ESLOVENIA LIBRIS BUENOS AIRES 27. februarja 1969 ,, Za utrditev partije Doma se pripravljajo na volitve. Partijski veljaki pri tem najbolj poudarjajo demokracijo in samoupravljanje, ki ju je treba še povečati, razširiti in poglobiti. K temu da bodo pripomogle zadnje spremembe v ustavah, partiji in v volilnem zakonu. Vse to se lepo sliši. Tudi bere. Kdor pa pozna komuniste in njihove metode, ve, da se v bistvu ne bo nič spremenilo. Vse spremembe, ki so jih komunisti doma izvedli v zadnjem času, zasledujejo namreč Samo cilj, kako bi partijo še bolj spopolnili, modernizirali, jo napravili privlačno zlasti za mladino, da bi še laže in še bolj temeljito lah~ opravljala svojo nalogo kot edina nosi-teljica vsega političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega udejstvovanja v državi. Niti ena sprememba ni šla v smer, ki naj bi v resnici demokratizirala razmere doma, da bi se npr. partija spremenila v tako politično stranko, kakor so politične stranke v demokratičnih državah, t. j. da bi dopustila poleg sebe še obstoj kake druge opozicionalne stranke, s katero bi se potem morala potegovati za zaupanje volilcev. Take spremembe doma ni bilo in je tudi ne bo. Saj je bila vedno partija tista, ki je načrtno vzgajala vse sloje tako, da gledajo danes samo na materialne dobrine, da se pehajo samo zanje, za politično delo pa ne kažejo zanimanja, češ, naj se s temi stvarmi ukvarjajo le partijci. Tako komunisti dosegajo to, kar so vedno hoteli, za kašo vedno načrtno delali, da je politika pridržana samo partiji. Zato partijci s tako vnemo iščejo v svojih vrstah sposobne mlade ljudi, da jih potem politično šolajo na svojih visokih političnih šolah za časnikarje, politične tajnike, za vodje sindikatov, funkcionarje mladinskih in študentovskih organizacij. Medtem, ko komunisti naravnost izsiljujejo kritike obstoječih razmer v gospodarstvu, kulturi, socialnem zavarovanju in nezadovoljstvo ljudi odvračajo od sobe na razne direktorje in nosilce socialnega zavarovanja, nikdar ne dovoljujejo najmanjše kritike obstoječega komunističnega, sistema, komunistične politične ideologije. Če se kdo pri ■tem spozabi, takoj občuti v praksi komunistično demokratičnost. Dovolj je opozoriti na profesorja Mihajlova, ki ■še danes trpi v zaporu. Pa ne zato, ker bi bil zahteval revolucionarno zrušitev obstoječe diktature komunistične partije, ampak zato, ker je prosit samo za možnost organiziranja zakonite opozicije.. Tudi parlamentarne volitve, ki jih komunisti napovedujejo, bodo pokazale, da bo pri vsem poudarjanju demokratičnosti ostalo vse pri starem: pri diktaturi komunistične partije. Dokaz za to imamo v govorih vodilnih komunističnih funkcionarjev na zasedanju CK ZKS dne 20. januarja V Ljubljani, na katerem so razpravljali o pripravah za skupščinske volitve. Glavni referat je imel Janez Vipotnik, predsednik republiške konference Soc. zveze delovnega ljudstva, t. .j. ustanove, ki ji nova volilna zakonodaja daje glavno nalogo za pripravo in izvedbo volitev. V govoru je čisto odkrito povedal, da imajo glavno nalogo za pripravo in izvedbo volitev samo komunisti. Kajti njihovo nalogo je označil takole: „Zveza komunistov mora biti tudi vnaprej poglavitna notranja gibalna sila predvolilne politične dejavnosti, ki je njen politični nosilec soc. zveza. Zveza komunistov se aktivno vključi v javno oblikovanje političnega volilnega programa kot izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev. Zveza komunistov podpira javno oblikovanje meri! in kandidiranje tistih kandidatov, ki najbolje razumejo sodobne procese ter so porok za učinkovito izvajanje nalog samoupravne družbe“. < Poudaril je tudi, da se bodo „komunisti odločno uprli v javni demokratični borbi vsakemu delovanju in organiziranju volilne kampanje, ki bi nastala zunaj Socialistične zveze“. Andrej Miklavčič se je prav tako zavzemal „za popolno idejno politično NIXON POTUJE PO ZAHODNI EVROPI Severnoameriški predsednik Nixon ! sodelovati z evropsko gospodarsko ;e 22. t. m. priletel iz Washingtona v belgijsko prestolnico Bruselj, kjer je začel svoj večdnevni obisk po zahodnoevropskih državah, ki ga namerava zaključiti s konferenco s papežem Pavlom VI. v Vatikanu. 'Na letališču v Bruslju je Nixona sprejel 38-letni belgijski kralj Baudoin, ki mu je v dobrodošlici izjavil, da ga veseli, da Nixon prihaja v Evropo v mirovnem poslanstvu in da mu lahko pove, da „Evropa, kljub težavam, ki so se ji nakopičile v zgodovini, napreduje na poti v enotnost“.. Nixon je odgovoril, da prihaja ,,v iskanju miru" in da se namerava v svoji predsedniški dobi vedno razgovar-jati z zavezniki ZDA o vseh važnih svetovnih problemih. ZDA ne bodo storile same nobene poteze, ki bi mogla škodovati interesom njenih zaveznikov. Nixon se je sestal tudi z delegati 16-članskega NATO ter jim je ponovil obljubo, da se bodo ZDA vedno posvetovale s svojimi zavezniki glede važnih političnih ali vojaških odločitev. Prav tako je Nixon zatrdil članicam SET-a, da so ZDA pripravljene gospodarsko skupnostjo ter je objavil ustanovitev več delovnih odborov* 1, v ta namen. Z ZSSR se ZDA ne bodo pod njegovim predsednikovanjem nikdar razgovarjale za hrbtom ameriških zaveznikov ter Washington ne bo z Moskvo sklepal nobenih tajnih pogodb. Iz Belgije je Nixon odletel v London, kjer je imel z britanskim predsednikom Wilsonom 3 in pol ure trajajočo konferenco o problemih Zahoda s sovjetskim blokom, o Bližnjem vzhodu, Vietnamu ter razorožitvi. Tako v Belgiji kakor v Londonu so majhne skupine komunistov in drugih levičarjev skušale demonstrirati proti Nixonu, toda nikjer se ni zbralo več kakor 200 do 300 izgrednikov, katere le mogla policija hitro razpršiti. Za Nixonovo varnost na tem potovanju bo po zahodnoevropskih državah in v Zahodnem Berlinu skrbelo vsega skupaj nad 50.000 «lanov raznih varnostnih služb, med njimi Scotland Yard, FBI, francoska Sûreté in druge. Po Parizu se bo Nixon vozil v 2.000 kg težkem oklopnem avtomobilu, v Zahodnem Ferlinu pa v krogle varni limuzini. Nova kriza med Francijo in Anglijo Escala invertida Al celebrarse el 51 aniversario de la creación del ejército rojo, se reunieron en el Kremlin los más destacados jefes militares soviéticos. En esta reunión coincidieron en calificar la invasión de Checoslovaquia por las tropas del Pacto de Varsovia, como un triunfo de organización y una demostración de la “noble misión” que cumplen las