St. 38.
V Gorici,a 21. septembfa 1B7B
i«Sv..

„SoCa" izhaja vsak peiek in Velja
« po$to prejemana ali ˇ Gorici na dom
poiiljana:
Vse leto......f. 4,50
Pol leta.....,. 2.30
&tvrtleta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri ozaanilih in praf tako pri ..?»>-
iUnicafS' se placttje zn. uavadnu triitup-
no trsto;
8 kr. Ce m tiska 1 krat
Zavefe Met po pfoetoru.
SOČA
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici y tobakarnid y go-sposlri uUci blizo Mtreh kron". ,in na starem trgu.—v Trstu v tobakarnici „Via dclla caserma 60". *   ";"¦ 7j"»
Dopisi innarocnina naj se blagovo-Ijno posilia.jo ureduHtvu „SoCb" v Gorj-, ci Via del AJuuicipio v ,Kalistro|vi hfo|
Rokoplsi se ne vrafiajo; dppisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalceiot in drngim neprmnoznira se naro$niha rnifcu, akoge oglase pri uredniftyu.
Clasilo stovcnskega politicnega druStva gori&kcga za brainbo narodiiih pravic.
De&elm zbor gor&ki.
II. seja dne 1L. s-eptenibra ob 5. uri /.Noier. Polrdi se zapiaiiik prejMije **vj«*. IV^lunui Ko-vacic-u je dovoljen udpu.it 4 dm, (ituf Stra*M>2dtt ptoM 15 dm odpuata, ki m' dovoli, pa le z malo \t«iiuu glaaov; poalauec Dottori zdi, da se v zapiMsik >prrj-oifjo luieua uuih, ki so proti gtaotah Picd'i-dtiik odviue, da se to ne mure ?;godiu, ker ui bilo /abte-vauu nouiinaluu gla*o\aujo.
Na tu se nazuamjo uoMe peticije. katcrc s«* iz-roce po njih obaezku uotifuiiu udM'kum.
Piedacduik uaznaui, da s<o mu pualaiii.'i gj,». bar. Piuo, Ucpeib, Uurjup, Winkler, Hitt«r pudali pu-«li«¦!.*, oba»«gajuL nacrt puatave za&ttau vpHjave sulske dav-icuie ud zapuMiia.
Poslauec Pino zeli ta predlog u/e dancs po kou-tanetu duevuem redu motivirati. — PrcdMHiuik pitvuli. Po piestopu na dnevui n»U prcdlaga pi^Kviivi Gaasfr v iiuenu dt'Z. Uilboru, i.» naj h' udliij'' (ajatcv bUoikuv /a najdeuii* p.'i.itojuo hum *U*/^H /a dch.t pit 1. juliju l^bS, za ktiUkur /iidcvaju taki islumki ti>U: Uttjdt'iiee, kt feo bill v liajiltftirtniuih, pttMtuo jo ub\t'-jjaia UUavua p^tavaMil a a. tvbruauja IMi^; —J^da zapuiaitt uUbur vm\ kai j« p'jtitba v Uum'^(| |-o«l.uila SttMtikuv tukp(faUtviiO piarauih diu^uu di'/iiam /a \/.di-jk-vanje ti"<Uh najdvaccv, ptji-k'juiii nasi d<vfh ud Utx* l.julijja l>»t8 tiapa'j. ki ho bill v najdeuiiijicahiuiliia-bj»«ui prvd 1. juiijvm Ibt*. Oba pretlioga &*; bpu'j-muta brc/. ugwvoia.
I'u pit'Uiygu deii'hicga odbora (porou-vabc dr. Abraui) s>e apivjtuu Just Vuj»a v btaluo biu/bokutdu-telui fcluga z letuu piaio 4.*«> gbl.
Pulrdi s-e po piod.o^u tivi. odbora iporutrvaU-c dr. Abtatn) uactt pustavc za»ttau r«adchl\e oticu^kjii zemljii>6 v Xuma^evici na Kiasu.
Zbor putidi podporo 1000 gld., ki jo je deidut odbor poduiti KuCiujskmi pugordceffi. (poio^-valec GatiMr.)
