96. številka. V Trstu, v soboto 2. decembra 1893. Tečaj XVII „EDINOST«« izhuja dvakrat na teden, vsako gredo in utboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stane: za vho leto f. tj.— ; izven Avstrije f. 9.— za V, leta n — i « n - •♦•50 za '/4 leta . 1.60; , , „ 2.25 as „Novičar"-jem: za vk« loto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za */* leta „ 3.50; „ . „ 5.— za '/« let,v „1.75; „ „ . 2.50 Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po & nvč., v Goriri in v Ajdovščini po 6 nvč. „NOVIČAR" po 2 nvč. EDINOS Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica v petitu; za nautore « debelimi črkami so plačuje prostor, kolikor bi ^a obsoglo navadnih vrstic. Voštana, osmrtnic• in javne zatirale, domači oglasi itd. se račun* po pogodbi. Vsi dopisi naj 60 pošiljajo uredništvu: Fiazza Caserma ftt. 2. Vsako pismo mora biti frankovHno, knr nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spro-jema upravništvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije bo proafa poStnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „r rdimo »H Je mor f". Izjava iz Hohentirartovega kluba izstopivših poslancev. V zadnji Številki našega lista prijavili smo izjavo iz IIohenwartovega kluba izstopivših hrvatskih in slovenskih poslan* cev. Ta izjava je napravila mogočen utis na vso slovansko javnost, a tudi mej — nasprotniki. Važnost izstopa jednega dela .naših poslancev iz Hohenwnrtovega kluba smo žo naglašali dovelj, danes pa nam je .povdarjati važnost omenjene manifestacije, v katf ri so izraženi isti nazori in iste minil, za koje se borimo mi dosledno že par let aem. In zato jej ne pripieujemo tolike važnosti zaradi tuga, ker jej je bil uiorda namen „opravičiti" ta odločni korak izstopivših poslancev, ampak pomembna, skoro da epohalna zh našo javno politiško življenje zdi xe nam na drugo stran : ker nam i z h t o p i v š i poslanci po-a r e d n o priznavajo s h m i , d a s o bila njih dosedanja potu neslo-v a n le u ter da oni vplivi, ki ho jih vezali na Hohenwartov klub, niso bili prijazni avstrijskemu Slovanstvu, Ljubljanski „Slovenec" meni sicer, da izstopivši po* slanci „skušajo* opravičiti svoje postopanje ; žal nam je, da tudi v tem slučaju ne moremo soglašati se cenjenim glasilom konservativne sranke slovenske. Mi sodimo drugače : mi ne trdimo le tega, da bo omenjeni poslanci zares in v polni meri opravičili svoj izstop, ampak prepričani smo, da takega opravičevanja sploh trefa a I o ni. Zgodovina brezvspešnosti naporov slovenske delegacije v državnem zboru izza poslednjih let je dolg in obsežen dokument, tako obsežen, da je bila „izjava" na to Btran popolnoma nepotrebna. AH važna, zelo važna jo ta „izjava* zato, ker nam jo, kakor rečeno, klasična priča, da jo mej našimi jugoslovanskimi poslanci jelo prodirati spoznanje, da avstrijsko Slo-vanstvo mora ubrati druga pota, at o hoče PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. I!rv(it*ki spisal Ksavorij Šnndor-Gjaloki. Druga povest. (1858—1879) (Dalje). On pa se Se vedno ni obrnil do nje % vsem svojim telesom, ampak zakrival je desno stran za vrata uprav tako, kakor da bi nesel v deBni roki kako darilo, s katerim jo hoče pozneje iznenaditi. A ker je bil zelo prašen, potrgan in strašansko suh — z jedno besedo: beden, bilo bi gotovo neumno le misliti na to, da takšen človek more prinesti darilo. Tudi Julika je menila ali eno. Slednjič je vskliknila bolestno ter prijemfi se za glavo begala jo sem in tja kakor neumna kajti zapazila je strašansko nesrečo, ki se je dogodila njenemu možu: nedostajalo mu je desne roko precej od raman doli in desne noge od srodi kolen. in dolgo, dolgo sta jokala nesrečna zakonska ter prosila miloBti Božje. „Kako bodemo živeli sedaj povpraševala sta drug druzega. Julika je mogla hraniti se šivanjem k večetn jeden želodec, kamoli da bi mogla zadovoljiti tri P Oba stu zrla na kovaško orodje, ki je bilo izdatno pospeševati svoje koristi. Stvar je jasna: kdor hoče kaj doseči, ta mora imponovati ter prisiliti nasprotnika, da ga spoštuje. Z dosedanjo taktiko nismo imponovali nikomur, čemur je bila posledica, da so nasprotniki zasmehovaje cdbijali vsakoršno tudi najskromnejšo zahtevo našo. Spoštovanja ni bilo; a kogar no spoštujejo, ta se bori brezvspeSno proti nasilju. Tudi najgorečnejši zagovorniki dosedanje taktike priznavajo izrecno, da je bilo delo naših poslancev brezvBpjšno v poslednjih letih, skušajo pa vendar opravičevati je s frazo, da bi bilo prišlo lahko še hujše. S tem „še hujšim* hočejo nam kazati na nevarnost, da pride nemška levica lahko do izključljive obla« sti, ako naši poslanci ne postopajo „previdno", ali z drugimi besedami : ako ne podpirajo z vsemi svojimi silami Ilohen-wart.ovega kluba. Pri tej priliki bilo bi zelo vabljivo baviti se z vprašanjem, ali bo razmere v nemški levici sploh take, da bi mogla potegniti na-se i7ključljivo oblast? A to ni naš denašnji namen. Za danes se nam vidi veliko važnejši vprašanje: kateri je bil in je pravi namen Hohenvvartovemu klubu? In tu nam pravi naše prepričanje, — da omenjenemu klubu ni bil v prvi vrsti namen ta, da prepreči levičarsko n a d T I a d j e, ampak preprečiti, da se proti nemški pohlepnosti ne postavi v bran krepka, jednotna in kompaktna slovanska sila. In če je tako, moramo pač reči, da so diplomat Hohenwart in žnjim slovenski poslanci (poslednji gotovo nehotć) služili v prvi vrsti le nemškim interesom in starim birokra-tiškim nazorom, da je namreč nemško nad-vladje prvi pogoj obstanku naše države. A „izjava" nam pravi, da so iz Ho-henwartovega kluba izstopivši poslanci prišli do istega prepričanja. Pozno sicer, veliko prepozno je prodrlo to spoznanje ; še le zadnji korak grofa Hohenwarta odprl je vrata na