fuerzas armadas soviéticas. No nos es desconocido, que la ideología comunista ha invertido la escala de valores. Pero además ha cambiado la terminología. Avasallar la libertad,, pisotear los más elementales derechos humanos, no cumplir la palabra empeñada, negar el derecho de autodeterminación de los pueblos; todo esto responde en el nuevo léxico soviético al término de “noble misión”. La esclavitud en el lugar de la libertad; la mentira en el lugar de la verdad... La escala comunista ha cambiado los valores eternos y absolutos por los relativos, que dependen solo de la utilidad que puedan prestar al régimen gobernante. Obrnjena lestvica Ob priliki 51. obletnice ustanovitve rdeče armade, so se v Kremlju zbrali najodličnejši predstavniki sovjetskih vojaških poveljnikov. Na tem zborovanju so soglasno označili vojaški vdor edinic Varšavskega pakta v češkoslovaško, kot zmago organizacije in kot dokaz „plemenitega poslanstva", ki ga vršijo sovjetske oborožene sile. Ni nam neznano, da je komunistična ideologija obrnila lestvico vrednot. Spremenila pa je tudi izrazoslovje in ga priličila tej novi ureditvi. Zatiranje svobode, teptanje najosnovnejših človeških pravic, verolomstvo, zanikanje pravice samoodločbe narodov, vse to v novi sovjetski terminologiji spada pod izraz „plemenito poslanstvo“. Sužnost na mesto svobode; laž na mesto resnice... Komunistična lestvica ie zamenjala večne in popolne vrednote za relativne, ki zavisijo le od koristi, ki jih od njih ima vladajoči režim. Med Francijo in Anglijo je v sklopu Zahodnoevropske parlamentarne unije prišlo do resnega spora, ko je Francija odpovedala svoje nadaljnje sodelovanje, dokler ostale članice ne bodo preprečile Angliji, da bi se posluževala te organizacije za svoje „vtihotapljenje“ v članstvo v SET-u. Ostale članice Unije se za francosko zahtevo niso zmenile ter so imele več sej brez francoske delegacije. Z Anglijo proti Franciji je potegnila tudi Zahodna Nemčija ter je tako prišlo do napetosti v odnosih tudi med Bonnom in Parizom. V tem ozračju je Anglija objavila iz-iave, ki jih je dal De Gaulle pred kratkim britanskemu veleposlaniku v Parizu Soamesu. De Gaulle mu je izjavil/ da bo dovolil včlanjen j e Anglije v ev-i'opsko gospodarsko skupnost, toda v tem slučaju bo konec SET-a v sedanji obliki. De- Gaulle tudi predlaga, naj bi nova gospodarska organizacija bila kontrolirana s posebnim svetom, katere čla- nice bi bile samo Francija, Anglija, Zahodna Nemčija in; Italija. Vse ostale članice nove evrejpske gospodarske skupnosti ne bi imele dostopa do tajnosti tega kontrolnega organizma. Ta naj bi bil istočasno tudi neke vrste politična zveza med! „evropskimi velikimi štirimi“. De Gaulle je tudi dejal, da itak nima več dosti zaupanja v sedanji SET. Anglija je te Ete Gaullove diktatorske ideje v zahodnoevropski gospodarski in politični skupnosti odbila, jih je pa objavila tik pred Nikonovim prihodom . v Zahodno Evropo. Francija je obdolžila Anglijo, da De Gaullovih izjav ni pravilno citirala, Anglija ra grozi, da bo objavila dobesedno besedilo De Gaullovih izjav, če Pariz ne bo prenehal z gonjo proti Londonu. Britanski predsednik Wilson je o De Gaullovih izjavah že prej obvestil tudi zahodnonemškega predsednika Kie-.singerja. , Moskva ponuja roko Bonnu če. M.rv>.uvi obračuni med Ærabci in Izraelom Štirje arabski, teroristi so pretekli teden na letališču v Zuerichu streljali na letalo izraelske družbe El Al ter ranili' šest oseb, med njimi pilota letala. Enega od napadalcev je ubil varnostni organ na letalu, medtem ko je švicarska policija ostale tri teroriste zajela in zaprla. Priprli so tudi izraelskega agenta, ki je z napadenega letala ubi1 enega od arabskih teroristov. Arabska teroristična organizacija Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP) je objavila, da prevzema odgovornost za ta napad, kakor je bila prevzela odgovornost tudi za napad na izraelsko letalo na atenskem letališču in za ugrabitev izraelskega letala v Alžiru. Večina svobodnih držav, med njimi ZDA, so obsodile nov arabski teroristični napad na civilno letalo, Izrael pa je objavil, da si pridružuje pravico do povračilne akcije, kakor je bil to storil po napadu na izraelsko letalo na atenskem letališču. Izraelska letala so napadla neko arabsko teroristično taborišče in policijsko postajo v okolici Damaska v Siriji ter ju opustošila. Ubitih je bilo nad 150 ljudi. Po vseh arabskih državah ter v ZSSR je objavila, da bodo sile Varšavskega pakta imele manevre k Vzhodni Nemčiji tik pred nameravanimi volitvami novega zahodnonemškega predsednika v Zahodnem Berlinu dne f. marca t. 1. Ti manevri so potrebni za „vojaško pripravljenost in varnost' sovjetskega bloka. Ker Zahodna Nemčija noče kloniti pred sovjetskim ali vzhodnonemškim pritiskom in ni odpovedala predsedniških volitev v Zahodnem Berlinu, se je Moskva morala ponižati ter je v veliko presenečenje Bonna sovjetski veleposlanik v Bonnu Carapkin izjavil, da je Moskva pripravljena dovoliti Zahodnim Berlinčanom prost prehod v Vzhodni Berlin k njihovim sorodnikom, če bo Zahodna Nemčija volila svojega predsednika kjer koli drugje, samo ne v Zahodnem Bedlinu. Zahodnonemška vlada je sovjetski predlog sprejela na znanje, toda hoče vedeti, če bo to „znižanje berlinskega zidu“ ostalo trajno, ali pa bo le trenutno. Moskva na to še ni odgovorila. Zahodnonemški župan Klaus Schultz pa je še dodal, da mora tudi Vzhodna Nemčija pristati na sovjetski predlog glede svobodnega prehajanja Zahodnih Berlinčanov v Vzhodni Berlin, sicer sovjetski predlog nima vrednost’ 1X10 i'> pa dala že odklonilno izjavo. Zahodni Berlinčani so mogli zadnjikrat obiskati svoje sorodnike v Vzhodnem Berlinu junija 1966. Egiptu so objavili pripravno stanje, ker se bojijo novih izraelskih letalskih napadov, zlasti še, ker so arabski teroristi nastavili bonibe tudi v neki judovski tržnici v Jeruzalemu ter je v eksploziji izgubilo življenje več civilistov. V teh razmerah se je odposlanec Združenih narodov za Bližnji vzhod, Šved Jarring, ki jei bil pretekli teden odstopil, odločil, da se bo vrnil na svoje „delovno področje“ na Bližnji vzhod, da bi se začel razgovarjati z Arabci na eni ter z Izraelom na drugi strani o načrtih Anglije, Francije, ZDA ?n ZSSR za normalizacijo razmer na tem delu sveta. IZ TEDNA Amerikanci so poslali v ponedeljek 24. t. m. na 361.000.000km dolgo pot proti Marsu vesoljsko ladjo