcini , s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 47. Zasavje leži v osrcj u Posavskega hribovja in se v vecji meri uvršca v predalpsko fitogeografsko obmocje . Pokrajina je mocno zaznamovana z rudarjenjem in vzporednim razvojem industrije. Prav tradicionalna zasavska navezanost na premog, bazicna industrija in neugodne meteorološke razmere pa so tudi poglavitni razlogi za veliko onesnaženost tega obmocja. Onesnaženost zraka v Zasavj spremljajo postaje analitsko-nadzornega alarmnega sistema in ekološko­informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje. Poškodovanost vegetacije v Zasavju kažejo popisi gozdov, kartiranje lišajev, opazovanje vpliva fotooksidantov na samonikle in kulturne rastline, analize biokemijskih parametrov v iglicah smreke in sledenje težkih kovin. Prispevek predstavlja geomorfološke, podnebne in vegetacijske znacilnosti Zasavja, poglavitne vire onesnaženja in povzema rezultate raziskav o onesnaženosti zraka, tal in vegetacije na tem obmocju . Kljucne besede: onesnaženost okolja, gozdni ekosistem, vpliv na gozd, Zasavje. Abstract: Vidergar-Gorjup, N., Batic , F.: Natural Allotments, Environmental Pollution, and State of Vegetation in Zasavje Area. Gozdarski vestnik, No. 2/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 47. Zasavje is situated in the hart of Posavje hills and is mainly placed in Prealpine phytogeographic region . Landscape is strongly marked by coal mining and parallel industry development. Traditional Zasavje's attachment to coal, its basic industry, and inconvenient meteorological conditions, are the ma in causes of vast pollution of the area. The air pollution in Zasavje has been monitored by the stations of analytical control alarm system, and ecological informational system of Trbovlje stearn power station. The vegetation damage in Zasavje has been shown by forest records, lichen mapping, the monitoring of photo oxidants' influences on wild grown and cultivated plants, by analysis of biochemical parameters in spruce, and by tracing of heavy metals. This article presents geomorphological, climatic and vegetal characteristics of Zasavje region, its major pollution sources, and summarizes research results on air pollution, pollution of soil and vegetation of the area. Key words: environmental pollution, forest ecosystem, influence on forest, Zasavje. 1 GEOMORFOLOGIJA G EOMORPH OLOGY "Zasavje leži v trboveljski sinklinali, sega pa še v osrcje trojanske in litijske antiklinale. Na izoblikovanje današnjega reliefa je mocno vplivalo vrezovanje Save in njenih pritokov. Ti so se ravnali po tektonskih prelomih in selektivni eroziji, pri cemer je prišlo do številnih pretocitev" (VRIŠER 1963). Jedra antiklinal sestavljajo karbonski glinasti skrilavci, pešcenjaki in konglomerati. Navadno nastopajo skupaj s permskimi rdecimi pešcenjaki in konglomerati. Perma-karbonski skrilavci so razkriti na temenih obeh antiklinal. V sinklinali so na triadno podlago odloženi terciarni sedimenti. Podlago tvorijo vecinoma psevdoziljski skrilavci, ki so navadno podlaga srednjeoligocenskih premogonosnih plasti. Krovnina (laporji, apnenci in * mag. V.-G. N., dipl. biol., : 1 skrilavci) in modrikaste sive morske gline med Dolom in Laškim prehajajo Obcina Zago~e ob Savi, Cesta 9. v pešcenjake, na zagorskem podrocju pa v pešcene, prodnate in glinaste avgusta 5, Zagorje ob Savi, SLO sedimente ali pa v apnence (VRIŠER 1963). ! ** prof. dr. F. B., Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana, SLO Vidergar-Gorjup, N., Batic , F.: Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocj u Zasavja 2 PODNEBNE RAZMERE 2 CLIMATE Cista deževnica ima pri 20°C pH 5,6. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste, pri katerih je pH manjši od te vrednosti. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki Izvirajo iz top nih soli. Od kationov v slovenskih padavinah prevladuje kalcij, od an ionov pa sulfat in nitrat kot koncna oksidacijska produkta žveplovih in dušikovih oksidov. Ti so v vodi zelo topni in so tudi glavni povzrocitelji kislosti padavin, k cemur v manjši meri prispevajo tudi fluoridi, fosfati in organske kisline. Izredno velike depozicije žvepla in dušika, v povprecju 12 g/m2, so pred leti namerili v okolici trboveljske cementarne (LEŠNJAK 1994). Zemeljski prah in drugi alkalni prašni delci v padavinah povecujejo koncentracijo alkalijskih in zemljo alkalijskih kovin Na, K, Ca in Mg ter tako zmanjšujejo kislost padavin. Podobno deluje tudi amonijev ion, le da ima ta vecji vpliv v toplem delu leta. Podatki o kolicini in kislosti padavin v Zasavju so zbrani v preglednici 1 . 1!!}93 1994 1995 1996 El$ p0st~ja EIS station Kol. padavin Ann. rlja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja kopna družba Zagorje . Zadnja dva rudniška obrata v Zagorju so zaprli leta 1997, tako da sta danes aktivna le še rudnika v Trbovljah in v Hrastniku. S širjenjem rudarstva se je razvijala tudi druga industrija. S hrastniškim premogom so steklarske peci kurili vse od leta 1870. Ena izmed najvecjih in najmodernejših steklarn v tedanji monarhiji je premog nadomestila z zemeljskim plinom šele cez dobro stoletje. Tudi trboveljska cementarna je v 19. stoletju zrastla na mestu nekdanje steklarne. Krovni na dnevnih kopov je namrec nudila dovolj dobrega materiala za izdelavo cementa, pa tudi prodajal se je bolje kot steklo. Zaradi kasnejših ukinitev dnevnih kopov je cementarna v letu 1936 odprla svoje kamnolome. V 120 letih obratovanja je Cementarna Trbovlje predelala 19 milijonov ton surovine ter skupaj z rudniki dodobra spremenila zasavsko pokrajino. Južna železnica in rudnik rjavega premoga sta bila pomembna razloga tudi za izgradnjo Tovarne kemicnih izdelkov Hrastnik. Vzporedno z razvojem rudarstva in industrije je po letu 1870 število prebivalcev v Zasavju hitro in enakomerno narašcalo. Tehnološki napredek pa je poleg udobnejšega življenja prinesel tudi poškodbe okolja, ki jih niso znali ali hoteli predvideti. Po drugi svetovni vojni število prebivalcev skoraj ne narašca vec . 5 VECJI VIRI ONESNAŽENJA 5 MAJOR SOURCES OF POLLUTION Dolga leta je svojo okolico prašila Industrija gradbenega materiala Zagorje s standardnim programom hidriranega ter živega mletega apna. V letu 1988 so bile njene emisije prašnih delcev kar 320-krat vecje od dovoljenih (VEDENIK-NOVAK 1 PLANINŠEK 1988). Po letu 1991 so z vrecasti mi fir'tri opremili ·dve manjši peci. Na hidrarnah so namešceni penasti cistilci, tako da njene današnje emisije trdnih delcev iz peci in hidrarn ne presegajo mejnih vrednosti. V Cementarni Trbovlje je dnevno v obtoku okoli 6.000 ton prašnih snovi. Kadar vsi trije elektrofiltri normalno delujejo, je dnevnih emisij prahu vseh izvorov okoli 200 kilogramov. Na leto emitirajo okoli 60 ton prahu, medtem ko so v letih 1964-1971 emitirati kar 3.600 ton prahu letno, v naslednjih dveh desetletjih pa po 1.500 oziroma 300 ton letno. V preteklih letih so v peci Cementarne Trbovlje koncali tudi posebni odpadki (trde gume. aku­mulatorska ohišja, odpadna zdravila, ostanki pri proizvodnji ftalne kisline in odpadni emajli). Tovarna kemicnih izdelkov Hrastnik je emisije fluoridov zmanjšala pod predpisano mejo z uvedbo dvostopenjskih pralcev plinov v postopku pro­izvodnje fosforne kisline. Z letom 1996 so z nadomestitvijo postopka z živosrebrnima elektrodama z membranskim postopkom zmanjšali tudi emisije živega srebra iz obratov elektrolize. Zacetki pridobivanja elektricne energije v Trbovljah segajo v leto 1893 (ZAVERL et al. 1997), medtem ko so Termoelektrarno Trbovlje odprli leta 1915. Prvi kilovati so bili namenjeni peganu naprav v rudnikih. TET 11 z zmogljivostjo 125 MW so zaradi potrebe po izkorišcanju manj vrednega premoga z zacasnimi dovoljenji pognali v letu 1968. že po nekaj mesecih delovanja so bile vidne posledice emisij 150 ton žveplovega dioksida dnevno. Koncentracije žveplovega dioksida v najbolj izpostavljenih predelih so bile nad zgornjo možno mejo meritev registrirnih instrumentov. Po obliki krivulj in casu trajanja koncentracij so sklepali, da so bile najvecje polurne koncentracije žveplovega dioksida okrog 15.000 ~g/m 3 (MACEK et al. Vidergar~Gorjup , N., Batic , F.: Naravne danosti, onesnaževanje okoUa ln stanje vegetacije na obmocj u Zasavja 1972), po nekaterih virih celo 20 .000 ).l.g/m3 (PARADIŽ 1972). Tudi v od­daljenem Zidanem Mostu so obcasno namerili preko 5.000 11g/m3. Pov­precna letna koncentracija žveplovega dioksida v Prapretnem nad termo­elektrarno je bila 7 40 ).l.g/m3 (HOCEVAR et al. 1986). Rešitev naj bi za­savskim dolinam prinesla izgradnja 360 metrov visokega dimnika v letu 1976. Novejši popisi vegetacije v okolici Termoelektrarne Trbovlje (VIDERGAR 1 KLEMENCIC 1991) kažejo delno rekultivacijo nekoc skoraj ogolelih pobocij in prenos lokalnih težav na širšo okolico. Emisije žveplovega dioksida iz Termoelektrarne Trbovlje so odvisne samo od vsebnosti žvepla v premogu in od števila obratovalnih ur (CUHALEV 1997). TET je v letu 1996 emitirala 22.800 ton žveplovega dioksida (emisijske koncentracije 10.1 OO mg/m3), 1.200 ton dušikovih oksidov (emisijske koncentracije 530 mg/m3) in 500 ton prahu (emisijske koncentracije 220 mg/m3) (ŠUŠTERŠIC et al. 1997). V okolici TET so v letu 1996 maksimalne urne koncentracije žveplovega dioksida segle vse do 6.000 mg/m3 (PLANINŠEK et al. 1997). Odkar so v letu 1972 prenehali s proizvodnjo zidakov oz. nehali spušcati pepel v Savo, TET okoli 300.000 ton pepela in žlindre letno odloži na deponijo v Prapretnem. 6 ONESNAŽENOST OKOLJA 6 POLLUTION OF THE ENVIRONMENT Po oceni Hidrometeorološkega zavoda so najvecji vir žveplovega di­oksida v Zagorju drobna kurišca (67 %) (VEDENIK-NOVAK 1 PLANINŠEK 1988). ce odmislimo emisije Termoelektrarne Trbovlje, je stanje podobno tudi v ostalih dveh zasavskih obcinah. Drobna kurišca kurijo vecinoma domac premog. Za ogrevanje povprecne stanovanjske enote v Trbovljah letno porabijo 5.230 kg premoga, kar glede na kakovost zasavskega pre­moga (predvsem trboveljski ima velik odstotek gorljivega žvepla) (LUKAN 1990) ustreza 157 kilogramom emitiranega žveplovega dioksida na leto (PLANINŠEK 1991 ). Dnevni hod koncentracij žveplovega dioksida v Za­gorju ob Savi z dopoldanskim in vecernim maksimumom je tipicen za onesnaženost, ki je posledica kurjenja fosilnih goriv za ogrevanje v mestih v kotlinah in dolinah (VEDENIK 1986). Hidrometeorološki zavod je od kurilne sezone 1977/78 dalje, ko je pricela delovati mreža merilnih postaj za merjenje 24-urnih koncentracij žveplovega dioksida in dima, za vsako leto izdelal tabelo povprecnih sezonskih kon­centracij in slovenske kraje uvrstil po velikosti povprecnih koncentracij (PLANINŠEK 1 RODE 1991). Do leta 1993 sta na lestvici z žveplovim di­oksidom najbolj onesnaženih mest vodila Trbovlje in Hrastnik, medtem ko je bilo Zagorje dolga leta z dimom najbolj onesnažen kraj. V zadnjih letih se zaradi širjenja plinovodnega in toplovodnega omrežja ter preusmeritve nekaterih vecjih kotlovnic na zemeljski plin koncentracije žveplovega di­oksida in dima v zasavskem zraku zmanjšujejo (PLANINŠEK 1995). V Sloveniji je predpisana mejna imisijska koncentracija žveplovega dioksida za obdobje enega leta 50 ).l.g/m3, mejna dnevna imisijska kon­centracija pa je 125 [lg/m3 (Ur. list RS, št 73/94 ). V Zasavju koncentracije dušikovih oksidov in ozona spremljajo na Kovku in v Trbovljah. Ker so mejne vrednosti za N02, kot jih doloca Uredba o mejnih, opozorilnih in kriticnih vrednostih snovi v zraku (Ur. list RS, št. 73/ 94), dokaj visoko postavljene, jih koncentracije na Kovku le malokdaj presežejo. Pac pa so na Kovku v poletnem casu pogosto presežene mejne imisijske vrednosti koncentracije ozona. Za osrednjo Evropo velja, da so Vidergar-Go~up , N., Batic , F. : Naravne danosti , onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja povprecne koncentracije ozona na podeželju med 20 in 40 ppb, v višinah nad 1.000 metrov pa med 30 in 50 ppb. 24-urna mejna koncentracija za zašcito vegetacije v vegetacijski dobi (1. april-30. september) je po slovenski zakonodaji 60 )lg/m3 (Ur. list RS, št. 73/94). KOVK Povp>recne letne kencentracije (llg/m3) Average annual concentrations (p,g!m3) Leto 1 Year 1992 1993 1994 1995 1996 žveplov dioksid Sulphur dioxide 73 59 70 58 35 Dušikov dioksid Nitrous dioxide 10 8 8 11• 2 1 Ozon 1 Ozone 70 68 69 75 69 1 Velik vir težkih kovin v Zasavju je nedvomno zgorevanje premoga. Pri tem se sprošcajo predvsem Mo, Hg, Se in Sb (NRIAGU 1989). V letih 1991­1994 so v Zasavju kadmij in svinec merili v aerosolih. Iz rezultatov je razvidno, da oba elementa prevladujeta v respirabilnih aerosolih in da so v primerjavi z nekontaminiranim podrocjem koncentracije v Zasavju 4-12­krat vecje za kadmij in 10-1 OO-krat vecje za svinec (DOLINŠEK 1 MILACIC 1994 ). Povprecne letne koncentracije kadmija v aerosolih so bile 0,5 do 1,0 ng/m3 zraka, povprecne letne koncentracije svinca pa 50-650 ng/m3 zraka (MILACIC et al. 1994). Možni izvori kadmija in svinca v zraku so motorji z notranjim izgorevanjem, sežiganje fosilnih goriv in odpadnih snovi ter predelava kamnin. > > 1996 -1997 • Povp. mesecna konc. SO GI Najve cja 24-uma konc. SO · Najvecja urna konc. SO. SO, aver. f'Ylon/hly cone. · SO maximum 24h cone. · SO, maximvm 1h cone.