stežaj temu prepričanju. Mnogi se čudijo in ai razbijajo glave, kako je, za božjo voljo, vodja nemških konservativcev in zajedno tudi slovonskih poslancev mogel priti do tega, da je s svojo mogočno besedo takorekoč vdihnil življenje ministerstvu, v katerem 9edita Plener in Wurmbrand. Mi se nismo čudili temu koraku Hohen\varto-vernu, ker je takorekoč krona vsemu njegovemu dosedanjemu doslednemu delovanju — na korist nemštva. DA: grof IIohenwart jo bil vsik-dar dosleden v svojih namenih, le njo-govo postopanje bilo je nedosledno n a videz. To pa je bila ravno tiata taktika, iz katere so izvirali vsi naši ne-vspehi. Da bo to pogodili tudi izstopivši poslanci — blagoslovljen b6di ta trono-tek! — priča zopet „izjava*. Saj si ne moremo drugače tolmačiti izreka, da smatrajo svoj izstop iz parlamentarne večine kot naravno ^posledico svojih zastopniških dolžnosti, če pa pomislimo, da je do take vočine pošteno pripomogel grof Hohenwart, potem rečemo lahko, da je „izjava" najstrožje obsodila tega državnika. To spoznanje znači lep dobičok za na«. „Izjava" odreka novemu parlamentarnemu ministeratvu pravico nazivati ne koalioijsko, ker v njem ni zastopanih 10 milijonov Slovanov, ministeratvu, katero zahtevo, da se o d -povemo borbi za svoja n A r o d n n prava. In tako ministarstvo je pomagal ustanoviti — ne, vdihnil mu je življenje grofHohenvvart !!! Kdor še sedaj ne vidi jasno, temu ni pomoči. Mi smo pozdravili velikim veseljem „izjavo" izstopivših poslancev ; to pa ne le zato, ker v njem govori obudivšo se spoznanje glodć na pogreške v minolosti, ampak posebno zato, ker nam je odprla jasneji izgled v bodočnost. Zatrdilo, da ho hočejo identifikovati se interesi naroda češkega ter boriti «e za stiupne interese hrvatskega in slovenskega n a r o d a, je divno blagovcstjc avstrijske« slovanskega rodoljubja. Najznamenitejši in najveselejši za bodočnost pa je zaključek : „Potegovati se hočejo tudi za to, da so čim prej oživotvori združenje vseh slovanskih zastopnikov, kateri no pripadajo koaliciji, v svrho vzajemnega in odločnega delovanja za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen". Vender, vender nam jo konečno prišel pred oči zarea h I o v a n s k progam! S kom naj se družimo, ako no z onimi, ki ne le čutijo z nami že po svojem rojstvu, ampak, ki trpe z nami tudi jednako krivice ?! Vzajemno in odločno delo slovanskih poslancev imponovnlo bode tem bolj, ker nikdo ne more utajiti za državo dalekosežne resnice, da za temi poslanci stoji večina vsega prebivalstva. Konečno pa se moramo, dasi neradi, baviti z opombo „Slovenčevo*, „da se v izjavi preveč naglašajo interesi hrvatskih poslancev.* Proti tej n e-t a k t n o s t i moramo protestovati. Morda bi bilo umestnej&a kaka druga beseda, ali breztaktno je gotovo govoriti o interesih hrvatskih poslancev. Gosp. člankar morda ni mislil tako hudo, ali proti taki nepremišljeni pisavi treba pov-durjati slovesne, da hrvatski poslanci zastopajo narodne interese, no pa svoje. Da podpro to svojo več kot čudno trditev, nnglaša „Slovenec", da so mej izstopiv-šimi poslanci hrvatski poslanci v m a n j š i n i. S tem svojim izrekom postavil bo je „Slovenec* na kruto stališče nemških liberalcev : število odločuje, ne pa pravica. Po tej logiki imajo nemški levičarji čisto prav, ako zahtevajo prvo besedo v koaliciji — saj je njih klub nojštevil- nametano v kotu sobe. Gorje: sedaj ga ne potrebujeta več. Julika je obupavala. Druzega dno jo že vsa hiša znala o tej nesreči. Prvi v hiši, ki jo je nagovoril, je bil neki stanovalec Demler, muzikant v nemškem deželnem gledišču in pisar v nekem cesarskem uradu. Ta jej je namreč rekel, da Marko kot izsluženi korporal ima pravioo do kake službe v cesarski kancliji kakor pisar ali pa „amtsdiner", posebno zaradi tega, ker je invalid. — V mojem uradu je oficijal, ki nima roke, in jeden poslužitelj, ki hodi po loseni nogi. Ta jo moj sodeželan — tam iz gornje Stajarske. Tako dobi tudi vaš mož službo, če zna pisati ? — Pisati ? — Potrpite, dozdeva se mi, da da, ker zna čitati. — Ali dA, če je tudi znal popred — Bodaj nima desne roko. Uh, vsaj jo res — sicer pa kot po-strežniku zadostuje ako ume le čitati. Od tedaj jo Julika upala na boljše. Marko jo sicer znal pisati, no nikoli Bog ni ga vedi kako. Kako pa naj bi pisal sedaj z levo roko! No, Julika si jo znala pomagati ; še istega večera sta sedeln za mizo, kjer je Marko svojo levo roko priučeval delati slova. Da se no bi papir pomikal, položila je žena nanj majhno šivilno blazinico ter hkratu Šivala in pazila, kako joj mož dela črke. Odsloj jo bilo vsaki dan tako. Slednjič se je Marko precej dobro privadil pisanju. Ko je bil popolnoma prepričan o tem, napravil jima je omenjeni pisar prošnjo za službo, katero sta odnesla cesarskim gospodom. Hodila sta povsod. Pri tem jim je bilo zelo nerodno, ker gospdda niso razumeli hrvatski, onu dva pa nista znala nemški skoraj nič. Radi tega so bili vsi „hofrataki" in „atatthalteraj-rataki* odgovori stereotipni : „Ilin — hm — !