Mariner VI., ki bo prišla na cilj 31. julija t. 1. ter bo 7, razdalje 3.200 km fotografiral Mars. Pavel VI. se je v nedeljskem govoru zavzemal za enotnost Evrope. Te pa ni mogoče ustvariti ž’miselnostjo nesloge, hegemonije ali nacionalističnega egoizma in tudi ne s slabotnim ravnovesjem, temelječim na izenačenju napadalnih in obrambnih sil ali z nezainteresiranostjo ter z izločitvijo v nevtralnost. „Ni naša naloga,“ je naglašal papež, „soditi ali posredovati v tej zadevi. Je pa dolžnost vseh, in naša še V TEDEN posebej, ustvarjati moralno vzdušje, ki naj privede k tako zaželeni rešitvi“. V Čilu bodo imeli, kot smo že poročali, 2. marca parlamentarne volitve. V zvezi s temi volitvami v Santiagu ugotavljajo, da volilci zanje ne kažejo prevelikega zanimanja, zaradi česar bo nevarno odločanje takoimenovanih „neopredeljenih“. Kršanski demokrati računajo sami, da bodo kot vladna stranka pri teh volitvah nazadovali. Sodijo, da bodo dobili okoli 33% oddanih glasov. Pri volitvah leta 1965 so dosegli 43.60% oddanih glasov, pri naslednjih leta 1967 so pa nazadovali na 36.43%. (nadaljevanje na 2. str.) angažiranje komunistov v vseh fazah predvolilnih priprav“.. Po izjavi tega partijskega funkcionarja morajo komunisti storiti, da se jih bo čimveč „našlo sredi množic, t. j. v SZDL, ko bodo tekle razprave o kandidatih“. Dokazov zadosti, da bo po plohi napovedi poglobljene in razširjene demokratičnosti in samoupravljanja doma še naprej ostalo tako kot je sedaj: partija, in samo partija, je tista, ki bdi nad vsem in o vsem tudi odloča. Pakistan je bil na robu državljanske vojne. Po aretaciji bivšega zun. ministra. Zulfikarja Al Butto, kateremu očitajo, da se nagiba h kitajskim komunistom, ter najuglednejših opozieio-nalnih prvakov, so se vrstili po paki-stinskih mestih težki izgredi, ki so zahtevali veliko mrtvih in ranjenih. Demonstracije so zavzemale tako velike obsege, da je moral predsednik repu blike Mohamed A juh Kan poslati na ulice vojsko. Položaj se je še bolj zaostril, ko predstavniki tako desničarske, kakor levičarske opozicije s predsednikom republike niso hoteli več razgovarjati za rešitev notranjepolitičnih vprašanj. Pri takem stanju stvari se je predsednik republike Mohamed Ajub Kan, ki je dolgo vrsto let neomejeno vladal nad Pakistanom, odločil, da se bo umaknil iz političnega življenja. Zafo l-e objavil, da prihodnje leto ne bo več kandidat za predsednika. Dal je tudi izpustiti iz zaporov 34 opozicionalnih veljakov, ki so se začeli dogovarjati glede ukrepov, s katerimi naj bi pomirili deželo ter ji vrnili ustavno življenje.. Iz življenja In dogajanja v Argentini Pohvala argentinskemu gospodarstvu Med svojim obiskom v New Yorku je arg. gospodarski minister dr. Krieger Vasena razložil v CIAP (Medameriški komite Zveze za napredek) potek argentinskega gospodarstva, odkar je v letu 1966 prevzela oblast vlada argentinske revolucije. Razgovori s strokovnjaki so trajali več dni. Sledilo je nato poročilo, v katerem se zelo pohvali splošno gospodarsko smer, obenem pa se nakažejo tudi nekatere šibke točke. Napredek v teh letih, predvsem v preteklem letu 1968, je očividen. Stabilizacija valute, omejitev inflacije, ter ogromne investicije predvsem v javnih gradnjah jasno pričajo o velikem naporu, ki bo narodno gospodarstvo znova dvignil na m ednarodni nivo in državo orištel k takoimenovanim razvitim narodom. 1 Dr. Krieger Vasena se je vrnil v Buenos Aires v nedeljo, 23. t. m., Ob prihodu na letališče v Ezeizj,, je časnikarjem izjavil, da je bil njegov obisk „zelo pozitiven“ za argentinsko gospodarstvo. V območju argentinske Antarktike so se ponovno pojavili potresi. Kot lansko leto, je tudi letos prizadet najbolj otok 'Decepción. Je ta otok vulkanskega izvora, in znanstveniki sedaj ugotav- Ijajo, kakšne posledice ima lahko še živ vulkan za vse antartsko področje. Sedaj se nudi sijajna prilika za te študije, ki jih bodo gotovo izvršili skupno z znanstveniki več držav. Patagonija znova stopa na prvo mesto v pozornosti vlade. Od 22. do 20. marca se bo vlada nastanila v mestu Río Gallegos, da od tam, v čim tesnejšem stiku z danimi okoliščinami, izpelje takoimenovani „Operativo Patagonia“. Bo to že drugič, da se vlada začasno nastani izven Buenos Airesa za izvedbo odločnih ukrepov na položaju. Podobno se je zgodilo, že preteklo leto v Tu-cumanu. Predsednik Ongania se je vrnil s svojih počitnic, katere je prebil v gorskem kraju v provinci Chubut.. Notranji minister dr. Borda, je ponovno izjavil, da vlada še ne misli na volilni izhod. Volitve so, po njegovih zagotovilih, še zelo daleč. V Mar del Plati se je v viharju ponesrečila ribiška ladja „Pampero“. 17. t. m. so jo po hudem viharju začeli iskati pomorski in zračni oddelki arg. mornarice. Po sedmih dneh brezuspešnega iskanja je poveljstvo mornarice dalo izjavo, da smatrajo ladjo z vso posadko 7 mož za izgubljeno. Sža večje pravice v lastni hiši Devet slovenskih poslancev je po- zakonov zavračajo z izjavo, da je zlo- slajo predsedniku zvezne skupščine prod -log, naj. bi po hitrem postopku sprejeli tri zakonske osnutke o spremembi treh zakonov, ki so jih julija meseca lansko leto na prav enak način sprejeli na predlog zveznega izvršnega sveta. To so zakoni o zasebni gostinski dejavnosti, o prevozih zasebnikov z motornimi vozili in o delavnicah samostojnih obrtnikov. Sprejetje teh zakonov, enotnih za vso državo, je pokazalo, da za Slovenijo niso primerni ter ji prinašajo veliko škodo. Zato so slovenski poslanci zatrjevali, da je nesmiselno, pa tudi nemogoče, hitro sprejemati zvezna zakone, ki naj urejajo neko gradivo enotno za vso državo. Podpisniki predloga za spremembo omenjenih zakonov zahtevajo, naj bi jih zamenjali z novimi tako, da bi mnogo rešitev spornih vprašanj prenesli na republike. Svojo zahtevo utemeljujejo z navedbami, da je v marsičem napačno stališče, da lahko prevaža ljudi Samo državljan z osebnim avtomobilom z največ 5 sedeži. Tako določilo je imelo v Sloveniji za posledico, da je bil onemogočen prevoz s kombiji, t. j. z motornimi vozili, ki imajo 9 sedežev. V Sloveniji so bile zlasti težke posledice v goratih predelih glede prevažanja učencev v oddaljene šole. Zasebnikom je bilo nadaljnje prevažanje otrok s fel-imi vozili prepovedano, javnim, t. j. družbenim prevoznikom pa se ta posel ni izplačal, pa tudi primernih vozil niso imeli na razpolago. Posledica: Otroci niso mogli hoditi k