· V okviru v !etih 1989-90 zastavljene pilotske raziskave so na 19 zasavskih tockah nakljucno vzorcili tla, vodo, pšenico, !ucerno, trpotec, meso in drobovino (ZUPAN 1990). Na vecini odvzem nih mest je vsebnost kadmija v tleh presegala dovoljeno vrednost. Kadmij bi lahko izviral iz maticne kamnine (saj v tleh, nastalih iz sedimentnih kamnin , lahko nasploh pricakujemo vecje koncentracije kadmija (KABATA-PENDIAS 1986)), iz uporabljenih gnojil, lahko pa bi bil posledica depozicije iz zraka. \/ travniških tleh v Zagorju ob Savi so v letu 1997 izmerili povecane koncentracije niklja, kadmija in kobalta. Ob prometni cesti so bile velike tudi koncentracije svinca in cinka (KUGONIC 1998). Preglednica 2: Povprecne letne vrednosti koncentracij S02, N0in 2 03 v iJ.g/m3, izmerjene z avtomats­kimi merilnir:1i postajami na Kovku v letih 1992-1996 (PLANINŠEK 1997) Table 2: Ave rage annual values of concentrations for S02, N02 and 03 in )Jg/m3, recorded in automatic measurement stations on Kovk in the years of 1992 to 1996 (PLANINŠEK 1997) Grafikon 1: Povprecne mesecne, najvecje 24-urne in najvecje urne koncentracije so2 v !lQ/m3 izmer~ je ne na Kovku v letih 1996~ 1997 (CIGLAR 1997). Mejna 24-urna imisijska koncentracija so2 je 125 ll9/m3. Mejna imisijska vrednost za koncentracijo so2 v urnem intervalu je 350 jlg/m3. Graph 1: S0average monthly 2 concentrations measured in jlgl m3 on Kovk in the years 1996 and 1997 (CIGLAR 1 997), maximum for 24 hour and 1 hour intervals. /mission limits for $0concentra­ 2 tion is 125 ,uglm3 for 24 hour and 350 ).1g/m3 for one hour interval measurements respectively. Vidergar-Gorjup N., Batic , F. : Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja Raziskave gozdnih tal na obmocju Slovenije so v Zasavju zajele pokar­bonatna rjava tla na dolomitu. Kljub velikim emisijam žveplovega dioksida iz Termoelektrarne Trbovlje se kislost tal nikjer ni bistveno povecala in je pH vrednost vedno nad 6. Tudi stopnja nasicenosti tal z bazami je precej velika, saj znaša od 46,7 % do 78,3 %. Do zakisovanja verjetno ni prišlo zaradi karbonatne maticne podlage in emisij apnencastega prahu iz ce­mentarne. Vsebnost žvepla v tleh je v primerjavi s tlemi iz manj obre­menjenega obmocja, kjer je vsebnost žvepla 0,7 g/kg, povecana na 0,8­3,4 g/kg (KALAN 1 SIMONCIC 1994). Vecletne polemike zaradi dovažanje elektrofiltrskega pepela iz lju­bljanske toplarne so prebudile vprašanja o dodatni dozi radioaktivnega sevanja, ki naj bi jo prebivalci Zasavja prejemali zaradi nakopicene rudniške jalovine in pepela. Izkazalo se je, da je na zagorski deponiji jalovine in pepela koncentracija urana in radija v jalovini 2-3-krat vecja kot v okolišni zemlji, saj vsebuje tudi do 100 Bq/kg 226Ra. Razen tega so nasuta tla manj kompaktna in bolj prepustna za radon. Tudi radioaktivnost odloženega pepela je (11 0-450 Bq/kg) vecja kot v tleh v okolici (40 Bq/kg) (KRIŽMAN 1 KONDA 1994). 7 POSLEDICE ONESNAŽENJA NA VEGETACIJI 7 THE RES UL TS OF POLL UTI ON ON VEGETATION V letu 1971 so poškodovani gozdovi segali od Zagorja do Brega pri Sevnici in od Planinskega doma na Gorah skoraj do vrha Kuma (MACEK et al. 1972). Poškodovanih je bilo preko 5.000 ha gozdov, od tega 400 ha mocno poškodovanih ali unicenih (PARADIŽ 1972). Propadali sta tudi podrast in ruša, zato je bila velika nevarnost erozije. V letu 1988 je bilo samo 1,8 odstotka zasavske bukve popolnoma zdrave. Hrasti in ostali trdi listavci so bili v tem casu srednje poškodovani. Smreka je bila nekoliko manj obremenjena, kar so razlagali z njenimi bolj oddaljenimi in višje ležecimi rastišci. Kar 84 odstotkov vseh poškodb v zasavskih gozdovih naj bi povzrocal onesnažen zrak (ŠOLAR 1989). V letu 1990 se je stanje smreke znacilno poslabšalo. Obremenjenost njenih iglic z žveplom je bila med najvecjimi v Sloveniji (ŠOLAR 1991). Leto dni kasneje se je stanje zasavskega gozda neznacilno izboljšalo, še vedno pa je bila zasavska smreka 2-krat, zasavska bukev pa kar 10-krat bolj poško- Slika 1: Sestoj skeletov posušenih in hirajocih dreves na platoju nad TET pred izgradnjo 360 m visokega dimnika Figure 1: Skeleton st and of withered and pined trees of plateau above the TET before 360 m tal/ chimney was bui/d dova na kot slovenska (KALAN 1989, ŠOLAR 1991 ). Manjše razlike v poškodovanosti pri smreki Šolar razlaga s tem, da imamo v Zasavju opravka s preostalo odporno populacijo smreke (ŠOLAR 1992). Da se zasavski gozd uvršca med najbolj poškodovane slovenske goz­dove , nam potrjujejo tudi popisi epifitskih lišajskih vrst (BATIC 1 KRALJ 1995). V popisih v letih 1985 in 1987 grmicastih lišajev v Zasavju niso našli. Tudi indeksi atmosferskih poškodb, izracunani na osnovi opazovanj šte­vilcnosti in pokrovnosti treh osnovnih morfoloških tipov epifitskih lišajev, so bili zelo majhni. Na posameznih tockah epifitskih lišajev sploh ni bilo (BATIC 1990). Glede na popise lišajevv letih 1991-1996 (VIDERGAR-GORJUP 1998) ocenjujemo, da vplivno obmocje Termoelektrarne Trbovlje sega od južnih pobocij Mrzlice preko Kuma do Svibnega in Jatne na jugu ter od (v manjši meri) Vac preko Tirne in Šklendrovca do Gor in Cimernega. Epifitska lišajska flora je bogatejša v zahodnih, severozahodnih in severnih delih obravna­vanega obmocja . Na skrajnih delih raziskovanih profilov so vplivi nekoliko zabrisani, medtem ko je v njihovih osrednjih delih vpliv zracnega onesna­ženja ociten. Glede na pojavnost lišajskih vrst ocenjujemo zgornjo pov­precno višino zaporne inverzijske plasti na 500 metrov nadmorske višine. Slika 2: Termoelektrarna Trbovlje Figure 2: Trbovlje stearn power sta/ion Slika 3: V zelišcni plasti propad­lega gozda so se v casu "plinskih poškodb" številcno razširile vrste, ki so sicer redkejše; na sliki gozdni šebenik (Vse foto: Franc Batic) Figure 3: ln the vegetal/ayer of a decayed forest the otherwise ra re species had spread in number at the time of "gas damages"; Erysi­mum sylvestre Scop. (All photo: Franc Batic) Vidergar-Gorjup, N., Batic , F.: Naravne danosti. onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja Popis propadanja gozdov v profilu Prebold-Trbovlje (STRNIŠA 1 BATIC 1997) je pokazal, da predpostavka o cistejšem severnem delu profila ne drži povsem. Popis lišaj ev in analize biokemijskih parametrov iglic smreke na desetih izbranih raziskovalnih ploskvah v Zasavju nam kot najbolj onesnažena obmocja oznacujejo Dobovec, Kovk, Ostenk, Ravensko vas in Relje, sledita še Marno in Jelenca. Najmanj onesnaženi so Javor, Gore in Kljucevca (VIDERGAR-GORJUP 1998). žveplo v lišajih je posledica absorpcije žveplovega dioksida in mokrega depozita žveplovih spojin oziroma žvepla, ki je v trdnih zracnih delcih povezan z drugimi elementi. V Zasavju z okolico so najvec žvepla v lišajih našli na Trojanah (2.590 ~g/g liofilizirane steljke) in v Gradišcu (2.320 ~g/g liofilizirane ste lj ke), sledijo Veliki vrh z 2.120, Cece z 2.1 OO, Jel še s 1.815 in Orešje s 1.423 11-g/g liofilizirane steljke (JERAN 1995). Raziskave izo­topske sestave žvepla v gozdnih tleh in smrekovih iglicah na Kovku, v Cecah in na Dobovcu so pokazale, da se vrednosti žvepla v iglicah z njihovo starostjo povecujejo. Preproste korelacije med sestavo žvepla v iglicah in v dimnih plinih niso našli, za kar išcejo razloge v izotopski frakcionaciji žvepla pri sežigu rjavega premoga v Termoelektrarni Trbovlje (BERICNIK­VRBOVŠEK 1 997). V letih 1990-1992 smo v Zasavju sledili ozon z obcutljivimi kultivarji tobaka (BATIC et al. 1995). Specificne ozonske poškodbe so se sicer pojavljale na vseh zasavskih izpostavitvenih mestih, vendar je bilo njihove vzroke težko razložiti. Izpostavljene rastline so bile najbolj poškodovane na Kumu, kar bi bilo lahko posledica tako emisij TET kot tudi nadmorske višine. Prva natancnejša naloga, ki ugotavlja vplive fotooksidantov na nekatere samonikle in kulturne rastline, se je znotraj mednarodnega ko­operativnega programa ICP-Crops zacela v letu 1995 (BATIC et al. 1996). Na Kovku so potrdili prisotnost velikih koncentracij ozona ter njegov škodljiv vpliv na rast in razvoj plazece dete lje ter nekaterih drugih rastlin (BIENELLI 1997). Raziskave onesnaženosti Slovenije s težkimi kovinami na osnovi lišajev kot bioakumulatorjev (JERAN 1995) so na širšem zasavskem obmocju zajele Trojane, Cece , Jelše, Gradišce, Veliki vrh in Orešje. V okolici Hrast­nika so zaznali povecane koncentracije arzena (Steklarna), v širšem Za­savju pa so bile velike še vrednosti molibdena, kadmija in antimona. Analize prisotnosti težkih kovin v vrtninah na obmocju obcine Zago~e ob Savi so pokazale veliko obremenitev s Cd in Ni. Vegetacija naj bi bila z nekaterimi težkimi kovinami obremenjena predvsem z imisijami preko zraka (KUGONIC 1998). 8 ZAKLJUCEK 8 CONCLUSIONS Bazicna industrija in neugodne meteorološke razmere so Zasavje za­znamovala z velikimi dnevnimi kopi, kamnolomi, posedanjem tal, deponi­jami in onesnaženim okoljem. Prav dolgoletno onesnaževanje in neza­dostna raziskanost ogroženosti okolja postajata obremenitveni dejavnik razvoja Zasavja. Pregled raziskav na tem obmocju kaže, da so mnoga podrocja še premalo raziskane, predvsem pa manjka skupen interdiscipli­naren pregled stanja s predlogom prednostnih sanacijskih dejavnosti. Vidergar-Gorjup, N., Batic , F.: Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja NATURAL ALLOTMENTS, EN.VIRONMENTAL POLLUTION, AND STATE OF VEGETATION IN ZASAVJ1E AREA Summary Zasavje is situated in the hart of Posavje hills at the uttermost southeast of Savinja Al ps. It is placed in Prealpine phytogeographic region by Mala flora Slovenije from 1984 (MARTINCIC 1 SUŠNIK). Later on Kum, with its vicinity up to river Sava, has been placed into eastern Lower Crania district of Predinaric subsector of lliric flora province (ZUPAN·CIC et al. 1987, MARINCEK 1987). Rich coal-bearing layers we re already discovered he re in 1736. Coal mining and parali el industrial development had significantly changed the original appearance of its landscape. It is marked with huge surface mining., stone-pits, subsiding grounds, depots, and polluted environment. Narrow Zasavje valleys are prevailed with breezes. The disposal of air pollution is significantly influenced by frequent temperature inversions. The major inversion layer, whlch prevents the sp read of pollutants into height, usually lies 200 to 280 meters above the bottom of the valley (PLANINŠEK 1 RODE 1991 ). lnconvenient meteorological conditions aid highly to vast pollution of Zasavje region. ln 1977/78 heating season. the net of monitoring stations sta.rted to operate and measure 24-hour concentrations of sulphur dioxide and smoke. Since then until 1993, Trbovlje and Hrastnik had held 'leading positions on Slovene scale of most polluted places with sulphur dioxide. Meanwhile, Zagorje used to be the most polluted site with smoke. With disintegration of temperature inversions the air rises and spreads with wi·nd above the valleys. ln higher layers the wind typically blows from northwest, north, and west directions, and brings polluted air to Zidani most, Radece, Kum, Hrastnik, and the vicinity. The polluted air rises when inversions disintegrate, and with power station's emissions of the major polluter in Zasavje. 