Po predlogu dezdncga odbora se dovoli ccstno-fflu odboiu KoruuuAkuiuu oul g«. bs kr. u diLvli:i:ga zaloga kut pulovico blruskov za itoptavtjaHje uujr.i^a mosta tvz lanjo pa Btacauu. (por. <ia."s»'i.ii
Odobryo &e busc ugovoia prura(uni za 1. is?.* giaviuga zaiuga za uuuge, zaloga za lauji'Ut; m \uA\w, vojaki', zaloga Wt't'deiibi rakih atipcudijev, go?piu>ktga zaloga, zeiulji^oo-odsezuega zaloga. /aluga za gozdo-rejo, btipeadijski'ga zaloga m 4obkega zaloga.
Odboiu, ki w jc tbtano\»K <la nnpnivi na po-mlad leta 1^7¦* v (Juu.i raz^tavo ^adja, ze'enjad in cNi-tlic k' du\oli 'i.'iO g,i!d. podporc.
PtoMija Ainjjcijii liaM'iii-jf, dijuka na viSem oil- : ilrlku kiH'tijk*' N»lf /a tiatiiado. kor ji» wk\\ pouia-A.Ji ftubkiinii ra\ua!ik:j^tvii   pn  ur.tdiiih  opravilih, — ^o za\rtu\  ktr duli\a uvuad'lj /a >»oja ucailua tlela pust'biiu planl.v
i) pii»-»ji l-'iaiu-rta KutliM-uiar.-si, slugi>di*2. kim't. hule, /a p(i-ip.»ro, pn\->t'»pi /biii  na ilm-vni red.
Po^u.ct ,tr l».-pi'ii" prcdla^a naj .-«• o llo/i rnz-prava o pr^i.jali d»jtii.»\ v d.i-i^u di'vcluili pn.-lpor Uiko tiolt;», da i"«t p.tiiji'ii piiu.u'au fliv.ciufga Kaluga piipuioL'*.iji< tiuaiuii-am od.M'kii,   da duluri praiu'ioa
ilil'M'k   /a  .-llpi'll'iljr,
''I\i pu liou', katii't'^a :-p»idbijajn po^lani'i Winkli'r, Uotton, "J'ujiku Ui powuN'vaiw dr. Mauroviili, o»tauc. v iiiaiij>au.
Kajiii.iiulii l.u//.i(in-ii pravolovdi :i, letav iSrail-cn he Uuvoh Jixi gl-.l. podpnri'. I^r» tako dijaku na imuo/.duui-ktiiiu /.»*»• In na Hanaji, rianci'tii Hnr-glii'a u. lai,»kst Aii!<iii;i 1'iuiiialii iuti.lt(i;il<i\iii vtiiadcn.
l't-<i.-.<|j p(iijtfM;s;u dm!Ha /a ub»H«' kwii'iijukt! vih*,»k<t;'«>l« (• Jia liinaji ;.a diMMiim pnium": m> zaviin1, k«'i M*'ji» n«>a di'^Ja itialu lakih dijakuv ill k«r dc/.. /bor u/.«: t:tki» |ift|,.u«i pu.-.innviijki'.
Aiidirjii H.ttuu /.!Vit!y/ilia\»l4riuti dijaku ua lUinaji w duv.jh IO«) i'.«id. }iodpon>.
Pu.-laui'** barun Pino navaja ia/l'»;ii* v podporo MV ;a pt«'ilu^a, pi kaict< :u bi w inu'la hklnuti po-.-5a,a za \p-lj.tw> >oi-kf uav-xiti' od /apusOin. Pravi, da jil Uka ;o lava u/.»' v \ *!: diti^ib df/clalt z u .»pth'>EH \p' jaiia Jit di li if inoiiil'i tudi pimashk'r-bflt /.a bj-i-.iiiu.-t im ,h UHlc.j."-. s tt'in, da m' jini u>tai;ovi |^?.ioj!iii'>ki /ain.r: s-kii-pa s pivdlo^om, da <i» naCtt p'j: i^w. i/tct'i piavnvijiu od-t'ku v ruzinavo. Prediug if.   prt'jmc.