rednemu šolskemu pouku. Nič drugače ni bilo z zveznim zakonom, ki je omejil tonažo zasebnih tovornih avtomobilov samo na 5 ton. V Sloveniji in tudi po drugih republikah imajo zasebniki okoli 1000 takih tovornih avtomobilov. Vsi ti kamioni so sedaj neuporabni. Kdo naj sedaj ljudem povrne povzročeno škodo? Pa ne samo zasebnikom, lastnikom tovornih vozil, ampak tudi skupnosti, ker je tudi ona prizadeta z gornjim zakonom? In nič drugače ni v zasebnem gostinstvu. V Sloveniji je zaradi vedno večjega turističnega prometa zasebno gostinstvo nujno potrebno. Enotno določanje števila osebja, ki ga lahko imajo zasebni gostinski obrati za vso državo, je nemogoče, ker take vrste gostinske dejavnosti narekujejo in najbolj poka-zujejo krajevne potrebe in posebni pogoji posameznih področij. Slovenski poslanci dalje poudarjajo, da povzroča veliko oviro republiškim organom pri oblikovanju njihove samostojne politike tudi enotno določanje števila pomožne delovne sile v vsej državi za zasebno obrtniško dejavnost. Velika razlika je namreč, če dela 5 delavcev v obrtniški delavnici s petimi avtomatičnimi stroji, kot pa, če dela enako število delavcev v gradbeni stroki. Kako naj teh pet delavcev, kolikor jih dopušča zvezni zakon glede zaposlitve v zasebni obrtni dejavnosti, pripravi npr. grabišče ali postavi oder za zgradbo? Strah pred neupravičenim bogate-niem zasebnih podjetnikov podpisniki predloga za spremembo treh zveznih rabe mogoče preprečiti samo z dosledno davčno politiko in s pravilnim ugotavljanjem dohodkov, nikakor pa ni na mestu, da tak strah temelji na omejevanju pravic do osebnega dela. Zato devet poslancev vztraja pri svoji zahtevi, da naj o teh vprašanjih razpravlja republika ter naj jih ona rešuje tako, kakor bo najbolj prav zanjo in za ljudi. Poslanci so v tem pogledu pravzaprav samo ponovili zahtevo, ki jo je že lansko jesen postavil poslanec Milah Kožuh v gospodarskem zboru, pa jo je tedaj zvezni sekretar za gospodarstvo Jelič zavrnil z obrambo enotnega reševanja teh problemov za vso državo. O zahtevi deveterih slovenskih poslancev za spremembo zveznih zakonov o zasebni gostinski dejavnosti, o prevozih z motornimi vozili in o delavnicah samostojnih obrtnikov, je razpravljal zvezni izvršni svet na seji dne 22. januarja. Pa se ni hotel povsem tasno izraziti in postaviti na stran slovenskih poslancev. Na seji je zvezni izvršni svet samo v načelu sprejel pobudo slovenskih poslancev, naj bi omo- Delo © Goršetovi razstavi Delo z dne 16. januarja je v zaglav-ju Novice januarsko razstavo Franceta Goršeta v New Yorku Slovencem doma prikazalo takole: ,.New York: Likovna razstava slovenskega rojaka: Pred dnevi je tudi vvashingtonski radio poročal o razstavi slovenskega akad. slikarja Franceta Goršeta v New Yorku. Razstava je posvečena 40-letnici umetnikovega ustvarjanja. Poročilo s priznanjem omenja dovršenost povečini religioznih eksponatov v mavcu, ■ žgani glini, tolčenem Živ član naše narodne skupnosti more ostati lc ti3ti, ki stalno sodeluje o slovenskim tiskom. Sodelovati s tiskom sc pravi: pisati vanj, citati ga, pomagati mu, podpirati ga. Naj podčrtam zlasti za nove naseljence v tej deželi in povsod: Slovenci smo v svobodnem svetu tako majhni, da bodo ostali zvesti in zavedni v smislu slovenskih izročil samo tisti, ki stalno bero slovenski časopis in po svojih najboljših močeh sodelujejo s slovenskim tiskom. Jaka Debevec, pok. lastnik in urednik Ameriške domovine bakru, lesu in bronu ter grafike. France Gorše se je preselil v Ameriko pred dvajsetimi leti, prej pa je delal v Trstu in Ljubljani. Največ njegovih del je v zasebni lasti. Prihodnje leto misli spet obiskati domovino In morda bo uresničena tudi že nekoč izražena želja, da bi na večji razstavi V domovini prikazal svoja dela. Razstava bo odprta do 25. januarja.“ gočili urejevanje zadevnih vprašanj z republiško zakonodajo. Konkretno se pa o predlogih slovenskih poslancev ni hotel izreči. To da bo storil tedaj, „ko bo v teku redni postopek za spremembo teh zveznih zakonov".. Tako podpisniki zahteve po. spremembi navedenih zveznih zakonov, kakor poslanci v republiški skupščini v Ljubljani in tudi slovenski tisk vztrajajo naprej pri svojih zahtevah, da nai o teh vprašanjih razpravlja in odloča republika sama, ker najbolje pozna razmere na svojem področju. Katoliški škofje v Jugoslaviji proti splavu Sedanja uradna tiskovna agencija Tanjug je 17. januarja poročala o spomenici predsedstva škofijske konference katoliške Cerkve v Jugoslaviji, s katero se je obrnila na zvezni izvršni svet glede prepovedi splava. Na spomenico predsedstva škofijske konference kat. Cerkve je odgovoril odklonilno sekretariat zveznega izvršnega sveta za načrtovanje. družine ter „je odločno zavrnil, da bi abortuse pri nas popolnoma prepovedali“... Poročilo Tanjuga dalje pravi: „Sekretariat poudarja, da je splav nezaželen in škodljiv, vendar pa ga je treba v nekaterih primerih, kadar je nujno omogočiti v javni zdravstveni ustanovi. V naših zdravstvenih ustanovah mora vsak zdravnik svetovati ženi, naj rodi otroka, če prekinitev v nosečnosti ni niraa iz zdravstvenih razlogov ter ji nuditi vse nasvete glede uporabe kon-traoepciiskih sredstev. Zaradi tega je nesprejemljiva zahteva škofijske konference katoliške Cerkve, da zdravstveni delavci-katoli-čani ne smejo sodelovati pri opravljanju splavov." Tako bo morija še nerojenih otrok v Jugoslaviji šla nemoteno naprej. Slovenija v celotnem jugoslovanskem izvozu in uvozu Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je Jugoslavija v letu 1968 izvozila raznega blaga za skupno 15.7 milijard din, uvozila pa je v istem času raznih industrijskih izdelkov ter drugega blaga v vrednosti 22.4 milijarde din. Primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci znaša torej okoli 6 milijard in ie za 11.8% večji kot je bil v letu 1967. Vrednost izvoza se je povečala za 6.6%, uvoza pa za 3.2%. Na industrijske izdelke je prišlo v skupnem jugoslovanskem izvozu 83%. Najbolj se je povečal izvoz barvaste metalurgije in ladjedelstva. Prav tako je pomembno povečanje izvoza lesne industrije. Tudi tekstilne. Izvoz kovinske predelovalne industrije se je zmanjšal za okoli 8%. Precej se je znižal izvoz živilske in tobačne industrije. V glavnem zaradi raznih omejitev v zahodnoevropskih državah. Omejitve teh držav zlasti Skupnega evropskega trga so močno vplivale tudi na zmanjšanje izvoza