125 MW Trbovlje 11 stearn power station (TET) has been operating si8ce 1968. ln its first deca de of operations the concentrations of sulphur dioxide measured on half an hour reached even 20,000 )lg/m3 in the most exposed Zasavje sites. After few months of working the first results of high concentrations of poll'utants had shown on forests. ln 1971 over 5,000 ha of forests were da mag ed. Damaged forests had reached from Zagmje to Breg near Sevnica and from Planinski Dom na Gorah up to the top of Kum (MACEK et al. 1972). The undergrowth and dwarf pine were also in decay, therefore the danger of erosion had increased even more. The solution was brought to Zasavje valleys with 360 meters tali smokestack construction in the year of 1976. Recent records of vegeta­tion in the vicinity of power station show partial recultivation of ance al most barren slopes. Air pollution of the area influenced by TET has been monitored by six stations of ecological informational system (EIS TET). TET operates with electrostatic precipitator to clean collected du st but without disulphurizing devices. ln 1996 TET had emitted 22,800 tons of sulphur dioxide, 1 ,200 tons of nitric oxides and 500 tons of dust (ŠUŠTERŠIC et al. 1997). ln the vicinity of TET the maximum hourly concentrati.ons from this very year extended up to 6,000 JlQ/m3 (PLAN 1 NŠEK et al. 1997). ln 1988 only 1.8 percent of Zasavje beech tree was completely healthy. About 84 percent of the total damages to Zasavje forests we re ca used by airpollution (ŠOLAR 1989). ln 1990 the status of spruce significantly declined. The load of its needles with sulphur was among the highest in Slovenia (ŠOLAR 1991 ). A year later the status of Zasavje forest insi'gnificantly improved. Nevertheless, the Zasavje spruce was stili twice and Zasavje beech tree even ten Nmes more damaged than the Slovene trees r:espectively (KALAN 1989, ŠOlAR 1991 ). The listing of Zasavje forests among the worse da mag ed of Slovene forests is also confirmed by the records on epiphytic lichen species (BATIC 1 KRALJ 1995). According to lichen records in the years of 1991 to 1996 (VIDERGAR-GORJUP 1998), it has been estimated that the influential area of Trbovlje ste am power station reaches from south ern s lopes of Mrzlica over Kum to Svibno and Jatna on the south and, in minority, from Vace over Tirne and Šklendrovec up to Gora and Cimerno. Epiphytic lichen flora is r-icher in eastern, northwestern, and northern parts of discussed area. The influence of air pollution is obvious in the central parts of the searched profiles, when slightly blurred at the extremes. Lichen records and analysis of biochemical parameters in spruce needles of ten research plots chosen in Zasavje, present Dobovec, Kovk, Ostenek, Ravensko village, and Retje, as the most polluted areas, followed by Marno and Jelenca. The least polluted are Javor, Gore, and Kljucevca (VIDERGAR-GORJUP 1998). GozdV 57 (1999) 2 Vidergar-Go~up , N., Batic , F.: Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja ln the years 1990 to 1992 ozone has been traced in Zasavje with sensitive tobacco cultivation (BATIC et al. 1995). Specific damages made by ozone had otherwise appeared in all exposed Zasavje sites, yet their causes were difficult to explain. The exposed plants of Kum we re most highly damaged due to either TET or the altitude. The presence of high concentrations of ozone on Kovk, and its damaging influence to growing white clover and some other plants, has been confirmed by the research on influence of photooxidants on some wild and cultivated plants. The research has been going on within international cooperation program ICP-Crops. Research on pollution of Slovenia with heavy metals based on lichen as bioacumulators (JERAN 1995), had shown the increased concentrations of arsen ic in the vicinity of Hrastnik, and hjgh values of molybdenum, cadmium, and antimony in the broader Zasavje region . The results of analysis of heavy metals traced in crops in the area of Zagorje municipality, had shown high loads of cadmium and nickel. Vegetation is mostly loaded with some of the heavy metals through the air (KUGONIC1998). ln Zasavje air, cadmium and lead are predominant in aerosols. The concentration of cadmium in the air is 4 to 12 times higher in Zasavje area, and concentration of lead respecHvely is 1 O to 1 OO times higher, com pared to uncontaminated areas (DOLINŠEK 1 MILACIC 1994). VIRI/ REFERENCES BATIC , F., 1990. Lichen Mapping in Jugosiavia , especially in Slovenia .-Stuttgarter Beitr. Naturk. Ser. A, 456, s. 121­124. BATIC, F. 1 KRALJ , A., 1995 . Epiphytic Lichen Vegetation as a Biomonitoring System in Forest Decline Studies in Slovenia.-Report of a Workshop Exceedance of Critical Loads and Levels, Federal Ministry for Environment, Youth and Familiy, Vienna. BATIC, F. 1 KLEMENCIC, S. 1 JENCIC-MEDVEŠEK, M. J MACAROL, B. 1 STRNIŠA, A. 1 RIBARIC-LASNIK, C. 1 VIDERGAR, N., 1995. Bioindikacija ozona v troposferi z obcutljivim kultivarjem tobaka (Nicotiana tabacum L. cv. BeiW3).-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47, s. 131-144. BATIC, F. J RIBARIC-LASNIK, C. 1 KOPUŠAR, N. 1 VIDERGAR, N., 1996. Monitoring of Ozone Effects on Agricultural Plants within the ICP-Crops in Slovenia.-Proceedings of the 14th International Congress of Biometeorology, Part 1, September 1-8, Ljubljana, 1999. BERICNIK~VRBOVŠEK, J., 1997. Vpliv onesnaževanja s S0na izotopsko sestavo žvepla v iglicah smreke . ~ Magistrsko 2 delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana, 1997. BIENELLI, A., 1997. Vpliv fotooksidantov na rast in razvoj izbranih vrst kmetijskih rastlin na obmocju Zasavja.-Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 87 s. CIGLAR, R., 1997. Onesnaženost zraka v Sloveniji.-Meritve avtomatskih merilnih postaj, mesecno porocilo za december 1997. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 44 s. CU HAL EV, 1., 1997. Trendi onesnaženosti zraka v okolici TEŠ in TET.-Društvo energetikov Šoštanj, Zbornik 1. mednarodnega simpozija Sanacija termoenergetskih objektov (ed. Dejanovic, B., Ribaric-Lasnik, C.), Rogaška Slatina, 28.~30. maj, s. 521 -526. DOLINŠEK, F . .'MILACIC, R., 1994. Neposredno dolocanje kadmija in svinca v aerosolih v Zasavju z elektrotermicno atomsko absorpcijsko speklrometrijo. Onesnaženost zraka v Zasavju.-Zbornik posvetovanja Varstvo zraka -stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, s. 65-69. HOCEVAR, A. /PETKOVŠEK, Z. 1 KAJFEŽ-BOGATAJ, L., 1986. Ocena transporta onesnaženja zraka nad Slovenijo.­URP: Umiranje gozdov. Porocilo o delu za leto 1986. BF, Ljubljana, 29 s. JERAN, Z .. 1995. Epifitski lišaji -biološki indikatorji onesnaženosti zraka s kovinami in radionuklidi.-Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 134 s. KABATA-PENDIAS, A. 1 PENDIAS, H., 1986. Trace Elements in Soils and Plants.-CRC Press, Inc., Boca Raton, Florida, 293 S. KALAN , J. 1 SIMONCIC, P., 1994. Vpliv onesnaženega zraka na gozdna tla.-Zbornik posvetovanja Varstvo zraka­stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, s. 14/1-14/13. KALAN, J., 1989. Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom.-Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 34, s. 99­120. KRIŽMAN, M. J. J KONDA, D., 1994. Meritve sevanja na podrocju Ruardija . ~ Posebne strokovne podlage za pripravo ureditvenih nacrtov za sanacijo površin po koncanem rudarjenju, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, 17 s. KUGONIC, N., 1998. Posnetek stanja onesnaženosti tal in rastlinskega materiala na obmocju obcine Zagorje ob Savi.­Erico Velenje, porocilo, 106 s. Vidergar-Gorjup, N .. Batic, F. : Naravne canosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na obmocju Zasavja LEŠNJAK, M., 1994. Meritve kakovosti padavin v Sloveniji.-Zbornik posvetovanja Varstvo zraka-stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, s. 6/1-6/5. LUKAN, B., 1990. Strokovna ocena zmanjšanja onesnaževanja zraka po plinifikaciji Zagorja ob Savi.-Maribor, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 12 s. MACEK, J. 1 PARADIŽ, B. 1 ŠOLAR, M. 1 ZUPANCIC, T., 1972. Ugotovitve o onesnaženosti zraka v Zasavju, vzrokih in posledicah.-HMZ SRS, Ljubljana, 16 s. MARINCEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem .-Delavska enotnost, Ljubljana, 153 s. MARINCEK, L. 1 MUCINA, L. 1 ZUPANCIC, 1\1 .1 POLDINI, L. 1 DAKSKOBLER, l. 1 ACCETO, M., 1992. Nomenklatorische Revision der lllyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion).-Trieste, Studia geobotanica 12, s.121-135. MARINCEK, L./ ZUPANCIC, M., 1995. Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega obmocja ilirske florne province.-Ljubljana, Hladnikia, 4, s. 29-35. MARTINCIC, A. i SUŠNIK, F., 1984. Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke.-Državna založba Slovenije, Ljubljana, 793 S, MilACIC, R. 1 LESKOVŠEK, H. 1 DOLINŠEK, F. 1 HRCEK, D., 1994. Triletna študija onesnaženosti zraka v Zasavju, industrializiranem urbanem podrocju v Sloveniji.-Zbornik posvetovanja Varstvo zraka-stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, s. 75-82. NRIAGU, O. J., 1989. Natural Versus Anthropogenic Emissions of Trace Metals to the Atmosphere.-Control and Fate of Atmospheric Trace Metals. Pacyna, J. M., Ottar, 8. (ed.), NATO ASI Series, Vol. 268, Dordrecht, Boston, London, Kluwer Academic Publishers, 1989, s. 3-13. PARADIŽ, B., 1972. Ugotovitve o onesnaženosti zraka v Zasavju.-HMZ SRS, Ljubljana, 24 s. PLANINŠEK, A., 1991. Onesnaženost zraka v Zasavju.-Zbornik 2. posvetovanja Onesnaževanje in varstvo okolja, Zavod za tehnicno izobraževanje Ljubljana, s. 78-91 . PLANINŠEK, T./ RODE, B., 1991. Varstvo zraka v Zagorju-strokovne podlage.-HMZ RS, Ljubljana, 11 s. PLANINŠEK, A. (ed.), 1994. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1993.-Ministrstvo za okolje ln prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 77 s. PLANINŠEK, A. (ed.), 1995. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1994. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 117 s. PLANINŠEK, A. (ed.), 1996. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1995. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 107 s. PLANINŠEK, A. (ed.), 1997. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1996. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana, 148 s. SMOLE, 1., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.~ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 154 s. STRNIŠA, A. 1 BATIC, F., 1997. Vpliv emisij na gozdove v Zasavju.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 187~222 . ŠOLAR, M., 1989. Popis propadanja gozdov in analiza žvepla na 10-tih interpolacijskih tockah v Zasavju v letu 1988.­lnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 7 s. ŠOLAR, M., 1991. Porocilo o stanju zasavskega gozda v letu 1990.-lnš:itut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 4 S. SOLAR, M., 1992. Porocilo o stanju zasavskega gozda in biološki detekciji onesnaženega zraka v letu 1991.~ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 4 s. ŠUŠTERŠIC, A. 1 SEVŠEK, l. 1 VEDENIK-NOVAK, M. 1 VENGUST, M., 1997. Emisije slovenskih termoelektrarn dve leti po sprejetju uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav.-Zbornik 1 .mednarodnega simpozija Sanacija termoenergetskih objektov (ed . Dejanovic, B., Ribaric-Lasnik, C.), Društvo energetikov Šoštanj, Rogaška Slatina, 28.-30. maj, s. 308-318. VEDENIK, M., 1986. Onesnaženost zraka na obmocju obcine Zagorje.-HMZ SRS, Ljubljana, 16 s. VEDENIK-NOVAK, M. 1 PLANINŠEK, T., 1988. Strokovne podlage za Odlok o varstvu zraka v obcini Zagorje.-HMZ SRS, Ljubljana, 6 s. VIDERGAR, N . .' KLEMENCIC, S., 1992. Revegetacija nad Termoelektrarno Trbovlje.-Pripravniška naloga, 1992. VIDERGAR-GORJUP, N., 1998. Bioindikacija onesnaženosti zraka v Zasavju.-Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 173 s. VRIŠER, 1., 1963. Rudarska mesta Zago~e . Trbovlje, Hrastnik.-Slovenska matica, Ljubljana. ZAVERL, M. 1 GORJUP, A. 1 RAK, V., 1997. Tehnološka obnova bloka 125MW in ekološka sanacija Termoelektrarne Trbovlje.-Zbornik 1. mednarodnega simpozija Sanacija termoenergetskih objektov (ed. Dejanovic , B., Ribaric-Lasnik , C.), Društvo energetikov Šoštanj, Rogaška Slatina, 28.-30. maj, s. 232-234. ZUPAN, R. , 1990. Ugotavljanje stopnje kontaminacije okolja v Zasavju s težkimi kovinami in dolocanje njihove koncentracije v organizmih (pilotska študija).-Javni zavod Zasavski zdravstveni center, Trbovlje, 14 s. ZUPANCIC, M. 1 MARINCEK, L. 1 SELIŠKAR, A. 1 PUNCER, 1., 1987. Considerations on the Phytogeographic Division of Slovenia.-Biogeographia, 12, s. 89-98. Uredba o mejniro, opozorilnih in kriticnih vrednostih snovi v zraku.-Uradni list RS, št. 73/1994. Iz domace in tuje prakse GDK: 308 : 302 : 306 : 311 Izvajanje del v zimskih razmerah Franci FURLA~* UVOD Izvajanje del v posameznem delovišcu je odvisno od številnih dejavnikov: debelinske sestave drevja, izbranega za posek, drevesne vrste, stanja na trgu, vremenskih razmer, stanja v delovišcu itd. Naš temeljni cilj je, da posamezno delovišce izberemo za delovni proces v tistem trenutku, ko lahko dejansko pricaku­jemo najboljši skupni ucinek vseh dejavnikov. Ker so nekateri dejavniki nepredvidljivi, so odmiki od ciljnih ucinkov pogosti in vsaj del delovnega procesa opra­vimo v zahtevnejših delovnih razmerah. Ti povecujejo skupne stroške proizvodnje, zato skušamo izvajanje del organizirati tako, da bi jih bilo cim manj. To je zelo pomembna zahteva, kijo moramo upoštevati pri izbiri delovišc, ki jih vkljucuj emo v proizvodnjo. Zato bi morali že vnaprej natancno predvideti vsa zimska de lovišca in v njih izvesti še posebej temeljito pripravo dela. Ce v poteku operativnega izvajanja del posamezno delovišce zajamemo v proizvodnjo v zah­tevnejših delovnih razmerah, moramo neposredno pred pricetkom izvajanja del podrobno preveriti vse prvine secnospravilnega nacrta. Vsebino moramo uskladiti s trenutnimi možnostmi, posebej temeljito pa presodimo razmere z vidika varstva pri delu. 2 KDAJ IN KJE NASTAJAJO ZAHTEVNEJŠE DELOVNE RAZMERE Družbe in druge organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem lesa kot glavno dejavnostjo, morajo zelo pogosto delati v zahtevnejših delovnih razmerah. Zato so stalno prisotna naslednja vprašanja: kdaj in v kakšnih razmerah delati, kdaj prenehati in kdaj spet priceti z delom? Pridobivanje lesa in izvajanje drugih del v gozdu že zdavnaj ni vec sezonska panoga. Gre za poklicno izvajanje del preko celega leta. Zato je potrebno ne­prestano tehtati nadstroške, ki nastanejo zaradi dela v zahtevnejših ali skrajnih delovruh razmerah, in stroške, ki nastajajo, ko se zaradi skrajnih delovnih razmer ne dela (nadomestila za slabo vreme, dopuste, povecanje krajših bolniških staležev, nadstroški zaradi krajšega * F. F., dipl. inž. gozd, Gozdno gospodarstvo Postojna d. d., Vojkova 9, 6230 Postojna, SLO deJavnika itd). Ob tem je b.·eba ugotoviti, daje razlika med dohodki za delo in nadomestili za zastoje verjetno premajhna. Res paje tudi, da so socialni in eksistencni pogoji vecine delavcev taki, da se le-ti dela v skrajnih razmerah izogibajo. Ce vse to poteka ob ustrezni kon­troli, je z vidika varstva pri delu to dolgorocno spre­jemljivo. Z vidika zahtevnih in skrajnih delovnih razmer sku­šajmo presoditi, kdaj dela izvajajo zasebni gozdni po­sestniki. Le-ti se delu v neugodnih vremenskimi raz­merah praviloma izogibajo. V skrajnih razmerah pa del sploh ne izvajajo. Ce pa jih, je to le za zelo kratek cas in z izrazi tim materialnim motivom. Velikost pov­precne gozdne posesti pri nas je 2,3 ha, kar je med najmanjšimi v Evropi, preko 80 % gozdnih posest­nikov pa ima do 3 ha gozda na vec prostorsko locenih parcelah. Predviden letni posek za obdobje 1991-2000 za vse slovenske gozdove znaša 2,8 m3/ha. Iz tega nedvomno sledi, da je za izvedbo takega obsega del možno izbrati optimalne vremenske razmere. Na kratko si oglejmo nekaj primerov pridobivanja lesa v zahtevnejših delovnih razmerah. Prvi primer je delo v višinskih bukovih gozdovih visokega Krasa. Glede na obseg proizvodnje v delo­višcu, pomikamo datum pred pricetek zimske secnje bukovine (l. lO.), tako da bi dela v celoti opravili do konca septembra. Zaradi kvaijenja bukovine in drugih dejavnikov pa z zimsko secnjo bukovine ne smemo priceti pred 1. 08. Zakljucitev del ob koncu septembra nato uravnavama z vkljucevanjem povecanega števila ljudi in strojev v proizvodni proces. Prekoracitev da­tuma cez zacetek oktobra pomeni hitro vecanje verjet­nosti vremensko zahtevnejših delovnih razmer in s tem vecjih stroškov. Povecujejo se namrec zneski za na­domestila (prevozi na delo, malica), doseženi ucinki pa hitro padajo, zato se stroški na enoto proizvodnje vecajo. Z razporedom del se torej vsaj deloma izog­nemo zahtevnejšim delovnim razmeram. Zelo zahtevne delovne razmere z vidika varstva pri delu nastopijo pri secnji in izdelavi ter spravilu lesa iz vetroloma, snegolorna in žledoloma. V tem primeru je zlasti pomemben varstveni vidik (iglavci -podlubnik:i, listavci -hitro kvarjenje lesa), zato je z deli potrebno priceti takoj ob nastanku in jih izvesti v cim krajšem casu . do11.1ace Tudi nosilnost podlage, na kateri izvajamo dela, je lahko dejavnik zahtevnih delovnih razmer. Za delo­višca na flišnih podlagah moramo izbirati ali dolga sušna obdobja ali zmrzla tla z nizkimi temperaturami, na barju ali poplavnih obmocjih pa le zmrzla tla. Zato je možno, da kakšno leto sploh ni ustreznih razmer za izvedbo del, ali pa je dela možno izvesti le ob dodat­nih, nesprejemljivo visokih stroških. Ti nastanejo, ce moramo vlako zaradi slabe nosilnosti tlakovati, na primer v Prekmurju celo z okroglicami. Delo je v ta­kem primeru bolje opustiti in izbrati ugodnejše raz­mere. Zelo podobno je tudi z delom v velikih strminah, z izvajanjem koncnih secenj na mocno pomlajenih po­vršinah in gošcah in podobno. 3 OPREDELITEV SKRAJNIH DELOVNIH RAZ­MER Vse našteto v prejšnjem poglavju opredeljuje zah­tevnejše delovne razmere. Delovno gradivo Nonnativi gozdnih del uporablja tudi termin "bistveno slabše okolišcine". Ce se tem okolišcinam pridružijo še raz­licni vremenski dejavniki, govorimo o skrajnih delov­nih razmerah. Nekateri vremenski dejavniki že samo s svojo pri­sotnostjo ustvarijo skrajne delovne razmere. To je npr. dež, ki onemogoci delo v sicer idealnih okolišcinah. Obstaja vecno vprašanje, kdaj glede na jakost dežnih padavin delati in kdaj ne. Nato, koliko casa pocakati, da z delom pricnemo, ko preneha deževati. Znano je, da krošnje zadržijo precejšen del padavin, zato v se­stoju še vedno "dežuje", ko sicer ne dežuje vec. Cas, v katerem je po dežnih padavinah možno zaceti z de­lom, je v brezvetrju daljši kot ob prisotnosti vetra. Nato je treba upoštevati še razmocenost podlage, vrsto zem­ljine (podlage), stnnino, itd. Še pomembnejša dejav­nika sta sneg in nizke temperature. Tadva že v majhnih kolicinah zahtevne delovne razmere spremenita v skrajne, ko delo ni vec niti varno niti gospodarno. Vecje kolicine snega lahko povzrocijo skrajne delovne raz­mere tudi v rednih delovišcih, kar pomeni, da moramo z izvajanjem del prenehati. Dolžina prekinitve je odvis­na od kolicine in trajanja snežne odeje. Takoj nato se pojavi vprašanje, kdaj z delom spet priceti. Praviloma so delovne razmere ob ponovnem pricetku del vedno ugodnejše, kot so bile, ko z delom prenehalo. V skrajnih delovnih razmerah dela izvajamo brez prekinitve, ko gre za javne prometnice, ki odpirajo zaprta naselja ali zaselke. V zahtevnih delovnih raz­merah pa najprej odpremo gozdne prometnice in se glede na varstvene vidike (lubadar) podlubniki itd.) odlocamo o nadaljnjem zaporedju izvajanja del. Mocan vpliv na razmere, v katerih bomo priceli z delom, ima tudi dolžina prekinitve izvajanja del. Ob dolgih prekinitvah, ko se razmere pocasi ali sploh ne izboljšujejo, se delo lahko pricne v še vedno zelo zah­tevnih razmerah. Vendar so ti primeri redki in obicajno omejeni na majhne površine in kratek cas, saj je smow trneje opraviti prerazporeditev na površine z manj zahtevnimi delovnimi razmerami. V kombinaciji s snegom se kot dejavnik skrajnih razmer pojavljajo tudi nizke temperature, o cemer nekaj vec v naslednjem poglavju. 4 DEJAVNIKI, KI PO DELOVNIH FAZAH OPRE­DELJUJEJO SKRAJNE DELOVNE RAZMERE 4.1 Splošno Možnosti je veliko: razlicna debelina snega, raz­licna vrsta (pršic, težak južen sneg) in razlicno stanje snega (zmrznjen južen nizke temperature in prisotnost vetra. Pri južnem snegu debeline 30 cm in vec dela v gozdu nima smisla izvajati. Možno pa je delati celo pri 50 cm pršica, ce ga ohranja dokaj stalna nizka temperatura do -7 ali -8 °C. Gospodarno je mogoce delati tudi pri višji debelini snežne odeje, do 1 mali vec (Pokljuka, Jelovica), ce je sneg useden in se ne udira. Obvezno pa to pomeni izbiro delovišc z debelim drevjem in kidanje okrog drevja, izbranega za posek. S snegom se pogosto prepletajo še nizke temperature in veter. Kaj lahko pomeni prepletanje nizke temperature s hitrosgo vetra, prikazuje preglednica 1 (KOVAC 1998). Na kratko povzemamo še nekatere druge, za naše delo pomembne ugotovitve citiranega vira. Tako se priporoca ena plast oblacil za temperature nad 15 °C in dodatna plast oblacil za vsakih 5 °C pod to mejo. Seveda je število plasti le okvirno in se spreminja za plast ali dve. Velika telesna dejavnost lahko zaradi povecanega nastajanja toplote zahteva nekoliko manj plasti, celodnevno ždenje na enem mestu pa seveda nekoliko vec. Zracni žepki v tkanini so odlicen izolator, zato je volna zelo primerna za zimska oblacila. Vec tanjših plasti je bolj primernih od ene debele, saj med seboj bolj uspešno zadržujejo zrak in s tem toploto. Primernejša so tudi ohlapnejša oblacila. Pomembno je še, da si pokrij emo glavo, saj gre skozi njo iz telesa celo do 30% vseh toplotnih izgub. Prav tako moramo biti v zelo neugodnih razmerah pozorni na pravilno izolacijo rok in nog. Pri temperaturah pod -20 °C pa z d()mace i11 tuje prakse Preglednica 1: Na'Jidezna temperatura in nevarnost ozeblin (Vir: U.S. Army Antarctic Research Laboratory) Hitrost vetra (km/h) Zunanja temperat•Jra (°C) o -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 -40 o o -5 1 -10 -IS -20 -25 -30 -35 -40 5 -1 -6 -11 -16 -22 -27 -32 -37 -42 10 -3 -8 -14 -19 -25 -30 -36 -41 -47 15 1 -7 -13 -19 -25 -31 -37 -43 -49 -55 20 1 -9 -16 -23 -29 -35 -42 -48 -54 -6 1 25 -1\ -19 -25 -32 -39 -46 -52 -59 -66 30 -13 1 -20 -28 -35 -41 -48 -55 -63 -70 35 -15 -22 -29 -37 -43 -51 -58 -6.15 -73 40 -16 1 -23 -31 -38 -46 -53 -el -68 -76 45 -17 l -24 -32 -40 -41 -55 -62 -70 -77 50 -18 -25 -33 -41 -48 -56 -64 -72 -7Q Nevarnost ozeblin za pravilno obl eceno osebo Majbna nevarnost -20 11C < T Znatna nevarnost -20 uc ::;;; T < -30 °C 1 Zele velika nevarnost -30 '1C ~ T se priporoca ogrevanje zraka, ki ga vdihavamo, recimo s pomocjo šala ali rute (KOVAC 1 998). Izkušnje pri. operativni izvedbi del kažejo, da mora biti vsaka odlocitev za izvajanje del pod -JO °C skrbno pre­tehtana. Zastoji zaradi okvar na dovod ih goriva pri diesel­skih motmjih so zelo pogosti ter casovno in lokacijsko nepredvidljivi. Odpravljanje okvar poteka v izredno ne­ugodnih delovnih okolišcinah, kar še dodamo povecuje že tako visoke stroške dela. Okolišcine s prepletanjem snega, nizkimi temperaturami in vetrom pa pomenijo tudi hitro stopnjevanje kvarruh vplivov na delavca pri izvajan jn del v gozdu. Zato je v prepletanju npr. temperature in vetra spodnja temperatuma meja pricetka ali prenehanja pri­mernih delovnih razmer ustrezno višja. Vsesplošnega navodila, kdaj zaceti, koliko casa delati in kdaj prenehati z izvajanjem del v snegu, ni mogoce opredeliti. Prav zato obstaja gozdarski ope­rativni kader, ki tehta vse zunanje in notranje dejavnike ter smiselno odloca o izvajanju del. Pomemben zunanji dejavnik je stanje lesa na trgu, veckrat tudi samo stanje zalog lesa pri glavnih (le nekaj, dveh ali treh) odje­malcih. Veckrat je prav to kljucni kriterij, ki odloca, da se izvajajo dela v skrajnih razmerah, tj. pri nizkih temperaturah (pod -1 O 0C), visokem snegu (nad 50 cm) in mocnem vetru . V takih razmerah nastajajo zelo visoki nadstroški pri secnji, spravilu in odvozu lesa ter nadstroški v centralnih mehaniziranih skladišcih. 4.2 Skrajne delovne razmere v normativih gozdnih del Povecanje osnovnih normativov v višini 40 % za delo v dežju je predvideno le pri nakladanju kamionov. To je razumljivo. Delovna operacija traja kratek cas, poleg tega pa v takem vremenu izbiramo oddaljene kupce, ki zahtevajo debelejše sortimente. Popravki zaradi nizkih temperatur s tem sporazu­mom niso predvideni. Iz preglednice 3 je razvidno, da je temperatura s popravki zajeta le pri secnji in izdelavi lesa. Pri tem ni niti v enem naštetem aktu oziroma viru opredeljeno, kako ukrepati pod temi temperaturami. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna je obstajal le ustni dogovor, da se secnja in izdelava lesa pod prikazanimi temperatu­rami ne izvaja. To je tudi v skladu z ugotovitvami v poglavju 4.1 (KOVAC 1998). Pri spravilu in prevozu lesa pa pri takih temperaturah tudi popravki normati­vov ne pomagajo. Mraz povzroci zmrzovanje plinske­ga olja, kar ima za posledico po gos ce in drage zastoje. Primerjava preglednic 2 in 3 kaže prakticno nespre­menjene popravke pri spravilu lesa in rahel trend ve­canja pri secnji in izdelavi ter prevozu lesa. Vsi pri­kazani popravki pomenijo vecanje osnovnih stroškov proizvodnje. 4.3 Nekateri nadstroški pri secnji in izdelavi lesa Pri secnji in izdelavi lesa nadstroške povzroca ob­vezno kidanje snega okoli dreves pred podiranjem, težji (daljši) prehodi od drevesa do drevesa in gibanje ob deblu pri klešcenju ter težje obracanje nmogokrat­nikov oziroma sort imen tov. Zmrznjen les pomeni tudi vecjo obrabo verige in motorne žage. Prav tako se z zniževanjem temperature zelo hitro povecuje kvarni vpliv motorne žage in ostalih dejavnikov na sekaca . Iz dorr1ace in tuje prakse Preglednica 2: Popravki ali bonitikacije osnovnih normativov pri delu v snegu po Panožnem sporazumu 1985 D.el0vna faza ali opravilo Višina snega (cm) Popravki v% Secnja in jzdelava lesa nad 50 do 20 Spravilo lesa (zbiranje in vlacenje) do 15 za 5 Konji , traktorji od 16 do 50 do 15 nad 50 za 20 do 30 do 8 Ž:icni žerjav i in vecbobenski vitli od 31 do 50 do JO pri višjem snegu do 30 Prevozi lesa zasnežene ceste 15' (minut) za eno montažo in demontažo verig Preglednica 3: Popravki ali bonifikacije osnovnih normativov pri delo v snegu v delovnem gradivu Normativi gozdnih del 1994 Delovna faza ali opravilo Vrsta popravka Popravki v% Secnja in izdelava lesa Višina snega (cm) od 20 do 50 nad 50 Temperatura °C od -5 do -lO od -Il do -1 5 do 10 do 20 5 8 Spravilo lesa (zbiranje in vlacenje) ~ Kouji (samec), traktmji Višina snega (cm) do 15 od 16 do 50 nad 50 5 do 15 do 20 Žicnice Višina snega (cm) do 30 od 31 do 50 nad 50 do 8 do lO do 20 Prevozi lesa zasnežcnc ceste za varnost vožnje za montažo, demontažo verig 25 15 ' za 2 kolesi ali 1 os 4.4 Nekateri nadstroški pri spravilu lesa Pri spravi lu lesa se poveca cas trajanja vseh postop­kov, pri nižjih in zelo nizkih temperaturah in snegu nad 50 cm pa se znatno poveca število težjih okvar (strojelomi). Preobremenitve strojev so zato pogoste. Da bi zmanjšali preobremenitve, smo v skrajnih pri­merih, ko ni bilo možne nobene prerazporeditve del, skladišca okroglega lesa na žagah pa prazna, izvajali celo pluženje gozdnih vlak z buldožerji. Jasno je, da so v takem primeru še dodatno nastajali razlicni nad­stroški: celoten strošek pluženja z buldožerjem, nižji ucinki na casovno enoto, povecani stroški popravil na enoto itd. 4.5 Nekateri nadstroški pri prevozu lesa Prevoze lesa ni možno izvajati brez pluženja in po­sipanja, kar vedno ne zadostuje in je potrebna montaža snežnih verig. Te je potrebno ob prihodu na asfalt demontirati . Bolj kot pluženje in posipanje ter stanje kamionske ceste vpliva na povecane stroške vzdr­ževanja prepletanje naslednjih dejavnikov: zmanjšanje nosilnosti kamionske ceste zaradi razmocenosti ali odjuge ter povecana frekvenca težkih vozil i..n osebnega prometa. Do tega prepletanja pride, ker hocemo zaradi znižanja dodatnih stroškov pri zimskem odpiranju de­lovišc cim bolj zmanjšati površino, na kateri bomo vzpostavili znosne razmere za izvajanje deL Poškodbe na kamionskih cestah lahko znatno povecajo stroške vzdrževanja gozdnih cest, zato je mnogokrat smiselno frekvenco zmanjšati, z odvozom zacasno prenehati ali pa odpreti nova delovišca. To so torej le nekateri vzroki, ki povecujejo stroške v procesu pridobi vanja lesa. Zelo pomemben kazalec zahtevnejših oziroma skrajnih delovnih razmer je vecja pogostnost in resnost delovnih nezgod, ki še dodatno povecajo stroške dela. Iz do1nace in tuje pral posebno nagrado za najboljšega slovenskega tekmovalca -mo­torno žago STlHL-pa je dobil Milan Gornik. Ocitno imajo gozdarji težave z orientacijo, saj se jih je v pokljuških gozdovih kar nekaj izgubilo, med njimi tudi precej Slovencev. Naslednjic bo busola ob­vezni del opreme tekmovalcev. V petek je bil na sporedu najbolj zanimiv del tek­movanj -štafetni teki 4x 1 O km za moške in 3x5 km za ženske. Med ženskami je bila naša najboljša trojka na 4. mestu (Hani in Karin Ivancic ter Suzana Krebs), med moškimi pa so bili najboljši Jure Tršar, Milan Gomik, Boštjan Ule in Tone Rok, ki so bili uvršceni na 1 O. mesto. Skupaj je štartalo kar 26 ženskih in 129 moških štafet. Zelo prijetno je bilo videti tudi številne kolege -gozdarje, ki so prišli na Pokljuka kot navijaci . Upam> da bo marsikdo med njimi že naslednjic aktivno vklju­cen v našo ekipo. Lepi dnevi in navijaško vzdušje je še popestrilo tekmovalni utrip, kije vladal na Pokljuki, in še enkrat se je pokazala primernost te naše visoke planete za to naravi prijazno obliko zimskega športa. To je pokazal tudi Pokljuški maraton, ki se ga je v soboto udeležilo kar nekaj gozdarjev. Prireditev je za nami; vecina že ureja vtise, shran­juje tiste dobre in briše slabe. Glede na besede udele­žencev prevladuje navdušenje nad dobro organizacijo, prijaznim sprejemom ter lepotami Slovenije. To je tudi Društvene vesti placilo za delo, vloženo v izvedbo. Vsem, ki so kakor­21.-26. 2. 2000 v mestu Todtnau (Schwarzwald) pote­koli pomagali, se v imenu organizacijskega odbora še kal 32. EFNS. Pohitite s prijavami! enkrat zahvaljujem. Na koncu smo zastavo EFNS predali gozdarjem Janez Konecnik iz nemške dežele Baden-Wuerttenberg, kjer bo od Pismo gospoda Erwina Lauterwasserja, predsednika Internacionalnega komiteja EFNS gospodu Ignaciju Pišlarju Minilo je že mesec dni odkar smo imeli zares lepo priložnost doživeti 31. evropsko tekmovanje gozdatjev v nordijskem smucanju. Vsi udeleženci in gostje, s katerimi sem imel priložnost govoriti, so bili enotnega mnenja, daje bilo to cudovito doživetje. Organizacija je bila brez kakršnekoli napake in deležni smo bili zares iskrenega gostoljubja. Gozdarske e-kskurzije so bile zelo zanimive in so nam omogocile dober vpogled v gospodarjenje z goz­dovi v Sloveniji. Tekmovanja so bila ob podpori slo­venske vojske izredno uspešna. V se skupaj paje bilo še lepše zaradi precudovitega vremena. Preprican sem, da je bil to najlepši in najbolj soncen teden v celi le­tošnji zimi. Cenjeni gospod Piš lar, za gozdarski del priprav na tekmovanje bi se rad Vam in Vašim kolegom še po­sebno toplo zahvalil. Osebno ste se zavzeli za to, daje prireditev uspela, in tako pridobili Sloveniji mnogo novih prijateljev. Mnoge kolegice in kolegi širom Evro­pe so se odlocili, da se bodo v poletnem casu spet srecali z vašimi gozdovi in gozdarji. Želim Vam vse najboljše. S prijaznimi pozdravi, E. Lauterwasser Društvene vesti Gozdarski strokovni vecer Bled 4. 2. 1999 V sklopu 31. EFNS -Evropskega prvenstva goz­datjev v nordijskem smucanju je bil 4. februarja na Bledu organiziran gozdarski strokovni vecer na temo Rekreacija v gozdu (naravi) -problemi in rešitve. Tema je bila pravzaprav izbrana zelo posrecen o, saj se ravno gozdarji pri vsakodnevnem delu v gozdu sre­cujemo s problematiko rekreacije v naravi. Rekre­acijska vloga gozda je zelo pomembna, še posebej v Alpah, kjer gozd ob visokogorju predstavlja najbo~ znacilen krajinski element, Alpe pa so v Evropi med najpomembnejšimi cilji obiskovalcev. Udeleženci 31. EFNS, seveda tudi sami športniki in rekreativci, pa bi se prvi morali zavedati odgovornega dela pri usmer­janju rekreacije v naravi in zmanjševanju okoljskih obremenitev zaradi rekreacije. Strokovnega vecera s predstavitvami in diskusijo se je udeležiJo okrog 120 udeležencev 31. EFNS in drugih gozdarskih strokov­njakov. Strokovni vecer je s pozdravom odprl pred­sednik Zveze gozdarskih društev Slovenije, gospod J gnacij Piš lar. Uvodni in nosilni referat strokovnega vecera je predstavila gostja iz Nemcije, gospa dr. Ulrike Probstl. Dr. Probstlova je po poklicu krajinska arhitektka, dela pa kot samostojna raziskovalka in Lma prav na podrocju prostorskega nacrtovanja, varovanja narave in rekre­acije veliko izkušenj. Iz njene predstavitve je bilo raz­vidno, da se povsod v srednjeevropskem prostoru sre­cujemo z enakimi problemi, prednost pri reševanju na primer v Nemciji pa ima prav visoka osvešcenost ljudi rer nadvse pomembna in uveljavljena vloga prostor­skega nacrtovanja z okoljevarstvenimi prednostmi in vzgoja z izobraževanjem. Sledil je referat strokovnega sodelavca Triglavske­ga narodnega parka, Martina Šolarja, dipl. inž. goz­darstva. Dobršen del prispevka je bil namenjen teore­ticni predstavitvi teme, sledila je predstavitev ciljev TNP pri upravljanju rekreacije in podrobneje tudi okol­jevarstvena problematika obmocja Pokljuke. Prav sled­nje je bilo za udeležence strokovnega vecera še posebej zanimivo, saj je bilo ugotovljeno, da pravzaprav tudi vsak od udeležencev 31. EFNS prispeva svoj delcek k skupni obremenitvi Pokljuke. Edo Kozorog, dipl. inž. gozdarstva z Zavoda za gozdove Sloven~ie, Obmocna enota Tolmin, je pred­stavil študijo Zašcita in ureditev Trnovskega gozda v vzgojno-izobraževalne namene. Z analizo prostora in rekreacije ter ureditvijo v vzgojno-izobraževalne