H U's.i j.* konfala st-ja *»b 7i_.j nri zvuVr. CVtrla st-ja^bodi! :;ft;oj (v pt-trk; ob ."». tiii. Na diicvntin U'du'jt* a) ;j-'tl py>ta\i- w^liaii ra/dclitve olu':m>kih •/.vmtyxi >!. 'k»na.Nii!i, bjnant p^stavo za-tran pre-uatvdbe i-i-t-ivr Ztiilcv.ijif^* m'-ilrlj-ki* pl.itrt in ^ta^o-tanj.o'it* uW-k tltiUii", i* nai'rl p.^tavc za-tran vaistva di^jat'tne iu umogo pototsl pelttijskiga odscka.
LISTEK.
0 iipjuji „1" ii „f ism i inii keil
Cisto. lrpo izgovarjanje in povdarjanjo pifcineiiih glasov, zlogov, bcatd su htavkov jc dika jczikuva. k'»ji dakc okrog tako pu>tuo doni, da se duinaiia iu piu-jt-c Ctuhia nail njegovo pnjetuostjo kr ga prtntetata k blizajoOemu se pistneuemu jeziku. Tak jt/ik ino-ratno, ako boOt-wo izpuiuiti svojo sveto dolzuuat. Cim dalje mej ljudstvoni »uiU.—Slabo izgovarjanje piatoe-nih glasov, zlogov. besed in stavkov. je gtrdoba, kr-dost in okretnost jezikova, kak-ri tudi dakL okrog doni na RaSo kv?.r, ptujCevo pa veselje! Tak jfzik priSteva vsak razumeu cluvek—posebno ptujec—k bli» zajoCemu se ljudakemu podnareCju. i^ujuc pritece koj na piunof, da nam pomaga razklati debio, katero taim acprt-niiSljeno &iu dalje koljemo. Nili to zaloatuo? Kvdor ziia ceriiti lepoto jezikovo in kedor pomish, kaj zna iz vaega tcga pntt, ne bo gotovo zagovarjai poa-nar«fija v ljudskih snlah, eitaliiicah, gb'discib in vua-kih javuih pvostorih ter tudi ne v vsakdanjcm zivenji Brtdi prostega ljudatva; klical bo matveC z naSrni •livuim pesiitkom Fr. Cfgnarjem:
RDoversujmo nam od zgorej dauo narofiilo Pa W bo pam wince za gorami zatooilo
Iz Bosne.
/atlnjc dni bc ni na bojiSCi niC pvav posebncga dogodilo, vsftj porodi) nomnmo o wcjjh djanjih, Vue knity pa, da so bode ptav v kratkem zafielo energlCno vojno didovaiije v nnmun, da ne ustaja fie pred tioato-pom zimo zatni General Pilipovtt je nekda izrekel svoje zaupiuije, da bode zdnj, ko bo prifile zdatnevo-jaSk« poinoci v Bosuo, v Stirih teduin upor pollaCan. iu Dosha rozornzVna, potcm pa da so zaSne uprava oiganizovati. Da bi rcn tako bilo! a nam Re ztli po doMMlanjih sku§nj»Ji tak iwprh oisto noverjeten; kfljtl ustaai, damns polnti iu /apojeni, so dmgi dan v po-uiiio/.iii'iii hievilu zo|H't na bojiwCi in UHtaja nl So ni-kjcr popobuMii ziitrta tudi tain no, kdor bo nnftl nttj-ii'psc usp(>!i(« pribojcvali. Tako ninto na pr. niti Da« ujaluska okolica, uiti custa od Staio GradiAke dolto-njaluke uii': kaj vunii; ccsta ob reki Dosni pod Ma-glajoiu jf tudi no dun za dtii'in po tin Skill UHtafeih v ncvaiuosti, in tudi v IbMngoviiii, kdor se jo 8 po* ft'tka avsttijbka oprrncija So pivct'j gladko razvijai»i rasd'jo kivavi hidri upora $o veduo novo glavo. Da, ci>I6 v Sarajevo, kdor jo glavni stan naso vojHko, se t-plctajo m; dun dnnes ztuole. V svojih ccikvah so hkiivaj zbiwijo Tinki ter kulmjo svnjo nnklepe, kako bi nasi' vojako ticundoina unpali iu unitllj. Ilitninjeter (left j«' zasacil 40 Turkov v tukem pogovoru; bill so ujcti in (IrtzDrodvAvstrijoodvedeni—„PeBterLloyd" piavi, da ve u dobnga vira od bo^ensko racjo, da jo v Do.sni iiajincnj (io 000 tniftkili tiporuikov na nogah. <): r'm ur od