kmetijskih pridelkov in živine. Vrednost izvoza govejega mesa se je npr. zmanjšala za 55%, koruze pa 20%. Podatki, ki se nanašajo na uvoz in izvoz iz Slovenije, pa dajejo tole sliko: Slovenija je imela v decembru 1968 rekorden izvoz v vrednosti 321.8 milijona din, kar je 28% več, kakor je bil izvoz decembra leta 1967. V lanskem decembru je imela Slovenija sploh doslej največji izvoz. To dejstvo je vplivalo tudi na stopnjo celotnega izvoza Slovenije v letu 1968. Ta se je zaradi tega povečal na 2.951 milijonov din in je s tem presegel izvoz v letu 1968 za 200 milijonov ali za 7.3%. To povečanje je bilo doseženo kljub temu, da se je vrednost kmetijskega izvoza tudi iz Slovenije zmanjšala in sicer kar za 17.1%, t. j. od 446.1 milijona dinarjev v letu 1967 na 360.7 milijona v letu 1968. Industrijskega blaga je Slovenija lani izvozila v vrednosti 2531 milijonov din nasproti 2260 milijona din v letu 1967 ali 2121 i milijonov v letu 1966. Slovensko javno mnenje o množičnih občilih Avtocesta št. lij—Gorica Vse sodbe o stanju cestnega omrež-ia v Sloveniji so si edine v tem, da je slabo in da je potrebno temeljitih popravil. Neprestano naraščanje avtomobilskega prometa pa naravnost zahteva čimprejšnjo zgraditev moderne avtomobilske ceste od št, lija nad Mariborom proti slovenski morski obali ter Italiji do Gorice, kjer bi se združila z enako cesto na italijanski strani. O načrtih za to cesto smo v našem listu že poročali. Predstavnik republiškega sveta v Ljubljani Boris Vadnjal ie o njej dal nedavno še naslednje podatke: Na začetek del za zgraditev te modeme avtomobilske ceste računajo že letos. S temi deli bodo začeli najprej na odseku Vrhnika—Razdrto. Glavni načrt za štajerski odsek te ceste Hoče —Levec pa mora biti izdelan do konca avgusta t. L, da bo lahko predložen Mednarodni banki za razvoj. S samo graditvijo ceste na tem področju bodo pa začeli leta 1970. Oba odseka naj bi bila usposobljena za promet do leta 1973, oziroma cesta Vrhnika—Razdrto bo uporabna že leta 1971. Finančni kon- IZ TEDNA V TEDEN (nad. s 1. strani) čilska vlada je pozvala 14 argentinskih vseučiliških profesorjev, ki so bili od leta 1966 nastavljeni na univerzi v Santiagu, da morajo zapustiti čile. Če tega ne bi storili prostovoljno, jih bo čilska policija izgnala, čilsko notranje ministrstvo je za odredbo o izgonu argentinskih profesorjev navedlo varnostne razloge. Omenjenih 14 profesorjev pripada skupini 80 profesorjev, ki so leta 1966, ko je argentinska vlada odredila preosnovo vseh argentinskih vseučilišč, dali ostavke na svoje položaje ter so sprejeli mesta v Čilu. V glavnem pripadajo levičarskim skupinam. Perujska vlada je še naprej v sporu z ZDA zaradi podržavljenja ameriške petrolejske družbe v Peruju. Med obema državama posreduje Argentina. Med tem je perujska vlada obnovila diplomatske zveze s Sovjetsko zvezo in z njo sklenila tudi trgovinsko pogodbo. Ta korak je na javnem zborovanju v Limi obsodil perujski politik Víctor Raúl Haya de la Torre, ko je izjavil kot vodja te politične skupine, da se bori proti vsakemu imperializmu in da zato ne želi zamenjavati enega imperializma z drugim. Nelson Rockefeller, guverner ameriške države New York, je sprejel ponudbo predsednika Nixona in bo predsedoval ameriški delegaciji, ki bo obi- skala države Latinske Amerike. Na pot bo šel aprila meseca in bo začel z obiski državam Latinske Amerike v Mehiki. Sovjetski maršal Ivan Jakubovski. poveljnik oboroženih sil držav Varšavskega pakta, in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Vasilij Kuznecov, strokovnjak za reševanje zapletenih problemov, sta bila prejšnji teden dva Jni v Bukarešti. S prvakom romunskih komunistom Nikolajem Ceausescom sta imela razgovore, ki so temeljili na sovjetski zahtevi, da mora Romuinja aktivno sodelovati v Varšavskem obrambnem paktu ter svojo notranjo in zunanjo politiko vzkladiti s politiko Sovjetske zveze in njenih satelitov v vzhodni Evropi.. Francoska vlada je objavila, da bo referendum o preosnovi senata ter o podelitvi večje samostojnosti 21 pokrajinam 25. aprila. V Atenah je umrl biv. kralj Saudi-jeve Arabije Saud Ib Aziz. Svoji deželi je vladal od leta 1946 do 1964, ko ga je odstavil mlajši brat Feizal. V tem času si je nagrabil premoženja nad 4.000 milijonov dolarjev. Med tem, ko so ljudje morali živeti v pomanjkanju in siromaštvu, je živel kralj v bajnem razkošju in razvratu. Imel je nič manj kot 4 žene in 100 priležnic, s katerimi je imel 40 fantičev, ter „nedoločeno" število deklic, kot navaja poročilo. strukciji za oba kraka avtomobilske ceste v višini skoraj 1.48 milijard dinarjev, narejena skoro do leta 1975, je s premostitvenimi krediti priskočila na pomoč Ljubljanska kreditna banka in hranilnica. z Predstavnik republiškega izvršnega sveta je naglašal, da gre pri graditvi modeme avtomobilske ceste za veliko investicijo, za katero bo treba mobilizirati finančna sredstva „na najširši ironti". Meni, da bo poleg proračunskih sredstev slovenske .republike in kreditov Mednarodne banke, treba misliti še na druga sredstva, npr. na ljudsko posojilo, takse na motoma vozila, ki se •edaj stekajo v federacijo v Beograd, na povišanje cen nafte, ki da je doma nižja kot v drugih državah. Kot omenjeno, 'bo graditev avtomobilske ceste s „premostitvenimi krediti" omogočala ljubljanska kreditna banka in hranilnici. To bo zlasti važno v času, ko priliv sredstev investitorja, t. j. republike in cestnega sklada SRS, ne bo enak gradbenim izdatkom. S tako odločitvijo je ljubljanska banka omogočila začetek izvajanja gradbenih del ter zgraditev avtomobilske ceste v času, ki ga zahteva Mednarodna banka za razvoj. Sprejem verskih predstavnikov v Ljubljani V klubu poslancev v Ljubljani je bil 23. januarja običajni vsakoletni "Tire j cm verskih predstavnikov, ki ga pripravi republiška komisija za verska vprašanja. Na letošnjem sprejemu je bilo nad 70 predstavnikov rimskokatoliške, evan-gelistične, pravoslavne, starokatoliške, advent is tične in baptistične verske skupnosti iz Slovenije. Med drugimi so bili navzoči ljubljanski nadškof dr. Joža Pogačnik, mariborski dr. Maksimilijan Držečnik ter škof za Slovensko Primorje dr. Janez Jenko, senior evange-lističnega seniorata Aleksander Kerčmar, škof starokatoliške cerkve Anton Kovačevič ter paroh srbske pravoslavne cerkvene občine Aleksander Simič. Mel slavnostnim obedom je cerkvene predstavnike nagovoril in pozdravil predsednik republiške komisije za verska vprašanja Pavle Bojc ter čestital predstavnikom rimskokatoliške cerkve ob ustanovitvi slovenske cerkvene pokrajine z metropolitskim sedežem v Ljubljani.. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik se je zahvalil za čestitke. Za Pogačnikom so govorili še predstavniki drugih Verskih skupnosti v Slo veniji. 'V Ljubljani so izvedli anketo, ki naj pokaže, katerih sredstev se ljudje poslužujejo, da zvedo za posamezne dogodke doma in v svetu. Zvedeti so hoteli zlasti to, v kateri meri se za pridobitev informacij poslužujejo televizije, radia, listov in revij. Dobljeni rezultati se nanašajo na razdobje od leta 1962 do leta 1968. Množična občila Po objavljenih podatkih je za razno novice v letu 1968 zvedelo v Sloveniji 45.8% ljudi po radiu; leta 1962 je ta odstotek znašal 45.3%; iz televizije 21.6 (leta 1962 komaj 1.4%) in časopisov ter revij 15.9%. V letu 1962 je bil ta odstotek še 28.0%. Po družinah in od prijateljev ter znancev je zvedelo za razne važne novice 12.7% ljudi. V letu 1962 pa 17.1%. Iz teh ugotovitev izhaja, da šo glavna množična občila doma radio, televizija in časniki. Radio je med vsemi občili še vedno obdržal prvo mesto. V šestletnem obdobju se je pomen časnikov in revij kot obveščevalcev ljudi o dogodkih močno zmanjšal. Televizija je namreč v tem obdobju zaznamovala izreden razmah. Vse možnosti ima, da bo prekosila radio, zlasti, ker novice“ spremljajo tudi slike. Zanimiva pri tem je ugotovitev pomembnosti množičnih občil glede potrebe prebivalstva po obveščenosti o kakem dogodku. Izbira množičnih občil pri prebivalstvu je odvisna od kvalifikacijskega ustroja prebivalstva. Tako šo po mestih televizija in časniki pomembnejše sredstvo za pridobivanje informacij kot po radiu, v podeželju pa vodi radio. Se pravi: formalna izobrazba ie tisti dejavnik, ki najbolj določa razširjenost posameznih kanalov obveščanja. Z višino izobrazbe raste število tistih, ki so jim časniki in revije še vedno glavni vir za obveščenost. Poslušanje domačih in tujih radijskih rostaj Zanimivi so odgovori anketirancev na vprašanje, če je za dobro obveščenost treba poslušati tudi tuje radijske postaje in brati tuje liste ter revije. Približno enak odstotek je takih, ki menijo, da mora človek poleg domačih listov brati tudi inozemske, in tudi poslušati tuje radijske postaje, in tistih, ki so prepričani, da so od domačih virov zadosti in o vsem poučeni. Za poslušanje radijskih postaj in branje inozemskih listov ter revij se je izjavilo 32.2%. Odstotek tistih, ki se zadovolje s poročili domačih listov, radijskih ter televizijskih postaj, pa dosega 30.1% anketirancev. Dobra četrtina ljudi, ki so jih vprašali za mnenje, je odkrito priznala, da je včasih „le treba seči po tujih virih informacije, da dobi človek točno sliko". 10.8% Slovencev se glede tega Vprašanja ni opredelilo. Mnenje, da tuji viri prispevajo bolj k dobri obveščenosti, je najbolj razširjeno na Primorskem in Notranjskem (Trst, oddaje tamošnjih radijskih postaj in italijanska televizija, op. ur.), mnogo manj pa na štajerskem. Stanje množičnih občil Televizija doma je v močnem razvoju. Leta 1965 je bilo 100.500 televizorjev , leta 1967 se je to število dvignilo na 152.000, kar pomeni, da je na en televizor prišlo samo še 11 ljudi. Podatki glede gledanja televizijskih oddaj pokažejo tole: Delavci jih manj gledajo kot nameščenci in drugi sloji. Televizija je bolj razširjena med gospodinjami zunaj kmetijstva in upokojenci kot med delavci. Razumljivo. Žene delavcev in socialno šibkejših slojev morajo hoditi na delo ter so malo doma. Radio je kljub temu še vedno' množično obvestilo najširših slojev. Leta 1968 se je 89% prebivalcev priglasilo kot redni poslušalci radijskih oddaj. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je med mladimi več radijskih poslušalcev kot med starimi. Glede časnikov je anketa pokazala, da jih bere 87.4% tistih, ki so bili vprašani za mnenje. Za verska lista Družina in Ognjišče pravi anketa, da jih bere 16.7% ljudi. Goriška in Primorska Odstop slovenskih članov šolskega patronata v Repentabru Ker italijanske oblasti niso upoštevale določil o delovanju šolskih patronatov in se niso ozirale na pritožbe o krivičnem zapostavljanju Slovencev, so slovenski člani tega patronata dali ostavko „od predsedništva, izvršnega odbora in sedanjega upravnega sveta šolskega patronata na Repentabru". Svoj korak utemeljujejo takole: „Naša vest svobodnih ljudi in italijanskih državljanov slovenskega materinega jezika nam ne dopušča, da bi bili kakorkoli odgovorni za krivično stanje in zapostavljanje slovenskega prebivalstva." Dne 5. februarja je umrl v bolnišnici desklanski župnik Filip Kavčič. Njegov pogreb je bil naslednjega dne v Desklah .Pogrebne odbrede je opravil škof dr. Janez Jenko ob navzočnosti 50 duhovnikov z obeh strani meje. Rajni župnik je bil zvest sin svojega naroda ter mu je bil ob strani v njegovih najtežjih trenutkih pod fašisti. Zato so ga fašisti poslali v večletno konfinacijo. Na posredovanje pok. goriškega nadškofa Margottija je bil leta 1936 po-miloščen, toda fašisti so zahtevali, da se na črni vrh, kjer je Kavčič vneto deloval, ne sme vrniti. Zato ga je nadškof Margotti imenoval za župnika v Desklah, kjer je deloval vse do svoje smrti. Fašisti so ga pa preganjali tudi tukaj. Rektorat dunajske univerze je odločil, da bosta od sedmih Herderjevih nagrad letos dobila nagradi tudi znani umetnostni zgodovinar, član akademije Slovenske znanosti in umetnosti dr. Frane Stele in dramatik prof. Marian Matkovič iz Zagreba. Nagrada znaša 10.000 švicarskih frankov. Podelili jih bodo na slavnostni seji dunajske univerze 9. maja. Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je v januarju pripravil razstavo mask iz Slovenije v Gradcu. Na razstavi so nastopile tudi skupine kurentov s Ptujskega polja. Razstavno gradivo je občinstvu pojasnjeva ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar. V Društvu književnih pravajalcev Slovenije v Ljubljani so imeli 17. januarja večer, ki je bil posvečen češki li • riki. Na sporedu je bil govor predsednika Društva prevajalcev Božidarja Borka ter recitacije izbranih pesmi sedemnajstih čeških pesnikov od Bezruča in Jiri VVolkerja do najnovejših. Pesmi čeških lirikov so recitatorji podajali v prevodih Frana Albrehta, O. Berkop-ca, Mileta Klopčiča, Kajetana Koviča, Dušana Ludvika, Ivana Minattija, Janka Modra, Toneta Pavčka, Avgusta Smoleta in Otona Župančiča. Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo letos igralo med drugim slovensko dramatsko noviteto utopično tragedijo v treh dejanjih „Pregnani iz raja“ Jura Kislingerja iz Celja. S to igro bo celjsko gledališče nastopilo letos tudi na Ste -rijevem gledališču v Novem Sadu. Na območju ptujske občine 15 lovskih družin upravlja 54 ha lovnih površin. V letu 1968 so tuji lovci, zlasti Italijani in Švicarji, plačali za vstop v ta lovišča ter za uplenjeno divjad 12.310 dolarjev, t. j. skoro 160.000 din. V ta znesek pa ni vštet potrošek, ki so ga inozemski lovci imeli po gostinskih obratih. V Sloveniji toča vsako leto povzročča veliko škodo. Zato so začeli obrambo pred njo organizirati na znanstven način. Tako so na štajerskem imeli lani že 34 raketnih postaj, s katerih so spuščali rakete v nevarne oblake ter jih razbijali. Za spopolnitev obrambe pred točo za področje približno 290 hektarjev potrebujejo še okoli 2 milijona din. Med drugim nameravajo nabaviti štiri radarje ter spopolniti obveščevalno službo med posameznimi raketnimi postajami, da bodo strelci ob pravem časa spuščali rakete v oblake. V Novi Gorici so predstavniki komunističnih organizacij na nedavnem sestanku predlagali, naj bi Tita za 50--letnico ustanovitve KPJ odlikovali s posebnim odlikovanjem svobode in miru jugoslovanskih narodov. Mitja Gorjup je novi predsednik Zveze mladine Slovenije. Imenovan je bil namesto Milana Kučana. Komunistična mladinska organizacija bo dobila novo vodstvo na kongresu v marcu. Na Gorenjskem je na vseh štirih mejnih prehodih v letu 1968 prestopilo mejo 5 milijonov potnikov, kar je nekoliko manj kot v letu 1967. Med potniki je bilo več kot četrtina jugoslovanskih državljanov. Ervin Hartman, 25-letni Mariborčan, je najmlajši slovenski dirigent. Vodi godbo mariborskih poštarjev na pihala. Žag ggSOWigyiiite Mariborsko planinsko društvo slavi letos 50-letnico svojega obstoja. V Kranju so imeli posvet o prenosu cest III. reda iz republiške pristojnosti v občinsko. Predsednik jeseniške občine France Žvan je predlog zagovarjal z utemeljitvijo, da ga je treba sprejeti, „če že zaradi drugega ne, zato, da bodo potem občani vsaj pravega preklinjali“, ker sedaj „tako lete vse kritike zaradi slabih cest na občine“. V občini Lenart, tudi pri tej je bil komunistom svetnik na poti ter so iz Sv. Lenarta napravili navadnega Lenarta, imajo šest osnovnih šop ter ima-io troci pouk v 12 šolskih poslopji’,?. To že davno ne odgovarja zahtevam sodobnih šol. Telovadnico ima npr. samo šola pri Lenartu. Vsa šolska poslopja so potrebna temeliitih popravil. Po programu do leta 1973 bi morali zbrati za njihovo obnovo nekaj več kot 9 milijonov din. Pa dvomijo, če bodo mogli spraviti skupaj ta znesek. Iz občinskih proračunov bi v sklad za popravilo šol lahko odvajali letno le po 100.000 dinarjev, gospodarske organizacije naj bi prispevale po 10.009 din. občani pa v obliki samoprispevka uo 50.000 din. Občinski možje si belijo glave, kje dobiti denar za primankljnj za popravilo šol. Kraje avtomobilov so se doma v zadnjih treh letih potrojile. Leta 1966 ■'o bilo obsojenih zaradi tega prestopki bOg oseb; od tega števila so bili obsceni na strogi zapor samo štirie. Dobra polovica kazni je bila pogojnih. Na kazen zapora na več kot dve leti je kdo kaznovanih šest oseb. Zato je v odboru organizacijsko-političnega zbora p Liuhliani poslanec čedo Kapor sprožil pobudo, da bi spremenili kazenski zakonik v tem smislu, naj bi določili tudi minimalne kazni za krajo motornih vozil in sicer do 3 mesecev. Na območju občin Kočevje, Maribor, Žalec. Nova Gorica in Trbovlje so občinski sindikalni sveti zabeležili v devetih mesecih lanskega leta 1..153 pritožb delavcev zaradi kršitve pravic z delovnega področja. V Murski Soboti so predstavniki raznih ustanov odločno obsojali „nerazumljivo početje zveznega zavoda za socialno zavarovanje, ki doslej še ni poskrbel za povračilo stroškov, ki jih avstrijsko zavarovanje v skladu z določili konvencije dolguje zavodom za socialno zavarovanje za zdravstveno varstvo svojcev prekmurskih sezonskih de-'avcev. Po zatrjevanju udeležencev sestanka doma že poldrugo leto kreditirajo avstrijsko zavarovanje, kar vpliva na nelikvidnost domačih zavodov za socialno zavarovanje. Samo v soboškem zavodu je ta dolg presegel vsoto 1.5 milijona dinarjev. Alkoholizem v Sloveniji in Jugoslaviji ie bolezen, za katero umre veliko ljudi. Je na tretjem mestu bolezni, ki vsako leto pobere največ ljudi. Pred njim so samo bolezni srca, ožilja in rakasta oboljenja. Točnega števila alkoholikov v Sloveniji nimajo. Sodijo na, da jih je od 12 do 20.000. V Jugoslavia pa od 300 do 400.000. Na vsakih 100.000 prebivalcev, starih nad 20 let, je 2700 alkoholikov. Najmanj 50.000 ljudem je alkohol že tako načel zdrav-ie, da bi se morali zdraviti v bolnišnici. * V Mladinsko taborenjje v> Mendozi V začetku januarja smo se odpeljali na skupno taborjenje z mendoško slovensko mladino v Ande. Odšlo nas je 13, osem deklet ter pet fantov. Na pot sta nas spremljala dobra volja in mlado navdušenje. V Mendozi so nas dekleta ter fantje kot vedno tudi tokrat prijazno sprejeli, še istega dne smo se z njimi odpeljali v 140 km oddaljeni kraj San Pablo, kamor smo prišli v večernih urah. Po skupinah smo se razdelili v postavljene šotore. Naslednji dan smo v potoku, ki je tekel kakih 200 m vstran od šotorov, napravili kopalni bazen, kamor smo se potem hodili hladit v popoldanskih urah. V bližini smo tudi pripravljali taborne ognje. Ti so bili vsak večer in je zanje vsaka skupina morala pripraviti tudi kako točko. Uredili smo si tudi igrišče za odbojko ter smo imeli nato turnirje v odbojki in lahki atletiki. Na osemdnevnem taborenju nas je bilo 45 fantov in deklet. En dan smo se odločili tudi za celodnevni pohod v gore. Razdelili smo se v dve skupini, od katerih je šla vsaka na drug kraj. Prva skupina je odšla ob šestih zjutraj na goro Josefina, druga pa ob osmih na Minas de talco. Vsi skupaj smo se ob šestih vrnili v taborišče. Naslednji večer smo imeli ples v maskah. Na zabavo je bil dovoljen prihod samo z masko, katero si je moral vsak sam napraviti, kar ni bilo tako lahko. Prihodnji dan, bil je petek, je prišlo k nam še nekaj deklet in fantov, tako, da nas je bilo skupaj okoli 60. V soboto jih je prišlo še več in tudi