na­mene so gozdarji pravzaprav prehiteli vecje obreme­nitve v gozdu, ki so se šele nakazovale oziroma so bile zaznane le na nekaterih lokacijah. Prispevek za strokovni vecer je pripravila tudi Špela Habic, dipl. inž. gozdarstva z Zavoda za gozdove Slo­venije, Obmocna enota Postojna. Njena predstavitev Ljudje v gozdovih pod Snežnikom-Program razvoja socialnih vlog snežniških gozdov pa je zaradi bolezni žal odpadla. Martin Šolar B L E D Gospa Probstl iz Nemcije je imela uvodni referat (foto: Katja Konecnik) Druš vene vesti Porocilo o aktivnostih Celjskega gozdarskega društva v letu 1998 V društvu je bilo vclanjena 76 clanov, od katerih je bilo na Zavodu za gozdove zaposlenih 45, na Gozdnem gospodarstvl.l Celje Il, v gozdarskih zadrugah trije, v ostalih podjetjih štirje clani, trinajst clanov društva pa je upokojenih. Nacrtovane aktivnosti smo skoraj v celoti uresnicili. Izkazalo se je, da je društvena dejavnost prava pot pri povezovanju gozda Ij ev v regiji. Pregled aktivnosti: Januar -V skladu s sklepi, sprejetimi na obcnem zboru, smo vsem gozdaijem celjske regije, ki niso bili vclanjeni v Celjsko gozdarsko društvo, poslali program dela za leto 1998,jib seznanili z novim vodstvom društva terz višino leh1e clanarine in jih pozvali, da se nam (ponovno) pri­družijo. Ponovno se je vclanil o pet clanov. Februar -Kape nad Slovenj Gradcem: dmštveno smucarsko te­kmovanje v veleslalomu, ki smo ga pripravili v sode­lovanju in ob pomoci kolegov iz Koroškega gozdarskega društva. Tekmovalo je 16 clanov društva. Maj -Strokovna ekskurzija v gozdove Jurkloštra, ki so jo pripravili kolegi iz Zavoda za gozdove RS-KE Laško. V Jastrebn.ici smo si ogledali secnjo in spravilo lesa s traktoijem in viclom na daljinsko upravljanje, ob Treh studencih pa smo razpravljali o posegih v gozdni prostor (vodno zajetje). Pri gozdarski koci na Preskah je bilo govora o zgodovini in sedanji problematiki gospodaijenja v jurkloštrskih gozdovih. Ekskurzijo smo zakljucili v ribiškem domu pri ribnikih na Marofu. -Kajakašla spust po Savinji (Stmge-kajakaški center Prodnik), ki se ga je udeležilo 13 clanov društva in štllje gosti iz Brežic in iz Slo veJ~ Gradca. Prireditev je lepo uspela. Vecina udeležencev se je s kajakom na reki soocila prvic. -Prireditve ob Tednu gozdov: v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije smo pripravili fotografske razstave najzanimivejših dreves v regiji. Na otvoritvah razstav smo v obcinah Celje, Vojnik, Žalec, Rogaška Slatina, Šentjur in Slovenske Konjice p1ipravili tudi priložnostne kulturne programe, na katerih so sodelovali šola~i in mladi kul­turniki iz lokalnega okolja. Prireditve ob Tednu gozdov so bile medijsko dobro pokrite. -Udeležba na gozdarskem plesu, ki gaje na Bledu pri­redila Zveza gozdarskih društev Slovenije. Junij -Dobro organizirana (agencijaHappy holidays-Žalec) in odlicno vodena (Brane Mikulaš) šestdnevna ekskurzija na Norveško, ki se je je udeležilo 15 clanov društva v 22 clanski skupini. Ogledali smo si zanimivo, vodnato in razclenjeno deželo. Na ekskurzijo smo povabili tudi clane dmgih gozdarskih društev. Odzval se je kolega Bedrac iz Škofje Loke. Julij -Nekateri clani so se udeležili ogleda sejma INTERFORST v Munchnu in Salzburga, ki sta ga organizirala ZGS in GG Celje. September -Igrišca TK CETIS Celje: tenišlci tumir dvojic in družabno srecanje clanstva, ki se ga je udeležilo 23 clanov. Oktober -Rakovec -Pohorje: sodelovanje clanov društva na strokovni ekskurziji o poškovanosti sestoj ev iglavcev in o rdeci trohnobi, ki so jo organizirali naši kolegi iz Zavoda za gozdove. December -Enodnevna strokovna ekskurzija v kocevske gozdove, ki jo je pripravila tamkajšnja kolegica Mi~ am Mikulic. Ogledali smo si Go teni co in Kocevsko Reko ter v triwnem zimskem pohodu tudi pragozd Krokar. Celoletne aktivnosti -Clani društva so v okviru popularizacije gozdov in gozdarstva in v skJadu z letnim programom društva so­delovali pri poucevanju in osvešcanju šolske mladine. -Gozdarsko ucno pot v Peklu pri Šempetru v Savinjski dolini, ki poleg gozdarske tematike omogoca tudi ogled slikovite kraške jame in kraških pojavov v naravi, je ob strokovnem vodstvu naših kolegov, ki so opravili 98 vodenj, v 15. sezoni obiskalo 2.869 obiskovalcev, kar jo postavlja na vodilno mesto v Sloveniji. Ucno pot bomo v letu 1999 obnovili, izdelan je tudi predracun projekta prenove ucne poti in financni nacrt realizacije projekta, za katerega bo potrebno zagotoviti sredstva v višini 1, J 30.000 SIT. ~ Gozdarsko ucno pot iz Peci ce na Boc je v letu 1998 v desetih vodenih obiskih s celjske strani organizirano obis­kalo 250 šolrujev. Tudi ta vodstva so opravili kolegi iz društvenih vrst. -Konec leta smo dokoncno izobJikovali nov znak Celj­skega gozdarskega dmštva, katerega avtor je naš kolega Rado Kokalj in ki predstavlja tri bukova drevesa, katerih krošnje oblikujejo zacetnice imena društva. -Clanarina je znašala 6.000 SIT in je poleg sponzorskih in donatorskih prispevkov, ki so jih pridobili posamezni clani društva, zadošcala za realizacijo pestre društvene dejavnosti. Predsednik društva Bojan Jurko Ekskurzija DIT-a gozdarstva Posocja na Hrvaško Skoraj dve leti je že, odkar sem se zadnjic potika} po pragozdovih Samarskih in Belih sten Y Gorskem kota1ju. To je eno najbolj ohranjenih in najslikovitejših obmocij na Hrvaš-kem. Kljub temu so hrvaški planinci v zadnjem desetletju nadela li še nekaj novih planinskih poti. Zato sem se nemalo zacudil, ko sem zvecer v bivaku "Radkov o sklonište" prebral, daje bilo to ob­mocje leta 1985 z "Zakonom o proglašenju Bijelih i Samarskih stijena strogim rezervatom" razglašeno za strog naravni rezervat v velikosti 1.341 ha. Presenetilo me je predvsem dejstvo, da pobudniki niso bili goz­darji, temvec Planinarski savez Hrvatske. V obrazlo­žitvah PSH je mogoce prebrati, da je tak zakon potre­ben zaradi ohranitve tega omocja pred gozdarji. To je bilo zame kot gozdarja nesmisel, saj se zavedam, da je tako obmocje, kot so Bele in Samarske stene, lahko ohranjeno predvsem zaradi gozdarjev .... Zakaj je tako, smo spoznali na izletu DJT -a Posocja na Hnraško v oktobm 1998. Namen ekskurzije je bil vecplasten: -ogledati si hrvaške nacionalne parke s poudarkom na zakonski ureditvi, -spoznati organiziranost hrvaškega gozdarstva, up­ravljanje in gospodarjenje z gozdovi. -navezati dolgorocne stike z drugimi gozdarskimi društvi. Na ekskurzijo je odšlo 46 udeležencev, od tega 29 delavcev ZGS OE Tolmin, 1 O delavcev izvajalskega podjetja SGG Tolmin, 6 upokojencev in 1 clan DIT-a, ki je v službi v drugi ustanovi. Prvi dan smo se najprej ustavili v Delnicah, kjer so nas pricakali gozdarji Uprave gozdov (Uprava šuma) iz Delnic in nas popeljali do poucnega gozda Park šume Golubnjak. Predstavnik Direkcije hrvaških goz­dov (Direkcija hrvatskih šuma) nam je orisal goz­darsko zakonodajo in na podlagi nje organiziranost gozdarstva. Predstavnik gozdne uprave iz Delnic je pojasnil operativni del gospodarjenja z gozdovi Gor­skega katarja, predsednik njihovega DIT-a pa dejav­nost društva. Nato smo si ogledali zašciten] gozd Go­lubnjak, v katerem nas je zlasti impresionirala preko 37m visoka in 140 cm debela jelka. Naslednja postaja strokovnega dne je bil nacionalni park Risnjak, kjer smo v zanimivi predstavitvi in vroci razpravi izmenjali mnenja glede strategije nacionalnega zavarovanja goz­dov. Drugi dan naše ekskurzije je bil posvecen ogledu Velebita, katerega severni del je bil prav v tistih dneh v hrvaškem saboru v postopku razglasitve za naci­onalni park. Hkrati so nam hrvaški kolegi predstavili še Upravo Gospic in Šumarijo Gracac . V petek smo si na turisticnem potovanju z ladjo ogledali nacionalni park Komati, zvecer pa je sledilo druženje z gozdarji iz Šibenika, Zadra in Splita. Pred­stavili so nam mediteranske gozdove, njihove uspehe pogozdovanja in probleme, ki jih imajo z gozdnimi požari. Predsednik splitskega DIT-a nam je skozi za­nimiv pogovor orisal dejavnost društva in sprejel po­vabilo o skorajšnjem snidenju v naših gozdovih. Sobotna pot domov nas je vodila preko nacional­nih parkov Slapovi Krke in Paklenica. Hrvaški gozda1ji so nas povsod zelo lepo sprejeli. Že kmalu pa smo ob sprošcenih razgovorih ugotovili, da tudi oni niso najbolj zadovoljni s stanjem hrvaškega gozdarstva. Le-to je ubralo pot javnega podjetja, za katerega nekateri menijo, da bi bil rudi pri nas ustrez­nejši sistem. S kakšnimi težavami se soocajo pri tem na Hrvaškem? l. Ker so organizirani kot javno podjetje, jim država ne zaupa dolocenih javnih pooblastil. Tako imajo pristojnost nad vsemi gozdovi v zavarovanih ob­mocjih naravovarstveniki oz. Ministrstvo za okolje in prostor. Tako se zgodi, da morajo celo za sanitarno secnjo prakticno vsakega drevesa na obmocju t. i. gozdov s posebnim namenom pridobiti dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor. Tu sem našel od~ govor na vprašanje, zakaj hrvaški gozdatji niso na­klonjeni zavarovanim obmocjem ... 2. V javnem podjetiuje zajeto nacrtovanje, usmerjanje gospodarjenja v vseh gospodarskih gozdovih in sa­mo izvajanje del v državnih gozdovih. Vendar ugo­tavljajo, da se tak sistem kaže kot nepregleden in neracionalen, zato trenutno ustanavljajo posamezne organizacijske enote. Organizacijska enota, ki po­kriva mehanizacijo, naj bi se cez par let izlocila iz sedanjega javnega podjetja in se preoblikovala v izvajalsko podjetje, ki naj bi se znašlo na trgu. 3. Gozdarji v javnem podjetju sicer imajo javna po­oblastila za odkazilo v zasebnih gozdovih, vendar priznavajo, da le-tega ne obvladujejo v celoti, saj znotraj javnega podjetja nimajo pravih mehanizmov za prisilo lastnikov k sodelovanju. Res pa je, da za Hrvaško, ki ima le okoh 20 % zasebnih gozdov, ki Društvene vesti so vecinoma slabe zasnove, to ni katastrofalno. V Sloveniji bi bilo seveda drugace . 4. In nenazadnje, tudi hrvaški gozdarji se pritožujejo nad zelo mocno centralizacij o, ki je ve1jetno še vecja kot pri nas, npr. v Zavodu za gozdove Slovenije. Seveda se pri nas spogledujemo z "drugacnim" javnim podjetjem. Pravzaprav kar s 14 javnimi podjetji s 14 direktorji, ki bi imeli velika javna pooblastila, in v katerih bi znotraj gozdarstva ostal ves denar, ali pa bi država za javne funkcije celo kaj primak.nila. Vendar pa je realnost drugacna, tako na Hrvaškem in v Slo­veniji kot v Švici ali kakšni drugi zahodni deželi. Ce se država zaveda pomena javne vloge gozdov in javnih gozdov, želi imeti tudi pregled nad javno gozdarsko službo oz. nad službo z javnimi pooblastili in tudi nad denarjem, ki gre v te namene, in sicer ne glede na organiziranost. Med Hrvaško in Slovenijo je bistvena razlika v tem, daje Slovenija zacela s korenitimi spre­membami v gozdarstvu, Hrvaška pa je ubrala pot manj­ših korakov. Hrvaški gozdarji imajo tudi druge, cisto prakticne probleme. Najpomembnejši so seveda protipehotne mine, ki so raztresene po vseh gozdovih na obmocju nekdanje frontne crte na Velebitu. Ker gre vecinoma za plasticne mine, ki jih detektorji ne zaznavajo (na­crtov postavitve pa seveda ni nikjer), bodo ti gozdovi Slika 2: Paklenica v Južnem Velebitu (Vse foto: Edo Kozorog) za nekaj desetletij prepušceni naravnemu razvoju. Po­seben problem bo cez nekaj let tudi zarašcanje Like kot posledica razse litve hških Srbov in opustitve kme­tijstva. Ni mogoce tudi spregledati, da ima Hrvaška zelo odlocno naravovarstveno strategijo. V minulih letih so namrec razširili nacionalni park Risnjak in Paklenico, v prvem branju je že zakon o novem nacionalnem parku Severni Velebit, v predlogu za zašcito paje tudi masiv Klek blizu Delnic. Meniva, da je ekskurzija v celoti zadovoljila pri­cakovanja. Poleg vsakoletnih uspešnih izletov (lani smo bili npr. na Korziki) je v zadnjih letih društvo izpeljalo še nekaj drugih strokovnih projektov: Projekt zašcite in ureditve Trnovskega gozda v vzgojno-izo­braževalne namene (financiran preko REC-e), popis debelih in zanimivih dreves v obmocju, poleg tega društvo vsako leto organizira en strokovni posvet (letos bo na temo varovalnih gozdov), v teku paje tudi ure­ditev ucne poti ob Hublju. Pestra je tudi društvena družabna dejavnost (tradicionalno martinovanje, so­delovanje z zamejskimi gozdarji in drugimi gozdar­skimi društvi) . Zato ni cudno, da je bil na jesenskem obcnem zboru društva podaljšan mandat sedanjemu upravnemu odboru s prizadevnim Silvom Peljhanom na celu . Edo Kozorog, Dani Oblak ALPE -ADRIA: Prags 19.