Danjuliikc iniiita zloglasna bega Pozderac iu B"ki<': (iOOO upurnikov; v zapadu Bosne ji.h je pa lukda :i(».ono v pravduo nnpravljenili vtrdbah alisim-cab. Iz C.'i ri triad a se pojo^a, da fiteje ,.albanaka liga" u4c 100.000 uiozV—Vsa ta porocila, n2e posvo-jih virib sumljiva, vtegnejo biti sicer niotao pretirana; toda ie vzamemo, da jo le polovica vs«ga tcga res,— re pa poiuisiimo, da so ustusi na douiaci zvmlji,kder jini je tako rekoc v.sak kamen znati, da poznajo in zast'dajo uajboijSe pozicije, da so preskvbijeni z izv^tr-niui oiozjem, da so v orozji izgojeni in izve^bani,— ua diugi Btrani pa, da so mi§«yojue Lete, ki so prVQ llosno /ascdle, po to'ukib straditili bojih, po neiz.n>er-nib bttapacili in buk-znih-nze roocno oslabljene, mej tem ko si*, novo dohajajoce divizijo vsled sijajno dp-kazanega raadjarskega patrijotizma pri preskfbUevanji potrebmh vozov in piipreg—le kesno n^praj pomikajo
„lz Ti-«:*:cp. verli bratjc! ljulko populimo Zdravt j-ime v br.u'd*' rojstiM'i*jivc za«-adimoa. Ko /.\yi ti (i'Aik z,^!ar«'b' pubic SnKke zidove, poda se v j.?.v;<o u\i-i,y\    Pis pitliki obihfte  vesidice, ja\ne a-bud** in kaj «siMivi'j.':i ti>r po.-lusi ruzgovaijiinja k'>nkor pio-'tg.i IjtidMva. ti.-Jiko tudi nam  zbraue iu-! tihgeuci".    Nt-davun wi t»'gt ubi>kal si'in tudi jaz ne-! k»> ve&riito, pn k»j*'j ^c j«* m<j diuginu govori. uple-tvl tudi govor o i/g«ivarianji   .1-   in „v"   koncvm in I aredi b«*avdi.   K«r hf je *:«'/> „<i>to%' iz^ovarjauje ovih j dvi-h piai'in t«<liko udiibah. zdi .-e iri bvcta d'tdziiost m piav /daj piipraveu ca^. da  bprrgoYorim nckoliko o iijibo\cm i/govarjanji.
Opi'tovalui delv^uik prcteklega rasa n. pr. bese-
di: deldti, pozabiti. n-ci, he glasi: dela/,  pozabiif, rc-
ke/; pretckh Oas izobrazimo pa. ce opiaovalni   prete-
kli delvznik te sedaujikom: aem, si. je ltd.   zlozimo,
kakor kazV: Sism dvhl, se:n pozabi/, sem   reke/.—Vi,
I ki terdite in povdarjate. da se „murau konceir. insre-
| di besedi mesto cistcga J* in   rv"   ingovarjati   bU",
| pridite sedaj sem, ter povcjte mi, pravi „Janeiiceva"
j in sploh vse druge slovnico, da se opisovnlni pretekli
j deiezoik koucuje na Bu": teuaj:   dela«,   pozabiii, *"e-
krit?— Ili-s pravi Janrftc v Bvoji-j slovnici, da se kon-
• cem bosi.'di phuia n\*   navaduo po   doraace   izrekuje
' kakor v (rodaj oe kakor Bua, kar je pa vse euo na-
patuo), pise se pa le nl*; ali   on sam   pobija   s tim
svoje driigo pravilo, kuje ?» glasi;   „Koiikor zlogov,
toliko samoglasnikov; no pifii, Qtedaj tudi ne izgo*
varjaj" ne ve5 ne manj .samoglasnikov, kakor jezj.0* gov !•• In zakaj bi „moialiu mi izgovarjati koncent bese<li mis to „lk* neopiaviccn „u"?—Smo li mar Slq* veuci, Fraucozi ah Anglezi, ki drugace piStjo, kakor izgovarjajo? — Pa mi bu kedo ugovarjal, kakor rai tudi je, da vecina blovenskega ljudstva izgovarja me* sto „1" in „v" koncem iu tudi siedi besedi „u*\iPravl na to odgovoiim jazpa drugo! Kolikratse ne pripeti, da se rabijo skoro po vsem Slovenskem za to in onjo iv.6 ali stvar popoluuma slabi izrazi; najde se.pako-tic v sloveuskej deieK, kjer imajo za one reel an stya-ri prav dobre izraze in glej! vzamejo se oni izra/i v piaineui jezik ter porabljajo se pri v'sakej priliki. OdlQ-ci tukaj vecitia? Prav tako se godi z izgovarjanjem „l,i in „vvt koncem in sredi besedi. Zahodui Slovenci izgovarjajo koncem beBedi „1" file-