* Po tem pa sta redno zapazila kako suho dolgo, ali pa debelo in kratko roko, in pa kak kviško izproženi vrat z zlatim „krogelnom" pete ali šeste dijetne vrsto, ki sta jima pokazala vrata. Precej zate« potegnil se je vrat popolnoma v bvoj zlati „krogel", nos pa, katerega je-dinega je bilo še videti iz ovratnika, zakopal se je v „konvolut" spisov, ki so ležali na mizi uprav prod njim. Julika in Marko pa Bta ostavila sobo vsa začudena, prestrašena iz zbegana.] Pri vsem tem pa sta Julika in Marko tolmačila ta pitijski ,hm — hui" — kot dobro znamenje, kojti, ako ne bi bilo nade, zakaj bi jima tega ne povedali precoj P Ta up sta gojila šo tedaj, ko po treh mesecih šo ni bila prošnja rešena. No, nista lo ona dva tako sodila, ampak sleherni jima je zatrjal, da je gotovo, da Marko dobi službo. Omenjeni pisar pokazal jima jo— da podpre svoje monenje— no-kakšen patent, kjer je bilo tiskano, da is-služeni vojaki piidobo takšna mesta. Slednjič pa sta pričela dvomiti. S prvič sta upala, da dobi Merko službo pri sodišču, kjer jo bilo ravnokar izpražnjeno mesto poslužitelja. Nekega dne pa, ko je šel Marko k sodišču poizvedovat, kako jo s to službo, pokazali so mu nekega Nemca, došlega iz Silezije, kateri je dobil to službo. Marko se je jezil. — „Kaj potrebujejo ljudi od tako daleč, ko jo dovelj naših — ko sem jaz — hm !" spregovoril je pisarju, kateri je, ves prebledel, hitro popihal iz bližino Markove. Drugi so tolažili ubogega moža, da ga gotovo namestijo pri financi ali pa „štathalteriji", kajti pri sodišču bi vendar težko služil, ko mu primanjkujo noga ; saj ne bi mogel dostavljati sodnij« skib spisov. Tudi s tein so jo Marko potolažil ter zopet mirno čakal. (Daljo prih.) ne ja i v sedanji večini. Soglasje v interesih mora vezati hrvatske in slovenske poslance, ne pa število, „Slovenec" pravi, da so se izstopivši poslanci prenaglili, mi pa pravimo, da so se obotavljali zadosti dolgo. Ako nam ne zadošča okolnost, da vladni program popolnoma prezira naše narodne težnje, potem pa povejmo kar naravnost, da smo se odpovedali n a-rodnemu programu! In ravno zato so izstopili dotični poslanci, ker se nočojo odpovedati narodnemu programu, na katerega pudingi jih je poslal narod na Dunaj. To je glavni zmisel „izjave" iz IIohen\vartovega kluba izstopivših poslancev. DOPISI. S Planine na Vipavskem dne 23. nov. (lav. dop.) Prešla je dolga doba 58 let, v kojih je bival pri tias preč. g. duh. svetnik Josip Nakus. Z dne 1. avgusta t. 1. bila je duhovnija naša povzdignjena v samostojno župnijo. Gosp. svetnik, kojega so delavne njegove moći jele zapuščati, odločil se je za pokoj, da hoče v počitku preživeti še dneve, katere mu je večni Bog v to odločil. Novo ustanovljena župnija bila je razpisana in to je dobil mladi, čili in obče čislani gospod I. M i k š. Tužno bilo jo slovo, sosebno takrat, ko so domači pevci zabeli „Ločitev". Mladi in stari tekmovali so v poljubljanji roke g. svetnika, roke, ki jih je skozi dolgo dobo 58 let blagoslavljala, ki jih je se sv. krstom vpeljala v zveličavno cerkev. Dne 19. t. m. odpravil se je preč. g. duh. oče v Vipavo, kjer bode imel začasno stanovanje. Dasi sta dva, samo dva dneva bila, v katerih nismo imela nobenega dušnega pastirja, zdelo se je nam pol večuosti. Dne 21. t. m. naznanjal je strel to-pičov, naznanjala je zastavami okinčana vas, naznaujali so praznično oblečeni ljudje, da je isti dan pravi pravcati praznik. Zaznalo se je namreč, da istega dne vdobe Planinci prvega svojega župnika. Tekmovali so mladi in Btari, kako ta iivanreden dan sijajnejši in častitljevejši napraviti. Okrog petih popoludne zbrali so se takorekoč vsi Planinci pod vasjo, da spremijo, da pozdravijo dušnega svojega pastirja. Pa kratkem čakauji imeli smo v sredi svoji, spremljanega od preč. gg. nadžup-nika Hrenovskega in župnika Senožežkega, novega Bvojega župnika. Prvi pozdravi v svojem kakor tudi v imenu šolske mladine domači šol. voditelj R. D o 1 e n e c, dostavljajo prošnjo, naj mu bode novi g. župnik veren tovariš v šoli, odkritosrčen prijatelj zunaj nje in pravi svetovalec v življenji. Gosp. župnik se v lepih besedah zahvali ; na to ga v imenu občine pozdravi planinski župan, žoleč mu srečo, zadovoljnost in božjega blagoslova. V imenu planinskih deklet nastopi Rezika Kuharjeva, podavši po kratkem nagovoru lep šopek, dostavljajo, naj blagovoli preč. g. župnik sprejeti reven dar planinskih deklet v /.namenie udanosti in odkritosrčne naklonjenosti. G. župnik se zahvali obema v lepih, jedrovitih besedah. Domači pevci mu na to zapojo : „Pri meni bod', ne hod' od todu. \ vrstili smo su po tem ter po želji g. župnika molili do oer-kve sv. rožni venec. Za tak slovesen in imeniten dan lepo osaljšani in okinčani cerkvi podal je preč. g. župnik sv. blagoslov. V nedeljo dne 26 t. m. bilo je slovesno vmeščenje. Sosednjih pospodov duhovnov, na čelu jim proč. gosp, dekan vipavski, bilo je šest. V lepih, v srcu segajočih besedah po-vdarjal je preč. g. dekan dolžnosti, katere morajo imeti župljani do svojega župniku. Omenjal je lepo lastnosti: poslušnost, ubogljivost in ljubezen, katere lastnosti morajo verni vodno gojiti proti svojim dušnim pastirjem. Na gori rečeni dan zbralo se je tudi občinstva iz sosednjih vasi toliko, da je bil najzadnji in najskritejši kotiček v cerkvi prenapolnjen. Ob 10. uri dopoludne zbrali so se občinski odborniki, šolska mladež s svojim šol. voditeljem pred župniščem, od koder so sprejeli uovega svojega župnika v cerkev. Ta dan je bil za Planince reB prave zgodovinske vrednosti. Vam pa preč. gosp. župnik kličemo: Večni blagoslovi trud delovanja Vašnga mej nami, On naj Vam da doživeti dobo, kakor preč. Vašemu g. predniku. Skončamo z besedami g. dekana: Večni naj Vas toliko časa pusti mej nami, da bodete, ko bode tek živenja Vašega dokončan, mogli reči: „T u s o moji, od katerih nisem ni jodnega izgubil"! Politični pregled. Notranja dežela. Poslanska zbornica. Odsek za izjemno stanjo v Pragi je vsprejel vladino naredbo z 12 glasovi proti 6. Proti naredbi glasovali so poslanci Pacak, Herold, Fand->rlik, Bareuther, Klaič in grof Coro-nini. Minister Bncquehem izjavil je v tem odseku, da se mora odločno upirati mene* nju, da spada odgovornost za izjemne naredbe deloma na prejšnjo vlado. Razkrival je namene tajnega društva „Omladina* in v svojem govoru tudi priznal, da so v Trstu in Gorici res sirili nekaj dnij ire-dentovske proklamacije, katere pa so prihajale iz inozemstva. — Za ministrom Bacquehemom oglasil se je