Za pock.k m kratek čas. Oj kako hudo se godi Nemcem v Avstriji! Pisatolj tch vrstic potoval jc pred 14 ieti po Nemškem, kder je vsied zmagovito zadnjo vojsko fnvncoske vse bilo navdušeno za Prajza, zlasti za „016 Viljehaa" (starega Viljelma, kralja prajzovskega in sedaj uovcga lutrovsko-neraškega ce.sarja) pa njegovega ,,železnega" Bismarka. Na cesti proti Monakovemu na Bavarjjkem snide se z aekim nemškim ,,ritmajstrom.J Mož je piecej visok, pa njegove misli letale so že više. V svojej pangermaaskej ošabnosti rai reče, ko izvo, da sem Avstrijanec: ,,jelite. vi Avstrijanoi, bodete kmalu k nam pod veliko Nemčijo potegnoli?" Navajen v inozemstvu, na tujih tleh spoštovati taraošnja narodaa čuv- stva in pohlovno postopati, pehne to ošabno vprašanje nadutega pangormana vendar mojo avstrijsko jJomoljubjo tolika, da se mu odrežem: ,,iz tega ao bode nic, preden bo kri tekla, kajti vsi avstrijski narodi, tudi nomški, Ijubimo svojega lastnega cesarja; izvzeiaši peščico liberalnih kričaeev, k nam prisoljenih tujeev, niliče ne poželi prajzovsko-netn§kega jarma." Tako je bilo pred 14 leti. Sedaj jo žali Bog število piusakov pri nas narastlo, ki pa morajo uže kosmato legati, če hočejo. da jih kdo ima za mui-enike, katerih bi naj Bismark prišel rešit. — Tiiko lažejo sedaj v široki svet: ,,nemštvo se v Avstriji zatira, Nemcem se tu krivice godijo, Slovani jili bodo šo kar iztrobili." Poglejmo temu lažniku kosmatincu podrobnejo v oei! Nemeev je v Avstriji 8 milijonov, Slovanov nekaj čoz 17 milijoiiov; Slovani torej dajejo ogromno večino vojaških novincev in plaeujejo najvee davka. Vkljub temu pa je povsod tako, kakor bi le samo noinško prebivalstvo imoii. Pri vojaštvn je vse povelje ali ,,kominando" neiaško; še celo mornaijein se koraanduje nemški, čoravno je skoro vsak poraoržčak mornar ali Slovenec ali Ilrvat. Vsi najvišji politični, finančnv in sodnijski uradi poilujejo neraški. Da, neraski uradujejo tudi vsi srednji uradi ia vsi nižji z malimi izjemami. Nemški posluje in razpravlja državni zbor, skoraj vsi dežolni zboii in odbori. Nemci imajo narodne ljudske šole neraške, jako veliko število gimnazij, roalk, me.šuanskili šol, učelišij in raznih umetaijskih, obrtnih, kupeijskih poučevalnili zavodov. Slovani imajo tega malo, in Slovenci skoraj nič; le nokaj revnih slovensskih paralelk na Kranjskem smo iztrgali. Dragocenih vseučeljiši.*' imajo Nenici 6, čeravno onega v Cinovieah ni bilo treba, ker tam ni Neineev, ampak peščiea nomški žlabudrajočib Judov. Več milijouov stanejo nas davkeplačilce ove visoke šole. Slovani doplačujejo največ. Vendar lo Cehi imajo 1 vsoučeližee in Poljaki in Eusini dvo, Slovonci pa — nič. Najhuje cvilijo štajerski liberalei, gotovo pa bi iraeli našemu eesarju in miaistorstru prav hvaložni biti. Minister grof Taafle jim še zmiraj pu-sti jihovoga e. k. namestnika barona Kiibeka, ki jo ]. 1873 kandidiral ia prodil kot nemško-liberalni kandidat. Nemcev je na Štajerskem okolo 700.000, Sloveneev 400.000. Toda Nemci iinajo ves doželni odbor, ves dcželni šolski svet, 2 visoki šoli, 7 gimnazij in roalk, 2 učiteljišča. 7 mošžanskili šol, povsod nemških ljudskih šol, 1 rudarsko, 1 kmetijsko, 1 podkovijsko, 1 sadje- ia vinorejsko šolo, in Slovcnci ? No, Slovenci pa nimanio nič! Oj, ubogi Nemci! Ker pa Slovenci z Nemci jednaka bremoua no^imo, ia postavno zagotovijono imamo jednakopravnost, tiijamo jodnakih pravie, ne samo na papirji, ampak tudi v djanji. Toda uže samo tirjanje [uavie jezi nemške liberalep. To je ies grdo ter spominja na Kiijna in brate Jožefove, katorim je same zavisti v zelo majhnih rečeh uže liee ble- delo. Dokazano torej je, da nemški liberalci kosmalo lažejo, kedur pravijo, da se jim kriviea godi t Avstriji. Ce se kdo iraa uzrok pritožiti, to smo mi Slovenei, ki pkeujemo, da nani rebia pokajo, a drugi uživajo sad naših rok. Hočomo pa, da se to na boljo Fpremeni: Nemei naj imajo, kar jim gre, a ludi nam so naj privoši, č-esar potrebujemo. Str. Smešnica 21. Bil jo v šoli govor o zgubIjenem ssinu. Ko kateliet razloži, kako hudo je zgubljenemu sinu bilo, ko je moral svinje pasti tor zraven gladovati, vprnsa mesarjevega Filipeka: ,,No, Filipek, kaj bi pa ti storil, ko bi bil svinj-vki pastir, pa bi bil monil gladovati?" Filipok; ,,Jaz? jaz bi bil lakoj eno prase zaklal."