deco: „biuu, iz toga „bla". Stajerski Slovenci izgovarjajo koncem besedi ,,,1" ^le-
dece: „biu," iz tega „biela". Ogeraki Slovenci izgovarjajo koncem besedi „1" fijlede*
ce: „erkao4', iz tega „erkla". Slovenci okuli Ptuja izgovarjajo koncem besedi „1"
sledece: „rekou,  iz tega „rek)a".
Gorenski Slovcnei spremiujajo wl" pred. a, o, u v „va in uaopak n. pr. „vuC'S mesto „luc", „Syau mesto vsla" ltd. Doleuvi ci-16 izpuste „lu ali pa ga izgovarjajo kot „ur' n. pr. Mdng, doiig" meBto ^,(loIg,l« V aloveuskih goricah na Stajerskem, pa izgovarjajo „1*1 in ^ n&jpravUaejsi, ker ju i^Qvarjajo, k*kor ie|l«
-De moremo si nikakor misliti, da bo mogoce opor v tako kratkem caan potlaciti.
Zasedanje Bosne je bilo od avstrijske strani ne samo mocno zakesnjeno, ampak tudi, kakor vse kaze, nepreraiSIjeno zapoceto in nemarno se izvrsuje. NaSe Tojfike netrpesamozaradneprestanih oojevin vednega xavratnega napadanja od strani divje turske druhali, ampak skoro se vec vslfd nerednega preskrbljevanja se fiveiem in z vsem drugim, cesarseza vzdiievanje vojske na tuji, sovrazni zeiulji potrebuje. Pri Bibacu to se morali nasi nekda ne samo zaradi tega umikati in sledujit umakuiti, ker je bil sovrazmk veliko mo-enejsi, ampak tudi za to, kerjim je municije zmanjkovalo. Brali sroo mnogo privatnih pisem z boji&a od pra? zanesljivib mo*:— vsi toiijo o vc-likib nerednostih t preskrbljevanji vojske; o vecdoevni lakoU ltd. in ooi, ki so ˇ viftih legah, na pr. okoli KJjuca in vise v Hercegoviui pravijo, da jib poaebno po noci, ko morajo mnogokrat v gtra&ii megli ali t deiji pod railira nebom leiati, silno zebe, ker ne-majo razan preraocene obleke—nobeneodeje. Naravno tedij, da jib mnogo oboli in pomrje. In kedo je toga kriv? Veciuoma pad madjanko avstiijsko cutje, ma-djaraki patnjotixeui. Uteri ne samo, da se braui voj-ne priprege preskrbljevuti, ampak se tudi na vse kri-plje upira, da bi se ne zacela delati za vojne namene tako silno potrebna zelezuica Sisek-Novi. Zalostno, zares ialostuo, da nema vlada ˇ sedanjem izvanrednem poloiaji toliko eueriije, da bi prezir&je roadjarako se-bicnost in trmoglavost tolikej potrebt nagio v okom prisla. A treba sposto"att konsiilncijonalne cblike, pra-H Audi-assy, provim strahopetni niinistri vsi z vojnim miiristrora vred, in cakati, da bode ogerski parlamcnt aklican ia milostno privulil v izdelauje Zelezmce. V Avstriji veje tana najCistejSi dub kon&titucijonalne avobode, ko morajo cele vojske stradati in mraza tie-petati,—ko se prevaiue vojne opeiacije v neizmerno inukd tisucera piezveatih druiiu in v nepreceuljivo Skodo celi drzavi uiorda za maogo ineseccv zalezajo, —samo da se ne zalijo kouatituujonalne oblike v Sko-do rahlocutniin Madjurom.To se pravi zares korrekt-no-konatitueijonaluo postopati. Ali so pa nusi ,rg. mimstri tudi glede uas Siovauov tako skrupolozni, ka-li?