nekateri starši tabornikov. Vseh skupaj nas je bilo nad 90.. Vsi skupaj smo nato preživeli v najlepšem razpoloženju zadnji dan taborenja. V nedeljo smo se vrnili v Mendozo. Po maši smo se razdelili po slovenskih domovih. Zvečer smo se dobili v Slovenskem domu, nato pa smo vsi bili na folklornem festivalu v gledališču Alfi. Ponedeljek je bil določen za ogled mendoškega mesta, v torek smo se pa že v zgodnjih jutranjih urah odpeljali v Ande do spomenika Kristusa Reše-nika. Bili smo skoraj ves dan na vožnji. Saj traja samo do vrha 7 ur. Z V Sloveniji alkoholiki,zavzemajo vse več prostora v psihiatričnih bolnišnicah. Tako je bilo v bolnišnici za duševne in živčne bolezni v Polju leta 1945 oCl vseh moških bolnikov 6,9% alkoholikov, leta 1955 je ta odstotek narastel na 18,9%, leta 1965 pa že na 48,6%. V Vojniku je bilo leta 1966 15,4% moških bilo med moškimi bolniki leta 1967 bolnih alkoholikov, leta 1967 pa 26,6%. V psihiatrični bolnišnici v Idriji je 49,6% alkoholikov, na nevropsihiatričnem oddelku v Škofljici leta 1966 nad 55%, leta 1967 pa 51,5%. Podatki sodne medicine pa povedo, da je tudi med samomorilci velik odstotek alkoholikov. Tako je bilo med moškimi, ki so od leta 1945 naredili samomor, 45% alkoholikov, ter je bilo 59,6% obduciranih samomorilcev v času samomorilnega dejanja opitih. V Sloveniji je bilo od leta 1964 do sredine leta 1967 1502 samomora. Med samomorilci je bilo 366 alkoholikov, t. j. 24,3%. , , Železniško progo med obmejnim Hodošem in Mursko Soboto so z novim letom ukinili. V obratu je bila nad 30 let. .. .Edvin Fliser iz Maribora je dobil zlat prstan od tednika Antena, kot najbolj priljubljen slovenski pevec lahke glasbe. ' Obisk v koroških kinematografih se ie v letu 1968 znižal za 15%. Zaradi tega nameravajo več podeželskih kinematografov zapreti. V Ljubljani so ustanovili strokovni svet klinik in medicinske fakultete. Z njegovo ustanovitvijo je izpolnjena vr- zel, ki so jo čutile tako posamezne kliniko kot medicinska fakulteta. Naloga strokovnega sveta bo namreč vzpostavljanje tesnega strokovnega sodelovanja med navedenimi zdravstvenimi ustanovami. Umrli so. V Ljubljani: Benedikt Kaplan, Antonija Hribar roj. Zajc, Jerica Vidmar roj. Slivnik, Josip štrajnar, zlatarski mojster, Elza šefman roj. Podobnik, Ivan Miklavec, akad. slikar, Franček Repenšek, upok., Marija Škerl roj. Bokavšek, Alojz Bajec, žel. inšpektor v p.., Marija Gorše, Miloš Štibler, kmetijski in zadružni strokovnjak, Anton Lulik, dr. med. Breda Knez, Anton Markič, upok. Ivan Sešek, upok.., Milan Plantan, direktor kovinskega podjetja IMKO, ing. Feliks Caharija, geodet, Marija Ropret roj. Dovč, Drago Outra-ta, višji komercialist v p., Stane Pirje-ve, inšpektor žel. v p., Matija Vavpotič, Franja Hočevar roj. čeme, Josip Gabrovšek, nadzornik žel. brzojava v p. in Janko Seršen, obrtnik v Mengšu, Edvard Šalehar v Trebnjem, Miha Tič v Radiči, Franc Valentinčič v Novem mestu, Marija Petje roj. Groznik v Ribnici, Anton švelc, župnik v p. v Retečah pri Škofji Loki, Jože Snoj v Ježi, Benedikt Radonič, biv. veletrgovec v Ribnici, Viktor Burnik, mehanični mojster v p. v Trebnjem, Vlado Felle v Slovenj Gradcu, dr. Slavo Vrbnjak, prf-marij-kirurg v Mariboru, Julij Pirkovič, v. svetnik drž. žel. v p. v Zagrebu, Franc Stergar v Pijavi gorici, Marija Perhaj .oj. Petrič v Malih Laščah, Frančiška Ferkov vdova Bricelj v Bizoviku, Angela Goršič roj. Zalaznik v Beogradu, Marija Koderman roj. Sitar na Črnučah in Josip Meden, posestnik v Senožečah. S l O V E N C I V BUENOS AIRES Osebne novice Poroka. V farni cerkvi v San Martinu sta se poročila Anton Možina in gdč. Ana Planinšek. Mladi par je poročil g Franc Grom, za priči sta pa bila nevesti njena mati ga. Planinšek, ženinu pa Izidor Kastrevc. Poročno slavje je bilo na nevestinem domu. Mlademu paru ob poroki čestitamo in želimo vso srečo ter veliko božjega blagoslova. t Janez Avguštin. V Billinghurstu so se 20. februarja iztekli dnevi življenja Janezu Avguštinu. Njegov pogreb je bil v petek, 21. februarja, na pokopališče v San Martinu. Pogrebno sv. mašo je imel g. župnik Albin Avguštin, ki se je rajnika spominjal tudi s toplimi besedami v cerkvenem nagovoru, pred grobom mu je pa govoril v slovo g. Jure Rode. Rajni zapušča v Argentini ženo vdovo Marijo, Sinove Franceta, Poldeta, Aleksandra in Toneta ter hčere Tilko, Maro in Francko vse z družinami, v domovini sina Janeza z družino ter ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo sožalje ob bridki izgubi dragega rajnika, njemu t>a želimo večni mir in pokoj. t Jože štavar. Umrl je v Olavarriji, kjer je živel kot upokojeni delavec tovarne cementa Loma Negra. Pokojnik zapušča ženo in sina, ki sta prišla po volni s Knežaka. Družini naše sožalje, pokojniku pa mir v Bogu „tam čez izaro" (pesem, ki jo je rajnik najraje nel...) tam onkraj v večnosti. Družinska sreča.. V družini Gabriela Petkovšek in njegove žene ge. Irene roj. škulj se ie rodila hčerka. V župni cerkvi v mestu Churruca jo je krstil na ime Marija Elizabeta g. Franc Grom, za botra sta pa bila Marijan Petkovšek in piegova žena ga. Marija. — Družino Alojzija Debevca in njegove žene ge. Marice roj. Mayer je razveselil sin Matei. — Srečnima družinama naše čestitka. ARGENTINI CASTELAR Zaključek počitniških dni pa Pristavi Prehitro sta minila za pristavsko mladino meseca januar in februar, med katerima so "bili otroci že petič deležni priljubljenih počitniških dni. V nedeljo 23. je bil zaključni dan. Zjutraj skupna sv. maša, potem voščilo g. katehetu č. M. Lamovšku, ki je godoval naslednji dan, nato ogled razstave ročnih del dekliškega in fantovskega tečaja in nastop na igrišču.. Na videz običajna zaključna prireditev je vendar imela v sebi neko posebnost. Da je letos dve tretjini vodstvenega dela opravila mladina — skupina telovadnih vaditeljev, ki je izšla iz lanskega tečaja. Opravila ga je z resnostjo, sposobnostjo, vztrajnostjo in z ljubeznijo. To je pokazala že razstava, še bolj pa nastop, ki je bil razen folklorne točke, ki jo je pripravila z mladenkami ga. M. Cešarkova, popolnoma v njihovi zamisli in izvedbi. Slikovita predstavitev vseh otrok (70) in vaditeljev s pozdravnima govoroma, himno in razdelitvijo nagrad, folklora, telovadni nastopi in šaljive točke, vse to se je v enournem programu zvrstilo pred očmi gledalcev. Za konec so se otroci zahvalili vodstvu s toplimi besedami in odprtimi ro- VsaM ted&st