-20. 2. 1999 Društvene vesti To je bilo že 7. srecanje gozdarjev treh dežel (bolje držav) v smucanju . Ideja se je namrec dobro razširila, tako da so se poleg Slovenije, treh italijanskih (Furla­nije, Benecije in Južne Tirolske) in dveh avstrijskih dežel (Koroške in Štajerske) tekem udeležili tudi opa­zovalci iz Tirolske in Salzburške. Odziv je bil zelo dober in med 150 udeleženci je bilo tudi vec kot 40 Slovencev. PostaLa je že praksa, da prireditev traja dva dni. Predvsem zaradi vkljucevanja alpske štafete, ven­dar tudi zaradi družabnosti. Letos je bilo prvic, da je kolegom iz Južne Tirolske uspelo organizirati tisto "pravo'' alpsko štafeta, ki je tudi njihova "paradna" disciplina. Zdaj tudi razumemo zakaj. Alpsko štafeta sestavljata namrec kar dva tekaca (teh imajo Italijani na pretek) in veleslalomist. Jasno je, da prednosti (v minutah), ki jo pridobita tekaca, ne more nadoknaditi niti kakšen Jure Košir. Zato ni cudno, daje bilo prvih 7 trojk iz Italije, najboljša koroška je bila na 8., naj­boljša slovenska štafeta (Konecnik, Perušek in Smre­kar) pa šele 16. od 30 uvršcenih. Ce nam v štafeti ni šlo najbolje, pa smo se Slovenci bolj izkazali na družabnem veceru, ki so ga gostitelji odlicno pripravili. Dobra hrana in še boljše vino sta prispevala svoje; dokoncno pa sta vzdušje ustvarila postojnska muzikanta (oba Vengusta ). Škoda, da je kar prehitro padla komanda za odhod. V soboto je bil prvi na sporedu gozdarski biatlon. Moški so morali na izredno lepo speljani in pripravljeni lO km dolgi progi še na strelišcu zadeti 3 tarce (s petimi streli), ženske pa preteci 5 km. Pri tem smo se vsaj malo bolj izkazali, posebno ženski del ekipe, saj je bila Špela Habic 3. v mlajši skupini in Alenka Bizilj 2. v starejši skupini. Pri moških je bil v mlajši skupinL Janko Tavcar 8., v srednji Mirko Perušek 9. in v starejši Janez Konecnik 5. Vsa prva mesta so pobrali Italijani. Moram dodati, da so manjkali vsi naši najboljši tekaci. V veleslalomu, ki je bil vedno "naša" disciplina, je tudi manjkalo kar precej boljših veleslalomistov. Pri mlaj­ših ženskah je bila zopet najboljša Špela Habic (1. mesto tudi v kombinaciji) pred novinko v ekipi Metko Tajzelj (2. mesto tudi v kombinaciji), pri starejših ženskah je Alenka Bizilj zasedla 2. mesto (l. v kom­binaciji) in Mi~am Mikulic 5. mesto (2. v kombinaci­ji). Najboljše uvrstitve moških pa so bile 5. mesto Jurija Rozmana v mlajši, 9. mesto Stanka Grošlja v srednji in 3. mesto Janeza Ponikvarja v starejši kate­goriji. Velik prehodni krožnik je s precejšnjo prednostjo osvojila ekipa Furlanije pred Slovenijo in Koroško. Ko smo se poslovili od kolegov, še posebno prijaz­nih gostiteljev jz državne gozdarske službe Južne Tirolske, smo vse povabili na 8. sreca1~e leta 2000 v Sloveniji. Janez Konecnik Književnost Dobili smo Seznam gliv Slovenije Zveza gobarskih društev Slovenije je ob koncu leta 1998 izdala ki~igo Seznam gliv Slove111je (Seznam). Delo je pomembna pridobitev za slovensko mikologijo in tudi za gozdarstvo, saj glive v gozdu najodlocilneje usmerjajo procese razgradnje in s tem omogocajo kro­ženja snovi in energije, povzrocajo pa tudi bolezni in gospodarsko škodo. Imenovanje in poznavanje teb bitij je poleg poznavanja bakterij, rastlin in živali pogoj za razumevanje delovanja gozda. Zato je prav, da si knji­go podrobneje ogledamo. Avtorji knjige so clani Terrninološke komisije Zve­ze gobarskih društev Slovenije dr. Dušan Vršcaj, dr. Alojz Boh in Anton Poler. Knjigo je uredil Anton Poler, predgovor pa je napisal predsednik Zveze gobarskih društev Slovenije Ivan Križaj . Recenzentki sta bili dr. Bojana Boh in dr. Zlata Stropnik. Lektorstvo so opra­vili avtorji sami. Pred govoru sledi spremna beseda, kjer je opisano nastajanje knjige in zgodovina zbiranja in ustvarjanja slovenskih imen za glive. Nato so na­vedeni oblikovalci in zbiralci slovenskih imen za glive (kar 22 jih je) in preglednica uporabljenih oznak. Glav­nino k.J~ige predstavlja latinsko-slovenski seznam gliv, ki obsega 78 strani. Seznam je sestavljen po abeced­nem redu latinskih imen rodov, pod imenom rodu pa so navedene vrste. Za rodove in vrste so navedena slovenska imena in nato pri vsaki vrsti užitnost in avtor slovenskega imena. Seznam obsega 2.750 vrst. Dodani sta dve kazali: za slovenska rodovna in vrstna imena ter za latinska rodovna in vrstna imena. Knjiga ima skupaj 121 strani. Prvi vtis ob prebiranju novih (seveda je vmes tudi veliko že uveljavljenih) slovenskih imen je navdušenje nad domiselnos~o avtmjev. Ne le da so avtmji pokazali izjemen obcutek za lepe domace izraze, ampak izbrana imena tudi smiselno oznacujejo razlicne znacilnosti gob (oblika, barva, vonj, okus, rastišce). Dosledno so se držali nacela o dvotirnem poimenovanju gliv. Vsako slovensko ime glive je tako kot strokovno latinsko sestavljeno iz imena rodu in imena vrste. Sestavili in oblikovali so številna nova slovenska imena in v skrbi za pravilno uporabo nekaterim novim tudi oznacili nag! ase. Še vec, tudi pri latinskih imenih gliv so ozna­cili naglas. To je vsekakor dobra pomoc uporabnikom imen, saj vsaj pri latinskih imenih pogosto slišimo vse mogoce razlicice izgovorjave. Torej: obcudovanja vredno, fascinantno delo, doslej nedosežena lepota slo­venskega mikološkega besedotvorja! Po zacetnem navdušenju se lotimo bolj prakticnega brskanja po Seznamu gliv Slovenije. Poglejmo, kako so avtmji imenovali nekaj gliv, kijih spozna in mikro­skopira v~ak študent gozdarstva na vajah iz gozdne fttopatologije: Microsphaera alphitoides, ki povzroca hrastovo pepelovko -oho, v Seznamu je ni; Rhytisma acerinum, ki povzroca javorovo katranasto pegavost -je ni; Cryphonectria parasitica, ki povzroca kostan­jev rak -je ni~ Cronartium ribicola, ki povzroca me­hwjevko zelenega bora in ribezovo rjo-je ni; in tako kar po vrsti naprej. Knjiga s svojim naslovom obljublja vec, kot pa resnicno obsega. Bralec hitro sprevidi, da to ui seznam gliv Slovenije, ampak izbor vrst, ki jih avtorji štejejo za gobe. V spretMi besedi so napisali, da so pri sestavljanju Seznama zajemali iz naše izvirne in prevodne gobarske literature, iz zapisov gobarskih vecerov pa tudi iz prispevkov posameznih doloceval­cev in piscev gobarske vsebine. Pri tem naštevanju virov so vedno uporabili izraz gobe, ne glive. Najprej seveda domnevamo, da razumejo izraz goba prav tako kot avtor tega prispevka: gobe so trosnjaki makro­micet. Problem paje, daje definicija makromicet zelo ohlapna in se v prevodu glasi: makromicete so glive z velikimi (makroskopskimi) sporokarpi; vecje glive (HAWKSWORTH et aL 1995). Potrebujemo še eno definicijo iz omenjene knjige: mikromicete so glive z majhnimi (mikroskopskimi) sporokarpi, mikroglive (opomba avtmja: že dlje casa se pti nas uveljavlja izraz trosnjak za sporokarp makromicet-sinonim je goba­in trosišce za sporokarp mikromicet. V strokovnih tujih jezikih teh razlicnih izrazov nimajo, vendar menim, da uporabnost, strokovna primernost in smiselnost teh dveh izrazov upravicuje njun obstoj pri nas). Jasno je, da lahko ob tako neprecizni defUliciji nekdo doloceno razplodno telo glive imenuje trosnjak, drugi pa tro­sišce. Pa vendarle podrobnejši pregled knjige pokaže, da avtorji niso imeli namena slovensko poimenovati le gobe, ampak vse glive. Kot vzrok, da nekaterim mikroglivam niso dali slovenskega imena, so navedli pomanjkanje literature, saj so te glive dolocili tuji miko logi. Takih gliv je le nekaj in upraviceno se vpra­šamo, zakaj avtorji niso vkljucili v seznam na stotine gliv, o katerih pišejo naši raziskovalci v strokovni in znanstveni literaturi in o katerih obstaja tudi dokazni material v herbarij ih (naj navedemo le prispevke aka­demika Jožeta Macka k poznavanju mikromicet Slo­venije ali podatek, da je Maja Jurc iz zdravih iglic crnega bora izolirala skoraj 1 OO taksonov gliv). Ali pa glive, s katerimi se je vecina sodelavcev pri knjigi srecala pri svojem zdravniškem poklicu-zakaj ni po~ imenovana Candida albicans in številne druge pov­zrociteljice bolezni ljudi in živali? Saj jih poznajo, ali ne? Namen avtorjev, da vkljucijo v seznam in slo­vensko poimenujejo vse glive in ne le gobe, pa je vseeno jasen, saj so v spremni besedi napisali, da le redke glive, ki so jih našli pri nas, še nimajo sloven­skega imena. Z delom bodo torej nadaljevali in v slo­venšcini poimenovali vse glive pri nas. Pa je to smiselno? Zakaj bi potrebovali vso to bodoco množico slovenskih imen za glive, s katerimi se ukvarjajo ozko specializirani raziskovalci, ki v strokovnih clankih in v medsebojnih pogovorih nikoli ne bodo potrebovali ali uporabljali slovenskih imen? en razlog lahko navedemo proti dajanju slovenskih imen vsem glivam, ki jih najdemo ali jih bomo našli pri nas. Glive so izjemno slabo poznana skupina živih bitij. Opisanih je približno 72.000 vrst, menijo pa, da jih na svetu obstaja vec kot 1,500.000. Pricakujemo lahko, da se bo z vecjim poznavanjem gliv število novih vrst stra­šansko povecalo tudi pri nas (prav gotovo pa takrat, ko bomo priceli inventarizirati tla, vode in redke, po­sebne habitate). Prav bi torej bilo, da bi se avtorji že pred zacetkom dela omejili in obravnavali le makro~ micete, gobe, ostale glive pa pustili brez slovenskih imen. Koliko pa je Seznam uporaben za gozd arje? Obsega seveda vse mikorizne glive, gniloživke in vse po­membne zajedavke, ki oblikujejo trosnjake. Slovenska imena teh gliv so avtorji ustvarili po svojih sprejetih nacelih in so v pretežni vecini ustrezna. Sedaj imamo "standard" in ga bomo tudi uporabljali. Spremenili bomo npr. ustaljena imena nekaterih po gos tnih lesnih gob: obrobljenka je postala smrekova kresilaca, pa­hljacica je postala navadna cepilistka, krvavordeci skladanec je postal krvaveca krvoslojevka, kresilna goba je postala bukova kresilka, solzivka je postala hišni lesom or, brezova goba je postala brezova odpad­ljivka in še in še. Pa vendar vseh imen gozdarji verjetno ne moremo kar zlahka privzeti in se z njimi sprijazniti. Tak primer so imena, ki vkljucujejo pridevnike imen dreves v ženskem spolu. Avtorji Seznama prevec sa­mosvoje pišejo jelšina mlecnica, smrekin plutac, smre­kina razcepljenka, vrbina medlenka, brezin goban, trepetlikin gostopor. Take oblike so precej tuje goz­darskim ušesom, saj so se, kolikor vem, že davno, pred izdajo Gozdarskega slovarja leta 1970, domenili, da bodo pridevniki, ki se nanašajo na drevje, moškega spola. Slovenšcina prav nic ne pridobi, ce po nekih neznanih merilih pri neki glivi uporabimo pridevnik jelov, pri drugi pa jelkin. Predlagam, da se v teh pri­merih ne oziramo na dolocila Seznama in vedno uporab~ !jamo moško obliko pridevnikov, ki so izpeljani iz imen dreves Ue lov, jelšev, smrekov, vrbov, brezov, trepetlikov). Posebej moramo obravnavati glivo Heterobasidion amwsum, ki povzroca smreko vo rdeco trohnobo. Po­sebej zato, ker je to pomembna gliva za gozdarstvo in zaradi škode, kijo povzroca, verjetno najpomembnejša gliva pri nas. Avtorji Seznama so ji dali ime jelovi korenicnik. Korenicnik je po Gozdarskem slovarju (BRINAR 1970) prvi hlod iz debla nad panjem in