0 najnovejsih dogodkib poroca Si. N.: Vsled ve* like vojne akcije, ki se je zdaj po dohodu pomocnih vojska zucela, bil je v«1 i k boj, vkateremje u as ill mnogo pad lo, da si  otiuijului telegram  ne  ve Se
Kvedati, koliko. Nasi so s stuimum vzeli BrCko, tero so turski vstasi s trdovratuim bojeui do za-dnjega brauili. Oticijalui telfgrum od 18. septvinbra 0 tern se glasi: 26. brigada je 16. t. in. pri&la vDu-brave na Titiji, a 25. bngack je zascdla po daljein trdoviatuem boji LuuLare iu K:et-p.c. Due 17. t. m. je 13. divizija uredila se za uapud na Novi-Brcka. Vojaci so prodirali v trdovratnem streinew boji naprej, iu so dobili Se It duije podirajuci tudi izdatno pouioc od kauouov, kuteri so potein iz tieb batenj ua Turke streijali. Nasi pesci so prodrli do mesta, z naskokoiu vzeli dve sanci, od katenk je bila jedna z dveina kauououia oborozeua, udih so poti'm t mesto, katero so precej zasedii. Upor turski je bil do zadujega jako trdovrateu. Boj se je kuucal se le ob 8. zvecer. Dva kauona iu dve zastavi so nasi pripleniii; izgube &e nijso prestete.
Oticijalni teltgtaiu 17. scpteiutira pravi: Ofen-zivne operacije, kaiere so se 14. t. m. s prekorace-Djeui Save pod full. Bieuertdoiu pnCele, so se brcz ovir dovrsils. Cete so uze 15. t, m. certo od Save Lrez Sakoao in Gradacac proti Bosui zaseuli. VaZni Gr&dacac zas^dii so skoro brez boja in razoroZe-vanje piiCeb.   V tauiosnjem gradu nasii so dva ka-
Le: dolg, sem delal, sem pisal, lev, setev in ne dug ali doug, sem deiau, sem pisau, leu, seteu itd. Iu za-kaj bi se ue poprijcli vsi tega, ker je ediuo prav in dobro? Jeli to tako te2ko, posebuo vam, ki uuifjete pisau in brati? — Ne bodite vec taki, kakor out, ki mi je rekd nedavno od U-ga: „Peivo leto naj se v soli z otroei pravilno pise iu „izgovarja", a ko pri-dejo drugo leto v solo, naj se jiui pove, da se nima tako izgovarjuti, kakor se ptsel—Oiroka naj se ubija tedaj, ko zua ze pravilno iu .pAnny ptav izgovaijati, brezpotiebuo pravilo v giavol iu kaj brezpufrubutn — Se cei6 slabik pravU naj se otroei uceV—-Ubi pauiet! —Nekedo mi je pa tekel, da naj se v soli piaviluo govori in bere, mej ljudstvoin pa ne! Zakaj pa ne mej ljudstvomV Prav mej ljudstvom mora clovek v gladkej materinisCiui govonti, da kmet sprevi ii. kako krasen je nas jeztk ter ga zaCne iskrenejse ^ojiti in ljubiti, zapommvsi si do tedaj neznane mu iz aze. Kako si bouto pa dtugace ediustvo v jeziku ohrauili, ce ne izgovarja vsaj sioveuska inteligeuca glase iu zloge, kakor jezik zaiitevar—Kako hoceuio dospeti do toga, da bo tudi presto ljudstvo boljsi jizik go\onlo. Ccpa Eauii tiosiuto v solab iu mej uarudom ucoupustljive pege?—