proBlanee grof Alfred Coronini naglašajoč, da je irredeRtistiško gibanje na Primorskem jako intenzivno; da narašča od dne do dne iu je tem nevarnejše, ker se ne kaže v hrupnih pouliških demonstracijah, ampak izpodkopuje avstrijsko državno misel sicer na tiho ali gotovo' ter je zašlo v take kroge in stanove, katere se je smatralo do sedaj kot zanesljive. Govornik pa ne zahteva, da se proglasi izjemno stanje za Primorsko, pač pa naj se razveljavi izjemno stanje za Prago. Govornik se drži tega stališča, da vlada ne sme uporabljati dvoje vrste naredeb /a posamične pokrajino in narodnosti. Ako s«* vladi ne vidi potrebno uvesti strožje narotibo 7.a Primorsko, tedaj tudi v Pragi n h bi oila smela tega storiti. — Mislimo, da jo ona sapa, ki veje stalno v Trstu, zadostno „inozemska", vendar pa se jo udomačila tukaj. — Zbornica je nadaljevala razpravo o domobranskem zakonu. Za Dipaulijem govoril je posl. Forma-n e k proti preosnovi. Minister Welsera-heimb je izjavil, da, ako bi bila osvedočena opozicija, da odvisi od nje oboroienje Avstrije, bila bi dovelj patrijotiona, sprejeti to preosnovo. Kar se pa dostaje poli-tiskega mišljenja vojakov — nadaljuje minister — povedal je že lani svoje uie-nenje. Tudi častnega svćta se ne sme odpraviti nikakor, kajti dvoboj ne more se razpravljati pred državnim zborom, častni svćt pa vpliva na to, da se manjša število častnih spletek. Razpravljal je obširno „takozvano" mučenje vojakov in prosil, da se nikar ne prenašajo narodnostna vprašanja v vojsko. W i d m a n pobijal je Dipaulija, toda izjavil je, da bode h svojimi somišljeniki za preosnovo le z ozirom na važno stališče Avstrije proti inozemstvu. — Proti preosnovi govorila sta tudi po slanca Klaić ili B i a n k i n i. Poslednji je povdarjal, da so Hrvati večkrat rešili Avstrijo, v zahvalo pa jih tlačijo Madjari, ki so bili prej uporniki. Vnanja politika Avstrije ne zasluži nikakoršnega obzira, ker služi le Nemčiji v škodo Franciji. Govornik spominja zvezo Nemčije in Italije proti Avstriji 1866. leta in omenja, da obe državi še niste dosegli svojega na- mena proti Avstriji. Proti obema državama jo treb i osnovati močen jez : na severu močno češko kraljestvo proti Nemčiji, na jugu zjedinjeno hrvatsko kraljestvu proti Italiji. Konečno priporoča resolucijo, po kateri naj bi se država kolikor možno ozirala na domobranske novince. — Posl. V a š a t y bil je pozvan na red, ker je poročevalca Popovskega motil z vak liki. — Zbornica glasovala jo po insenih, da pro-ide v podrobno razpravo brambovske pre-osnove; 170 poslancev je glasovalo za podrobno razpravo, 61 proti. — Nadalje sprejela je zbornica v tretjem čitanju zakonski načrt glede novačenja 1894. leta. — Bareuther predlaga preosnovo zakona z dne 15. maja 1869. gledč razpravljanja izjemnih naredeb ; njegov predlog nujnosti je zavržen z 126 glasovi proti 63. — Posl. L a g i n j a je interpeloval o uve-denju obveznega poduka hrvaščine na puljskem gimnaziju. V včerajšnji seji se je zaključila razprava o domobranski predlogi. Grof Fran C u r o n i n i je naglašal, da se v obče ve ruje v ohranitev miru. TaJ predloga nikakor ni, kakor se trdi, posledica trojne zveze, kajti Avstrija ne bi mogla razorožiti tudi pri kaki drugi kombinaoiji. K §. 12, ki pravi, da se deželna hramba skliče na povelje cesarjevo, je predlagal poslanec Kronawetter, da naj bi se ta §. glasil kakor poprej, da treba namreč posebnega državnega zakona, ako se hoče upotrebljevati deželno hrambo izven države. Govornik trdi, da §. 12 v sedanji sestavi znači pro-membo ustave, k čemur treba dvetretjin-ske večine. Podpredsednik K a t. h r e i n pa je določil v nasprotnem zmislu. Na to se je vsprejel ves zakon in tudi resolucija Popowskega, da se pomilostijo oni vojaškemu naboru podvrženi, ki so se izselili. Slovanske stranke v držav* nem zboru so imele sejo dno 30 t. m., v kateri so sklenile osnovati skupni e k-s e k u t i v n i odbor tor postopati vedno sporazumno. — Torej je prišlo vendar enkrat do tega, do česar bi bilo moralo priti že zdavna! Posvetovanja so se udeležili odposlanci slovanskih klubov: dr. Ferjančič, S p i n č i c, dr. L a g i n j a, dr. E n g e 1, K a i z 1, dr. Herold in dr. Z a o e k. Po daljši razpravi zjedinili so se odposlanci na to, da predlože dotičnim klubom naj se ustanovi koalirana slovanska opozicija in voli posebna vsem klubom vkupna parlamentarna komisija. Vnanje države. V nemški državni zbornici izrabil je predsednik med splošnim odobravanjem svojo kipečo nevoljo o pesku-šenem atentatu na cesarja. — Zatem se jo razpravljal proračun. Finančni minister Miquel izjavil je v imenu skupne državne vlade, da je pripravljen preosnovati davčni red. Državne dohodariner se praktično no morejo izvesti. Zbornica izročila jo konečno glavne točko proračuna proračunskemu odseku. V včerajšnji seji je zbornica z 173 proti 163 glasom vsprejela predlog poslanca Gompescha. da se odpravijo zakoni ojezuvitih. O italijanski ministarski krizi prihajajo od dne do dne bolj ziio-dene vesti. Rimski „Parlamento" javlja, da bo je baje Zanardelli sporazumel s C ris pijem, kateri bi prevzel notranje zadeve, Zanardelli pa prevzame predaed-ništvo in pravosodje, Fortis javna dela, Rivera vojsko in Bacceili poljedelstvo. Gotovo je le to, da bo je Zanardelli res dolgo časa posvetoval s Orispijem, kateri je odpotoval dne 30. pr. m. v Napol. Predsednik francoske republike Carnot poveril je parlamentarcu S p u 11 e r j u sestavo novega mini-sterutva. Listi vneli strank — izvzemši radikalnih — pozdravljali so z veseljem ta korak, kajti Spuller jo kot človek splošno čislan, kot državnik pa jo odločen opor-tuuist. Splošno monenjo jo bilo, da se Carnot poslužuje njega, da sestavi centralističko ministarstvo, katero Bi Carnot