beseda je v gozdarstvu z omenjenim pomenom še v uporabi. Ni jasno, zakaj so uporabili do locilno konc­nico, vendar tudi oznaka jelov ni najustreznejša. Naj­pogosteje jo najdemo kot zajedavko na smreki, pred­vsem kot gniloživka pa se pojavlja tudi na boru injelki. Zavracamo predlagano ime in bomo, dokler ne naj­demo boljšega, uporabljali tistega, ki ga uporabljamo že sedaj -koreninska goba (seveda pa se to ime ne sklada z naceli, ki so jih dolocili avtorji Seznama). Ne strinjam se z imenovanjem nekaj vrst gliv, ki jih lahko uvršcamo med mikromicete (glej razlago zgoraj), npr. nekateri rodovi s periteciji v stromi (Nectria) in rje. Gymnosporangium clavariaeforme ima ime brinov šcetinec) vendar so teliji v naravi zelo kratkoživi (kakšen teden ali dva jih najdemo spomladi na brinovih vejah), ecije v obliki restelijev pa najdemo od junija do jeseni množicno na glogovih listih. Enako upraviceno bi dali ime tudi ecijski obliki, seveda pa bi lahko našli ime še za spermogonijsko obliko. Tak nacin razmišljanja seveda ni ustrezen za oblikovanje imen rij in pri tej skupini gliv bi bilo morda ustrezno sestaviti imena za bolezni (torej ne za glive) po enotnem sistemu tako, da bi bilo sestavljeno iz imen obeh gosti­teljev rje, npr. glogovobrinova lja za bolezen, ki jo pov­ zroca Gymnosporangium clavariaeforme,jerebikovobri­nova Jja za bolezen, ki jo povzroca Gymnosporangium h-emelloides, smrekovosmrekova rja za bolezen, ki jo pov­zroca avtoecicna Cl11ysomyxa abietis itd. Zgornji predlog seveda ni neposredno povezan z obravnavo Seznama. Lepo bi bilo, ce bi bila latinska imena gliv v Sez­namu napisana na nacin, kot ga zahteva sodobno stro­kovno pisanje, to je ležece. Na ta nacin bi uporabniki, predvsem neprofesionalni ljubitelji gob, dobili nepo­sreden napotek za nacin pisanja latinskih imen gob. Imena avtorjev latinskih imen morajo biti napisana pokoncno in so lahko okrajšana. Avtorji seznama so v spremni besedi napisali, da so izbrali najkraj šo verzijo avtorjev latinskih imen. To ni ustrezno, saj mednarodna miko loška stroka že dlje casa poizkuša uveljaviti enot- l-(njiževnost no obliko pisanja (predvsem okrajšav) imen avtorjev. Tako je bil leta 1992 objavljen seznam jmen 9.000 avtmjev znanstvenih imen gliv s priporocenimi okraj­šavami (KJRK/ .-t-\NSELL 1992: Authors ofFungal Na= mes, Index ofFungi, Supplement, iz HAWKSWORTH et al. 1995), ki ima edini namen, da z enotnim navajanjem okrajšanih imen avtorjev latinskih imen gliv ne bo pri­hajalo do zamenjav pri ugotavljanju identitete avtorjev. Škoda, da je to delo, ki vseskozi tako cizelisticno oblikuje slovenske besede, pospremUeno s predgovo­rom, ki zaradi svoje jezikovne okornosti in napak prav kvari užitke s knjigo. Za zakljucek naj knjigo priporocim vsem v gozdar­stvu, ki se bodo na kakršenkoli nacin ukvarjali z go­bami. Uporabljali jo bodo z veseljem, ce imajo kolickaj veselja do lepe slovenske besede. Vendar naj jo upo­rabljajo s premislekom in s kriticno distance. Zaradi obširnosti obravnave posameznosti v tem prispevku morda izgleda, da je Seznam gliv Slovenije Strokovno izrazje Gozdarsko strokovno izrazje poln problematicnih detajlov. To ni res in ustvarjanje takega vtisa ni bi! namen tega pisanja. Knjiga je plod sistematicnega in napomega dela ljudi, ki so veliko svojega prostega casa posvetili mikologiji, ki so orga­niziraJj in s svojimi financnimi sredstvi zagotavljali razvoj cele stroke. Nobeden, ki je na nacionalni ravni dolžan kaj storiti za mikologijo, ni opravil dela, kot so ga opravili avtorji pricujocega Seznama -niso ga opravili niti biologi, niti fitopatologi, niti industrijski miko logi in še kdo. Literatura: BRINAR, M., 1970. Gozdarski slovar.-Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, Ljubljana, 320 s. HAWKSWORTH D. L. 1 KTR.K P. M. 1 SUTTON B. C. 1 PEGLER D. N .. 1995. Ainsworth & Bisby's Dictionary of the Fungi.-CAB International, University Pre5s, Cambridge, 616 s. Mag. Dušan Jurc Skupina Zveze gozdarskih društev za strokovno izrazje je strla nekaj jezikovnih orehov, ki jih objavljamo z namenom, da bi tudi bralci še kaj prispevali k utemeljen i razpravi o njih. Pri prevajanju Lexikon silvestre je ugotovila tudi, da izraze sestoj, deblo, obrat uporabljamo za vec razlicnih pomenov, za katere imajo Nemci vcasih tudi razlicne izraze. Objavljamo možne slovenske tenninološke rešitve. Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) 181 .01.50 0112 6788# Wuchspotenz f; zmogljivost f, rastna; Wuchsleistlmg f rastnost f (razvojna zmogljivost (drevesne vrste), ki jo merimo s casovnim razvojem rasti in z doseganjem dolocenih kriterijev, kot so dosegUiva življenska doba, dosegljiva drevesna višina /0750/, dosegljiv premer debla in kakovost lesa) 613 .. 06.51 0809 (3711) uberaltert; uberjiihrig; ubersUindig prestar, -a, -o; zastaran, -a, -o (z zmanjšano proizvodnostjo in zdravjem zaradi prekoracene secne zrelosti) 615 .. 01.70 0812 Bestandesausscheidung f razclenitev f gozda; izlocitev f sestojev (teritorialna dolocitev sestojev po gojitvenotehnicnih in drugih kriterijih) 615 .. 07.40 0818 Betriebstlache f površina f, gospodarska gozdna (vse površine gozdnega obrata, ki so namenjene gozdarskemu gospodarjenju, ali nimajo lastnega gospodar­skega pomena, npr. površine stavb) 182.3 .02.20017514162450 Bestockung f; Baumbewuchs m; porast f z drevjem; Bestand m sestoj m/lm/ (pokritost površine z drevesi (in drugimi lesnatimi rastlinami) ef.: sestoj) 228 .. 05.20 0253 5700 Bestand m; Waldbestand m/WE/ sestoj m; sestoj m, gozdni (vsak del gozda, ki se po svoji zgradbi (bistveno) razlikuje od okolice in s katerim je mogoce trajno samostojno gospodariti ef.: porast) 228 .. 07.20 0255 2847 1415# 5941# Bestand m, stehender; Bestand m, stockender (skupnost dreves v porasti) sestoj m, drevesni 164.4 .04.20 0084 5765# Schaft m; Baumsehaft m; Baumstamm m; Stamm m deblo n (nad koreninami v obliki stebra iz tal štrleci nosilni del drevesa do vrha ali do razvej itve v dve ali vec enako debelih vej) 325 .. 17.20 0536 Stamm m deblo n (od panja loceno, oklešceno steblo brez vrha) 681.2 .02.60 1917 Forstamt n gozdni urad m; gozdna uprava f (samostojna gozdarska upravna enota, ki upravlja vec tisoc hektarov gozdnih površin) O .. 05.70 1036 forstlicher Betrieb m; Forstbetrieb m; gozdarsko obratovanje n Forstbetriebsfiihrung f (gospodarjenje z gozdovi po spoznanjih gozdarske znanosti ef.: gozdarstvo, gozdni obrat) 68 .. 01.60 0867 Forst (wirtschafts) betrieb m; gozdnogospodarsko podjetje n, Betrieb m, forstlicher; Forstwirtschaftsuntemehmen n gozdni obrat m ((pravno) bolj ali manj samostojna gospodarska enota v gozdarstvu ef.: gozdarsko obratovanje) 38. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA GOZDARSTVA IN PREHRANE ~ KB A NJ; 86. marec ­l. april '99 ~ • vse za po.lje, gozd, vrt in dom • prehrana • sobota, 87. S. -tekmovanje v gozdarskih vešcinah torek, ao. marca -DAN GOZDARJEV 1 1 ob 1 O. uri -posvet: Oblilce izobražev;mja za lastnike gozdov ob 18. uri-predavanje: Glavne vrste dreves in uporabnost Gozdarski vestnik, LETNIK 57 • LETO 1999 • ŠTEVILKA 2 Gozdarski vestnik, VOLUME 57 • YEAR 1999 • NUMBER 2 Glavni urednik 1 Editor in chief Borut Urankar Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic, asist. mag. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, mag. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlicic Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž Bogataj Prevod 1 Translation Eva Naglic Lektor 1 Lectar Vita Novak Dokumentacijska obd. 1 lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler -Povh Uredništvo in uprava 1 Edilors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 61 271-406, 271-407 E-mail: gozdarski .vestnik@gov.si D:>maca stran: http://WINW.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html Žiro racun 1 Cur. acc. 50'\01-678-484{)7 Tisk: Euroraster d. o. o., Ljubljana Izdelava fotolitov: Euroraster d. o. o., Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk 1 10 issues per year Posamezna številka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5.500 SIT, za dijake in študente 3.000 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 100 DEM. Letna narocnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo RS št. 415-429/98 z dne 01.04.1998 šteje revija Gozdarski vestnik med proizvode, za katere se placuje 5% davek od prometa proizvodov (Ur. list RS št. 18/90, 33/90, 9/91, 20/91, 33/91 ). Gozdarski vestnik je efe ri ran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstract from the journal are comprised in the international bibfiographic database s: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOlA Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora. 1 Opinions expressed by authors do not necessarify reflect the policy of the publisher nor the editorial board. Spoštovani! Zveza gozdarskih društev Slovenije vabi vse clane društev na redni letni Obcni zbor, ki bo v petek, 4. junija 1999, ob 17.00 uri v prostorih hotela Jama v Postojni. Dnevni red: 1. Otvoritev Obcnega zbora in izvolitev organov zbora 2. Porocilo o delu ZGDS v obdobju od maja 98 pa do danes ZVEZA 3. Porocilo nadzornega odbora in potrditev zakljucnega racuna za leto 1998 GOZDARSKIH 4. Razprava DRUŠTEV SLOVENIJE Obcni zbor bomo nadaljevali z gozdarskim plesom. Vljudno vabljeni! GOZDARSKI PLES V POSTOJNI Leto je minilo in gozdarski ples je ponovno pred durmi. Ples bo v Postojni, skupaj z Obcnim zborom ZGDS, to je v petek, 4. 6. 1999. Zbirati se bomo priceli ob 1830 v hotelu Jama. Prijavnico za ples lahko dobite pri Vašem gozdarskem društvu ali pri ustanovi (podjetju), kjer ste zaposleni. Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Zveza gozdarskih društev Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, s pripisom "Za plesn. Za udeležence, ki bodo vstopnico kupili pd blagajni ZGDS do srede, 2. 6. 1999, do 1400, je cena 5.000 SIT na osebo,, za gospode s spremlj,evalko, oziroma dame s spremljevalcem pa je cena vstopni·ce 9.000 SIT. Za tiste, ki bodo do zgoraj navedenega datuma na ZGDS poslali le prijavnico. bo cena 10 odstotkov višja (5.500 SIT), zamudniki, ki se ne bodo prijavili, pa bodo na dan plesa pri vhodu placali 20 odstotkov dražje vstopnice (6.000 SIT) kot v predprodaji. V ceno vstopnice je vracunan aperitiv ob prihodu, vecerja, živa glasba in vodenje vecera. Pijaco si udeleženci placajo sami. Prijavtte se lahko tudi telefonsko na številko 061 123-13-43, int. 130, oz. 271-406. Na isti telefonski številki lahko dobite tudi odgovore na dodatna vprašanja. Organizator bo preskrbel prenocišca za vse udeležence, ki bodo v prijavi do 2. 6. 1999 sporocili, da žele prenociti v Postojni. Vsem, ki bi si želeli prespati, a tega ne bodo pr.avocasno sporocili, organizator ne bo mogel jamciti za prenocišce. V želji, da bi bil gozdarski ples dobro obiskana prireditev, prireditev vseh gozda~ev Slovenije, Vas vabimo, da se plesa udeležite v cim vecjem številu. Lep pozdrav in nasvidenje v Postojni1! za Zvezo gozdarskih društev Slovenije Jošt JAKŠA, tajnik ZGDS v SOSKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN d. d. Brunov drevored 11, 5220 Tolmin tel. 386 65 1~ 11 100 faks 386 65 81 $20 .. . ~l Z 52 LETNIMI IZKUŠNJAMI • OPRAVLJAMO SECNJO IN SPRAVILO LESA­SPECIALIZIRANI SMO ZA ŽICNICARSKO SPRAVILO TUDI NA NAJBOLJ ZAHTEVNIH TERENIH, • IZVAJAMO NEGOVALNA IN VARSTVENA DELA GOZDOV, • PROJEKTIRAMO, GRADIMO IN VZDRŽUJEMO GOZDNE CESTE IN VLAKE TER OPRAVLJAMO MINERSKA IN DRUGA ZEMELJSKA DELA, • NUDIMO SERVISNE STORITVE ZA GOZDARSKE, KMETIJSKE IN GRADBENE STROJE, • ODKUPUJEM O LES NA PANW IN NA KAMIONSKI CESTI, • PRODAJAMO GOZDNE LESNE SORTIMENTE RAZNIH DREVESNIH VRST IN KAKOVOSTI TER DRUGE GOZDNE PROIZVODE, • OMOGOCAMO , DA TUDI VI DOBITE REVIJO CENEJE.