Vi, ki zagovarjate .u" mesto n\* in *v* kon-cem in sredi besedi, se ue pravi to prav toliko, kakor kedor zagovarja v ueuisciui; „Noebdem ik ver-wuudet Wur, biu gegougeu iu Spitol?" Niao-ii toCrni neodpustljivi grebi I UCitelji { ne naiagajte otrokom |n •# brezpotrebrub brenj^ in posebup ne otr&koa
nona. Kristjanske obiine sprejele so naSe tete pov-sod z zagotovljevanjem svoje udanosti. Fml. Szapary pride! je zopet svojo zdroieno akcijo pri Doboju, in je 15. t m. z jutra poslal moinejse oddelke ca oglefle proti sovrainikovimu nasiavljenju. V boju prednjih stral, trajajotem do 6. ore, padel je lejtenant Manz 4. lovskega bataljona, in je ranjenih 20 moi. Oddelek, ki je 16. t. m. proti Grafanici sel, nasel je, da so usta§i ta kraj zapustili, in se deloraa severno, deloma proti dolenjej Tuzli nazaj pomaknili. V okolici Ba-njjiluke se razoroievanje vedno bolj nadaljuje. Proti BihaLu jelo se je zopet zmocnej^imi6lami marSirati. Jedna kolona napadla je vas Izat ic in hi5e. (Jata, Vi-kie in Mu^'novac. Ti kraji so bill razstreljeni in u-sta§i po daljSem boji razpiieni. Ranjena stabila stot-nik Konig in lejtenant N» mt§ od 70. res. polka, po-tem 42 mol 3 pa so mrtvi. Druga kolona demon-strirala je proti Zavalju, da bi se hovraii.ik zadrial, ter mu je od njega branjeno pozicijo pri farovii Zt*-gar vzel. Ranj^ni so bili pri tt m a fa.sruiki, 2 ka-deta in 103 moije. Ob jninem 6isu demoi^triral je tudi 88. ogerski bataljon deieluib brambovtev pri Pro-sjedenikamenu in Ljt^koveu za to, da bi htk savra ink zadrial. Od Trebinja n»ar>iia! je jeden bataljon in jedna gorska baterija na cctti proti Vilckn, da bi se pota popravila. katera so ustaSi dt loma ra/ruSiii. Pri vrnitvi po dokonfanem delu stteljali so usta.si od za-dej na jedno kompanijo, katera boja nij v pravem ^asu prencbala, ter je i^ebda 3 ofic *rj« iu Su mrtvth in ranjenih vojakov. Otkir generalnega otaba Scbweiger se pogresa.               »...^.^^—
Dopisi
IZ Gorfce, 10. sept. (Izv. dop.) (Shod v Lo^n; vinska razatava; kinetijska tombola in in-beda v Vi-pavi; Slap.) Vie kot mali kmei-ki decko v strijeovi hi§i veselil sem se shoda v Logu; 8. September bil mi je vedno najbolj priljubljen. Pa kdo ue bi se ra-doval vedod. da mu ta ali uui btiijc, tcta Mica ali Jcra, gotovo prinese iz Loga par peLenih ^trukljev, ki tako slove |»o Notraujskein. No, to otrofje veselje mi je si'daj /gmolo, a blioda v Logu se Ae vedno ra-dnjein, tein bulj ker oddaljeu od svoje doinoviue sem gotov, da tain vdobiiu sorudnika, starega pnjatelja ah v.saj kacega ztiaucu iz ptcstetnih mladili itt. O^uicga t. m. tedaj odriuili siuo rant ga jutra v dru/,bi s> „claniM goriskega „Slavcaa proti prekrasni vipavski doliiii.