vedno želi. Spullerju pa .so stavljali toliko zaprek, da je ponudil s porazumno s Car* notom Kasituiiu Porierju sestavo mi« nisterstva. Iz Rio de Janeiro je došla dne pr. vpsfc, da je ustaški poveljnik dr. Mello »stavil 7 večino svojih ladij pristanišče Rio de Janeiro. Vladina vojska ne ve, kaj namerja in kam vodi svoje brodovje. Misli se, da jo udari na jug. Različne vssti. Nj. Veličanstvo cesarica pripeljala se je včorai v Miramar. Po kratkem odmoru ukrcala »o je na jahto „GreiP na daljše pomorsko popotovanje. Izjave o izstopu naših poslancev iz Hohenwartovega kluba. G. državni poslaneo I N a b e r g o j je prejel nastopno čestitke iz Trsta: Pri denašnji odborovi soji zbrani odborniki in drugi okoliČanski veljaki pozdravljajo 7. veseljem vaš in sodrugov korak, izrekajoč nado, da se »koro združijo vsi slovanski poslanci v jodno zavezo. Predsedništvo „Edinosti" v Trstu. Čestitamo vam in somišljenikom o priliki odločnega koraka, 8 kojim ste pokazali, da slupate glas naroda, izpolnjujete njega želje, obžalujemo zajedno neodlečnost zaostalih. Tržaški Slovenci. Čestitam *rču » v imenu Proseakih rodoljubov na odloanom koraku! Na zdar i G o r i u p . Čestitam, da se je razdovojila slovenska delegacija, saj tudi prej ni bilo v njej poslane* gorenjskih kmetov, samo da bi bilo neistinit i poročilo, da se niste pridružili hrvatsko-slovenskemu klubu. Jenko. Tudi gosp. poslanec dr. Ferjančič je prejel več brzojavk iz zavednih krogov slovenskih. Imenovanja in premeščanja. Kancelist okrajnega sodišča v Lošinju Dominik De-veseovi jo premeščen k okrožnem sodišču v Rovinj; kancelist Ant-jn Fabro premeščen je iz Vodnjana v Poreč ; kancelist Josip Pugon iz Tolmina v Cerkno in kancelist Peter Josip Vittori iz Buj ▼ Kanal; kancelist pri okrožnem sodišču v Rovinju, Anton Benussi imenovan je sa kancelista pri okrajnem sodišču v Diujauu; dalje so imenovani za kanceliste okrajnih sodišč dnevničarji Karel Heid in Anton Vojko tržaškega deželnega sodišča za Pttlj, Anton Vladislovič v Krku za Lošinj, Ivan Sgiibin v Konu>nu za Vodnjan in Josip Kraševec v Cerknu za Tolmin. Tržaški višji poštni ravnatelj Pokorny bil je dne 30. pr. m. na Dunaju v avdi-jenciji pri Nj. Veličanstvu. Nemški listi En koalicija. Z izstopom hrvatskih in slovenskih poslaneov i i Ho-heiiwartovoga kluba bavili so se nemški listi seveda prav intenzivno. Jako zanimivo je bilo čitati njih razmejevanja. Dunajski nemško-liberalni listi pisali so o tem činu z neko diplouaatisko rezervo, dočim so pokrajinski listi izlili ves svoj srd in nmrad na uboge naše poslance. A postopanje jednih in drugih je živ dokaz, da znači kriza v IIohon\vartovom klubu debelo črto čez račun voditeljev sedanje večine. Dunajski listi Hode namreč pri viru in dobivajo svoje informacije direktno iz koali-ranih strank ; zato se premagujejo kolikor možno, dobro vedoč, da bi z izzivanjem prisilili še ostalo slovenske poslance do izstopa, kar bi pomenilo popolen polom vse koalicije. Pokrajinski nemški listi pa ne umejo tako dobro igrati uloge olicijoznih glasil in so, kakor se navadno pravi, bolj odprti. Iz poslednjih govorita strast in propričunje. Zlasti graška „Tagespost* se je uprav srdito razkoračila nad slovenskimi in hr-vutskimi poslanci, ker nočejo držati lest- vice, po kateri naj bi ljubi N^mci plezali ktisku. V jedni zadnjih Atevilk nakopičil je ta list celo vrsto uprav brutalnih nazorov in — laži. Pravi, da Slovani hočejo tlačiti Nemce ; da iinajo že v e č, nego jim gre po pravici ; zistem Taaffeov da jim je že toliko dal. da sploh nimajo ničesar več zahtevati in da jo »nuatrati kot veliko m i 1 o * t od strani Nemcev, ako se zado« vole se sedanjem posestnim stanjem ; da nikakor ne gre proglašati Italijane kot preklicane (vogelfrei) in s takim bedastim sredstvom utrjati njih udanost do Avstrije ; grof Taaffe da je toliko privolil Stuvanoui, da jo težko mirno govoriti o njem; in slednjič — tu je pokazal pes svojo taco — da bi bilo zelo nevarno, ako bi sedanja vlada kaj dovolila Slovanom. — „Deutsche Wacht" pa je storila še korak dalje z izrekom, da bi bilo kmalu konec vsemu ropotanju, ako bi hotela „vlada 1 e n a m i g n i t i politiškim uprava m, da posežejo vmes". Ako se že „Tagespoštine* laži in odkrite neresnico morajo pristuditi vsakemu poštenemu človeku, je pa „Wachtericeu klic po policiji pravi škandal. Taki so torej ti nemški liberalci ! Dobro došla so jim vsa-koršna nasilna sredstva, da le niso napr-jena — proti njim Bamim, Mi moramo biti le hvaležni odkritosti pokrajinskih arditežev, da nam razgrinjajo to, kar tako skrbno prikrivajo koalirani oficijozi, od liberalne „N. Fr. Prense" do konservativnega „Vaterlanda". Tako si tolmačijo koalicijo glasila iste nemško-libe-ralnn stranke, katera ima važno besedo v tej čudni zvezi. In potem še pravi „Slovenec", da hrvatski in slovenski poslanci niso imeli dejanskega povoda izstopiti iz koalicije. Ridovedni smo zares, kakov bi moral biti razlog, da bi zadoščal našemu „Slovencu" P Za družbo sv. Cirila in Motoda nabral je gosp. Benedikt godina Ban pri večerji ob priliki poroke g. Petra Medista v (Jiarboli v hiši g. Lovreta Godina Bana i to uitnl veselimi čiarbolani in Škedenjci 1 gld. 70 uvč. (Za zadnjo številko slučajno zakasuelo). — BI. gosp. nadkomisar Ivan Golja podaril 5 kron. — Nekdo podaril 2 nvč. namesto „pettoralov". Za družbo sv. Cirila in Metoda na Greti. V namen, da postane barkovljanska župnija pokroviteljica „Družbe sv. Cirila Metoda" se je nabralo pri veselioi „Adrije" v nedeljo 26. m. m. 4 krone 63 atot. V „veseli družbi" na Proaeku se je nabralo 4 gld. v enak namen. Nabiralna pola za božićnico «o razpoložene v kavarni „C o in in e r c i o" in v trgovini g. A. Žitka. Vsakdo lehko tam izroči namenjeno darilo. S tem