PRI  NAS  IN  PO SVETU
Vedno zanimiv Prešeren
Ob dneh, ko spet praznujemo obletnico smrti našega največ-Jega poeta dr. Franceta Prešerna, se namesto že običajnih in znanih stvari iz njegovega dela in življenja skušajmo povprašati, koliko različnih izdaf s Prešernovimi deli je doslej pravzaprav izšlo. Že v naprej je to silno težko, celo nemogoče oceniti. Celo v Narodni in univerzitetni knjižnici bi se morali potruditi, če bi hoteli približno natančno odgovoriti na to vprašanje. Edino, kar so nam lahko svetovali, je bilo, naj natančno pregledamo njihove nadvse obsežne kataloge pod abecednim kazalom, kjer je zapisano Francš Prešeren.
Že iz šole vemo, da je naš romantič-ni pesnik svoja dela objavljal v Kranjski čbelici, pa v Hirskemlistu in nemara še kje. Čisto natančno o tem pravzaprav govori komaj katera knjiga o slovenski književnosti; po-datki se od ene do druge za odtenek razlikujejo.
O Prešejnu še ne veirio vsega
Našli pa smo ogromno podatkov, od katerih borno navedli sarno nekaj najbolj znamenitih. Se enkrat pa mo-ramo žal povedati, da popolnoma na-tančno odgovoriti na vprašanje, koli-ko izdaj Prešernovih del je bilo do-slej natisnjenih doma in po svetu, v slovenskern, nemškem jeziku ter v prevodih, ni mogoče zanesljivo odgo-voriti.
Ne upoštevaje originale in biblio-filske zbirke, nosi najstarejši datum knjižica Kerst pri Savizi, povest v verzih, ki je izšla v Ljubljani leta 1836 in jo imajo v univerzitetni knjižnici. Leta 1914 je pod Pintarjevim ured-ništvom izšlo Zbrano delo doktorja Franceta Prešerna. Sarnostojna izda-ja njegovih poezij datira iz leta 1847.
Zanimiv je tudi podatek, da imajo v univerzitetni knjižnici izdajo Prešer-novih Gazel, ki so izšle v Ilirskem listu že leta 1833. Pod uredništvom
Josipa Stritarja so leta 1866 izšle »Pe-smi Franceta Prešema s pesnikovo podobo in životopisorn«, pa kasneje v letu 1866 še ena izdaja poezij.
Cas med obema vojnama je bil, kar zadeva izdaje Prešernovih del, tudi precej plodovit. Skorajda ni leta, ko ne bi izšlo nekaj izpod pesnikovega peresa ali nekaj o njem. Zelo je bilo zanimivo leto 1937, ko je samostojno izšel Sonetni venec z linorezi Mihe Maleša. O osebnosti dr. Franceta Pre-šerna je poglobljene študije med obe-ma vojnama napisal tudi naš znani slavist dr. France Kidrič.
Cas po drugi sv^tovni vojni je spet nabit z novimi izdajami Prešernovih del, nekaj pod uredriištvom Avgusta Pirjevca in Jožeta Glonarja, pa izpod redakcijskega peresa Jarika Kosa in seveda najbolj podrobno pod ured-ništvom Antona Slodnjaka. Med zad-njimi izdajami Prešernovih poezij je lanska, tudi pod uredništvom Anto-na Slodnjaka in v založbi Mladinske knjige. Prav posebno poglavje so Pi-ešernove nemško pisane pesmi, ki so sem ter tja doživele nekaj izdaj v originalu in prevodu.
Tudi v kitajščini
Posebno poglavje so prevodi Pre-šernovih pesmi. Med najboljšimi, ki so izšli, je nemški prevod izpod pere-sa pesnice Lily Novy med obema voj-nama. V nemščino so ga sorazmerno največ in najbolje prevajali. Seveda
je preveden v vse slovanske jezike in zadnji datum ruskega prevoda nosi letnico 1977, prevod pa je izšel v Kije-vu. Kot največjo prevodno znameni-tost pa narodna in univerzitetna knjižnica hrani zbirko Prešernovih pesmi, ki je izšla v Pekingu v kitaj-skem jeziku v prevodu Čan Čija in Sue Cje Cin.
Glede na vse izdaje, za katere bi približno rekli, da jih je na stotine, lahko trdimo, da je Prešeren vedno zanimiv, pa ne zato, ker bi bil največ-ji pesnik, temveč zaradi velikanske razsežnosti njegovega umetniškega izročila.
Tadel Barok