ho olajša delo gojpodičinam nabiralkam, dotičuiki pa se izognejo — nadlegi v hiši. Za „Božičnico" podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali po I : Gerdol Ivan, Steržiuar Matej, Steržinar Marija, Škabar Anton, Piščanec Just, Treveu Ivan, Venuti Jernej, Bole Ivan Marija, Venuti Miha, Požar Josip, Breinic Anton, Piščanec Valentin, Cjak Jakob; Pertot Karol 50 nvč., Gombač Josip 60 nvč., Perič Josip 20 rivo,, Dollenz Frane 5 for., Piščanec Anton 50 nvč., Go-Ijevšček Alojzij 2 for., Feifolja Franjo 50 nvč. — Vkupe 22 for. 20 nvč. — Blago-srčnim darovateljem se odbor podružnice najsrčnejše zahvaljuje. Nabiralne pole v ta namen se nahajajo v „društveni krčmi" in v krčmi „pri dvanajstih murvah" v Ro-janu, v gostilni „Gospodarskega društva na Greti" in v „druitveni prodajalnioi v ulici Belvedere" in v krčmi gosp. T r e v n a v ulici Mudonniua št. 29. — Kdor želi biti oproščen pohoda na domu. naj izroči svoj darćelc za zapuščeno otročiče na omenjenih krajih. Miklavžev večer „Tržaškega Sokola" vršil so bodo v snbuto dne 9. decembra ob 8. uri zvečer v Malljjovi dvorani. Na-tačui program priobčimo prihodnjič. Tisti stariši, koji žele svojim otrokom nakloniti k^ko posobno darilo, naprošeni so, da po- | šljejo isto v zavitku in z naslovom v D o-ienćevo tiskarno. Za družbo sv. Cirila in Metoda. S Kranjskega so nam piše: Bliža se novo leto, t. j. čas, v katerem menda ni človeka, da ne bi imel sorodnika ali prijatelja, kateremu bi rad izrazil srčna voščila k nastopu druzega leta. Bila je in je še navada, da se ta voščila izražajo s pošiljatvijo vizitnic. V mnogih krajih se pa ta navada opušča in se v ta namen raji izplača za eno ali drugo dobrodelno napravo kaki znesek, posebno nekaj let se take nabire obračajo v korist nase vrle, nam Slovencem silno potrebne družbe sv. Cirila in Metoda. Bliža se torej čas, da tej na9i družbi zopet lahko naklonimo nekaj dohodka. V vsakem kraju, kjer še ni to lepe in koristne navade, naj bi se rodoljubi ali rodo-Ijubke vzdignile in pobirale. Če se prav no dobi povsodi, kjer bo poprosi, vundar večina tacih, ki imajo navado čestitke pošiljati, bodo radi dali kaki znesek, bodisi iz rodoljubja, bodisi, da se oproste čestitek. Zlasti naj pri tej priliki tisti, ki niso se dali „prvih kron", ne odreko prispevka, kedar kdo potrka v ta namen na duri. Priporočali pa bi, da bi to stvar rodoljubne dame vzete v roke, ker se ženski težje odreče tak dar, kakor možkemu. Ve Slovenko, do vas pa prošnjo, vzdignite se in no strašite so truda, ne trdih besed, katere boste morda slišale pri taki priliki, saj delate za domovino, za ljubi narod in naš krasni slovenski jezik. Poslušajte „Slovenko", ki vam kliče v „Edi-dinosti" od 4. t. m.: „Ženo slovenske, čujte torej moj glas: nikari se ne bati in plašiti, ako vas hoće kdo smešiti, ampak oklenite se z blagim srcem in jekleno voljo naše prekoristno družbe sv. Cirila in Metoda!" Ti pa narod slovenski, kedar imaš tako prosilko ali prosilca pred seboj, ne odreci mu prošnje; če ne moreš ali nočeš veliko dati, daj saj malo, ker je prosilcu teško, ako ne dobi nič, ali Se, povrhu kako osorno besedo. Položi vsaj mali dar. katerega pač vsaki premore, nu oltar domovine ; aaj zrno do zrna pogača, kamen do kamna pala. V to pomozi Bog ! Ob priliki veselice barkovljanskega pevskega društva „Adrija" darovali so nadalje sledeči gospodje : Fran Martelanc Jurjevič 2 kroni, Drag. Martelanc 1 krono, A. T. v B. 1 krono in I. P. (stari pevec) 1 krono. Iz Brkinov se nam piše : Dne 23. t. m. položili smo k večnemu počitku telo Martina K o a i o a, učitelja v Vatovljah. Pokojni se je porodil v Vodicah v Čičih leta 1835. od precej imovitih starišev ; učil seje v Idriji in v Ljubljani. Služboval je na petih krajih : v Barkovljah tržaške okolice 6 mesecev, v Brezovici okraj Voloska 10 let, v Jelšanah nekoliko let, kjer je postal tudi stalno umeščen v I. 1872., služboval je kot tak na Tatrah in slednjič v Vatovljah v sežanskem okraju okoli 5 let, kjer je tudi preminol, puativši soprogo in jedino malo hčerko. Kot učitelj spolnjeval je vestno svoje dolžnosti, bil jo ljubeznjiv uvoji mladini, kojo je iskreno ljubil. Svojim tovarišem bil je odkrit, ravnodušen, postrežljiv ter ljubil je rad druščino, kjer je bil kaj ži-vahen kot 58-letni mož. Ljudstvo ga je čislalo in ljubilo, ker je prihitel vsakateromu, ki ga je potreboval, v pomoč, kar jo svodočil dolgovrsteč se sprevod domačincuv, med kojimi je bilo deset gg. uči tel je v-to vari še v in to 7 iz aežauskega okraja, 2 iz Kranjske in 1 iz Istre. Tudi slavno c. kr. okrajno šolsko svetovalstvo zastopano bilo je po g. M. K a n t e t u. Pogreb bil je imenovanega dno 23. ob 9. uri zjutraj. Pri sv. maši orgljal je g. učitelj Ivhii Koren, na grobu zapeli bo mu kolegi „Jamica tiha" , po govoru g. A. Štrekelja pa smo se razšli. Bolan je ležal pokojnik le osem dni. Hudo se je bil prehladil, dobil zapljučnioo, koja mu je pretrgala nit življenja. Spij mirno, dragi tovariš ! Večnajo i pamjat! Knjige družbe sv. Mobora so došle in se v Trstu dobivajo pri r. gosp. Jul. \V a r t o, v župnišeu sv. Antona (novega), via delle poste 16, II. nastropje. Nesreča. 40-letni M. Perusič in 19-ietni M. Snidic delala ata na Llojdovem par-niku „Euterpe", ki so sedaj popravlja v arsenalu. Ne ve se kako, zgubila sta nenadno ravnotežje ter telebnila v spodnje prostore parnika ter se močno poškodovala. Odnesli so ju v bolnico, kjer težko okrevata. 50 000 goldinarjev jo glavni dobitek velike inomostske 50 nvč. loterije. Opozarjamo naše čestite čitatelje, da so bode vršilo žrebanje že 6. decembra 1893. Poslano*). Ker se me napada z mnogih strani radi tega, da sem umaknil svoj podpis na prošnji za slovenske šole v Trstu, izjavljam, da tega nisem storil iz uasprotstva do narodnosti — kajti sem prepričan, da bi bile tako šolo zelo potrebne —, ampak zgolj zato, ker hi mi v mojih rnzmerah moglo škodovati, ako bi se preveč izpostavljal. V Trstu, dne 1. decembra 1893. Josip Pertot. *) Za stvari pod tem naslovom jo uredništvo le toliko odgovorno, kolikor tnu postava volova. Dobro izvežban postni ekspeditor z lepo pisavo, zmožen slovenskega in nemškega jezika želi takoj nastopiti službo pri kakem poštnem uradu. Več se izve pri uredništvu „Edinosti". Št. 1340. O. s. sv. Natečaj. V sežanskem šolnkem okraji je podeliti sledeči učiteljski službi : 1. Služba uadučitelja na dvorazrednici v Nabrežini. 2. Služba učitelja voditelja na enorai-rednici na Vatovljah. Prosilci za ti mesti naj vložo svoje prošnje, ki morajo biti spremljene se spričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) in z dokazom sposobnosti za subsidiariČen pouk katoliškega veronauka, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta da 15. januvnrju 1894 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani. C. kr. okrajni Šolski svet, Sežana 25. novembra 1893. PutzePf predsednik. C. kr. dvorna lekarna Ivana Mizz&na VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo provzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-M iuiuKsija, priporočajoč ho najtoplejo in ob-ljubljujoč natančno postrežbo ■/. umorjenimi cenami. Članom „l)elal»kegA podpornega društva* pa naznanja Se posebej, da mu jo odbor iategu dorolil »prejemati recepto od njih v slučaju, nko njim tukftne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajno lokarsko potrebo se priporoča 104—22 Ivan Mlzzan. 3N S« rabi 40 let v mnogih hlevih, kadur krače nn Ml. njo Jrati, kudar imajo Mlabo prebavo, V uvrim tholjnaujtl m/c kn in *tu krave daju ve« mleka. <11. li) "L v* O*"' Dobiva ho v lekarnah in (lrogori- jah Avsfro-Ogrtikc. GLAVNA haloga Fr. Iv. Kvvlzda 3. in kr. uvstr. in Ur. rum. dv. založnik, okrožni lukar Kvrneuburtf, thmaj. I'uziii jo na /.gornjo vamtvnno znamko hi zuhtnvati izrecno Kvvizdin Korneuburški redilni prašek za živino. RAZSTAVA meblev in tapecarij Via Torrente 32, I. nadstropje. Velika iasber finih in navadnih meblev. Različna uprava kompletno mibe. Množica cvetlićja in priprav za tapeciranje. Krasne kredenc«', mire in »toli. Velika zaloga druzih meSlev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah. Kdor nakupi za IOO gld., dobi jeden umetnostni predmet v 12-10 darilo. Odprta od 7. zjut. do ure z več. Za dežele zaboji brezplačni . Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) se prireja v Hichterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstu, P. Grande) obče poznano bolečine ublazujoče drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gM. 1.'20, 7u in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim In je vsprejeti le tako steklenice kot pristne, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja ruzpoSiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen Lfivven. B) Pp»1«. 3*-44 m Poznani prašek za zobe prof dra. Halderja jo najbolje sredstvo v obvarvanjo zobov prod nesnago, ki jih čisti brez da so dotekno njili *to-klenine. — Skatljice p« 30 in 50 nvč. no dobi vajo izključno v odlikovani lekarni Praxmarer (,Ai duo Mori") S*tt mestna palača — Trst. £ jgt» | Dominik Lušin& v Kopru ^tj! priporoča svojo veliko zalogo razno-vrstno lesenino, kakor : tramo, žagance, morale, dlle, pa $}> tudi opeko, apno, pesek itd. naj- niiji crni. 104-lJi - Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" ia Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfijo konoosijonovana črta, od C. kr avutrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—37 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasso 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt-Bureau & ooiuroercielur Correspnn-d«nt der k. k. O««torr. StaatHbahrien in Innsbruck. « pi urar, Corso stv. 39. i«>a—104 Prodaja iit popravlia ure. DROGERIJA nu debela in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazzit (lelle Legna 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Luk za kočijo r AngMkegu, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) zu slikarje, po ugodnih cenah. — Lenk za purknte in pode. Mineralne vode iz najbolj znunih »relcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-30 Dr. M. Lukšić ■ Nižetić ; ordinira od 3-4 popol. ]Sj} via Madonna del Mare 2, II. J&sr m-m ! (V Bluiaju potrebe tudi po noči). ®špt m & i; O POZOR ! Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce M. Milič. f>2 —34 Prodajalnica jedilnih stvari po j n k o nizki c c 11 i. Prodaja Joief Cevne Piazza della Caserma št. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Učenjaški prvaki vseh dežel, kot presojevalci preparatov, izloženih na higie-ničnih razstavah v Londonu, odlikovali so z častno diplomo . t in zlato kolajno (Znamka tovarna.) ŽELODCEVO tinkturo lekarniSarja 22 G. Piccoli v Ljubljani. Tako odlikovanje je najboljše spričevalo temu dietetičnemu srudstvu, katoro jo splošno cenjeno zbok svojo popolnosti, kajti krepfuje želodec in ga ohranjuje zdravega, pospe&uje prebavljanjo in izprn/.njovanjo. Kazpošilja jo pripravitelj G. Piccoli v Ljubljani proti postnemu povzetju. Š kutiju z 12 steklenoicami stane f. 1'3»> ; z 55 f. 5 l'(i in je baš poštni omot 5 kg. Poštnino pla«"a naročitelj. — Prodnja se po 15 nč. steki. v vseh tržaških in i»torskih lekarnah. Vsled odprave trž. proste luke so carine proste za Istro, Kranjsko, KoroSko, Hrvatsko, Dalmacijo in JJosno-Hercegovino nepremočljive plahte Alojzija Znciilin \ Trstu m Tovarna nepromcčljivih belih in črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obredih, ladije, parnike in polja; pogrinjal za konje in dežnih plaščev. ZALOGA tkanin za jadra, sedlarje in tapetaije, dvojnikov (tralicci), jute za žaMje in omote, opasnikov, vrvi in špage. Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk za hišne strehe, strešnike, klanico, hleve itd. Izolatorji za temelje in kock«» iz asfalta. lxdelovalnica in pr vdajalnica zastav. 12—9 Luigi Zuculin v Trstu —€> via Ghega 2, hiša Brunner r-Sieinbnukaston) in naj se odločno odkloni vsaka omarica brez tovarniško znamke sidra; kdor to ne stori, dobi lahko posnetok, ki je inenj vroden Pristne stdrn-ouiarice h kamenčki za gradnjo hišic se dobo za ceno 35, 70, 80 kr. do o in višo in so v zalogi v vseli flnejilh trgovinah z igračami. Novo! Kit hterjeva strpl jivostno iirre: .Jajce Kiilnrabovo, strelovod, tešiteli v jezi, preganjalec muli ali trm, Pytha«oraz itd. Novi zvezki sodržujejo tudi volezaniuiive za.lače za dvojne igre. Cena igri 86 kr. Pristno samo s sidrom! F. Ad. Richter & Cie., r avstro-ogerskn c in kr. priv. tovarna sidro-oinaric s kamenčki za grajenje hišic, Dunaj, I., Nibelungengus-te i, Kndolstadt, Noriraberg, Olten, Uotterdam. London E- C., New-York. ti—13 & š? & & m & © & & & š? Škropilnice in žvepljalke za trte 32 inžinirja Živica, mlini in stiskalnice za vino, sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje in vse za stroje potrebno ne dobiva zmiraj v zalogi tvrdke (Živio in družb.) V TRSTU - via Zonta 5 - v TRSTU. & & & & m ^ v J& & ■13 Dr. Fran Schaffler bivši asistent zobozdr. dr. Metnitza, do centa na Dunajskem vseučilišču, 6-8 ordinuje od 9—12 predp. in nd 1—4 pop. Via Torrente št. 24., II. nast. Gostilna „Alla Citta di Vienna" HS« (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in gra&ko pivo. Izborna kuhinja sprejenlje naročila tudi za kotila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti ludi družine na dom. in sicer no izpod 28 lit.rov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera, po 42 no in najboljša ister*ka vin« po 28 ni. — Za ol>il» naročila se priporoča Ant. Brovedani. 10.-'J9 v. mn^r^ggF..-,- -.■-••ggca: Tsaaggcsre -ns- m LAVI J A," VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI zavaruje človeško življenje po vseh kombinacij ah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Slavlje" imajo brez posebnega pviplaćla pravico đo dividende, katera jo doslej iznafiuln po 10"/n, 20 as",, »n jedno leto celo 48%. Za škode izplačala je doslej „Blavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsuko drugo zavarovalnico. — Kako koristno In potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednjo primere: 1. Helena Avbeljnova, Uraniarica v Ljubljani, zavnrovnla so ,|n dne C. maja 1884 j)0 svoift smrti dn« Uj. februvarja 188.r> splačala Je :t2 Kld. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavija" pa jo Izplačala njunim dedičem 1000 Rold. 1 2. Dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dno ,S0. jamivarla 187ri Do svoje smrti dne 11. februvarja 18SH uplačal jo 1:^2 gld. 52 kr. ; banka „Slavija" pa Je rodbini lijegovej izplačala 3000 ald. 3. Ivan Zor, e. Ur. brzojavni kontrolor v Djubljiuii, zavaroval so jo dne 10. decembra 1871 Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 nplaćal je 13H3 gld. «2 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini :i000 gld. 1 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se jo dne 30. novembra 1878. Dasi Je do svoje smrti dnu 14. Julija 1880 uplačal le 80 «ld. M kr. prejeli so dediči njegovi od butiko „Slavijo" 1200 clil 5. Marija Lenčkova, posestuloa na Blanlct ob Savi, zavarovala so Je dne 5. maja 1870 Ko je umrla dne 24. maja 1882 izplačala je banku „Slavija" dedičem njenim 5000 gld., da si je bilo unlačane zavarovalnine le 2292 gld. Iti kr. fl. Ivan Vlah, posestnik v Jtišičih, zavaroval so je ilno 5. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 30. aprila 18W1 zniii-t za HI00 plil. Na "bo zavarovani! splačal jo do svoje smrti dne 13 junnvarila 1892 vsesa vkup 192 fdd. 1(1 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavilo" 2000 gld. 7. Ivnn Zelezniliar, urednik „Slov. Naroda" v IJuhljnni, zavaroval s« je dne 30. junija 18x2 za 1000 gld. Do svojo smrti dno 28. jannvariju 1891 uplačal je ;181 gld. f>0 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala dedičem 1000 gld. 8. Peter Uudnar, e. Ur. postni oftoijal v LJubljani, zavaroval se je dno 10. maja 187fl, ter 1o do svoje smrti (lile 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 Ur. liauka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovoj 1500 gld. 9. Andrej Velikajne, gostilničar v IlirslceJ Bistrici, bil je znvnrovnn od dne 15 mata 1880 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal ;Wi4 gld. 80 kr.; bniiku „Slavija" pa jo po smrti njccovoi udovi 1000 gld. v J 10. Koza Kemova, krainarii a v rerUljah pri Kranji, zavarovala se jo dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. In banka „Slavila" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21 septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr. 11. Krnesta .Telušičova, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila jo zavarovana od 5 februvarila 1884 do 19. avgusta 18K8 ter Je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa ie izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno : generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani v lastni hiši. Gospodske ulice št. 12. 21 Predzadnji teden l Žrebanje v sredo ! INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC. Predzadnji teden! glavni dobitak IS goldinarjev. Srećke a SO n5. priporočajo: Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Wandel &C, Daniele Levi & C, Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris Lantnik po). druAtvo .Edinost". I*dai«t«lj in n.lgoT