Potovauje je bilo le malo zaiumivo; poveltfavalo pa je v resuici kaj krasuo i/hajanje solnca tiho pe-sfiico goiiskih romarjev. BTiho peScico!1* I)a tilio, kajti g. „Slavcevu general je ojster moz. Prepovedai je prav po pasevsko svojim ^Slaveeui" peti, da ne bi si za maso v Logu getla pokvarili. I>a nam je pa cas bitreje nmiol, Sahli smo se drug z drugim do Rebka, kjer je bil uapovedau zajuterk. Od tain do Loga nij bilo ve6 postuje. Kakor je bila obena go-voriva. peli so gorisko-vipavski BSlavcla pri niaSi prav dobrc; le posauieznini je bilo pievroce, pa kaj bi ne, v Log prirumajo nasi Notraujei, Idrtcanje, KraSevn itd.; cerkev je bila prepolna. Pa res je bilo letus Ijudstva izvanredno mnogo; znano je uze, da je ua dan sliotla tudi sojem, kjer vdobiS, kar ti Mce zch celo siadkarji iz Ljuldjane so tu se sereki iz medu in druge tvarine preski bljeni, na katere gotovo nobeno kmeCko dekle nepozabi ter zasvojega Ijubimea izbere kaj zares ^goreCega11.
Pol ure od Loga je terg Vipava,  kjer smo si
I po vsakem neopravicenih in po vsem elabih pravil! Prosim vas, le poglejte v zvezke svojih otrok in za-paziii boste — o center ste se ie gotovo prepricali: „sem videu vouka. ki je tekou itd. iu ce prav se va t: pusreci, kar je skoro nemogoce brez velikega truda, da zadenejo otroei, kakor slcpa kura zerno, tu pa tarn pravo, ostaue jim to le toitko tasa, doklcr terzejo bluCe po solah; ko pa te zapuste izgine nt" in „v* v pisavi in mesto 'jega nastopi vsiljenei "u"! Le berite piowa naScga kiucta, iuui ce je doKoncai pervo alt drugo gimuazij >lko ali realko, in prepricali se boste o prezatostnej resuici. — Ko bi se pa poducevalo ka-I kor gre, ne bilo bi tega I
Ugovarjati bi mi tudi znal kedo, da je jezik, ako izgovarjamo koucem in sredi besedi nu„ mesto I ala iu 8V mehkejsi; vse prav I Res je, da je jezik tim gladkeji, cuuvec samoglasnikov imavsakabe^eda; I ali sinelo terdim, da ue postaue na§ jezik radi ,1" [ nic tersi, mar vec bolj tekoc in mil, ker glas „1" ni I terd; nasprotno izguvarjauje pa, kakor n. pr, brau, I sejau, spau, jeu, seteu, zeteu, mesto bral, sejal, spa!, I jel, setev, ietev, je veliko uevkretuejSe pa ue blago-I glasuije. Iu tudi ko bi bil gias „lrt terd; je vsaj I pravileo, katero pravilo pa opruvifiuje „«**? Po vaSein I bi morali tedaj Celii svoj rz iu r" kar oi'jtraniti, ker I je uialo terd ter omi&ltti si v govoru ktk drugi glas I iu prav tako bi morali storiti v vecih slucaji i tudi I drugi uarodi 1 Kaj drugega, kaj drugega nLj bi se iz jezika odpravilo, ne pa kar je pravUiiega in ponolno* j ni* onraTiceneg*}                                   w
„pod skalo" suha grla z dobrim pivom pomoCili. In kje je lep§e nego „pod skalo* kjer izvira bistra Vipava? Zato pa smo tarn najvtC dneva preziveli. Stoprv popoludne obiskali smo razstavo vin in grozdja slap-ske Sole. V narodnih barvab okindanej sobi bile w kaj oknsno razpostavljene raznib vin boteljke, okolo ten kacib 30 sort grozdja. Nij tseba tu omenjati, kar uze vsakdo ve, da je vino izvrstuo in g. Ribard Do-lenc, vodja slapSke §ole v .;vojej stroki prayi mojster.
Tombola, za katero so bili odinenjeni dobitki obstojeel iz razlifnega kmetijskega orodja, veriila se je v prostornem dvoriS^i g. grofa Lanthierija in biia je prav dobro obiskovana. To je kaj lppa ideja, da se napravi vsako leto kmetijska tombola; kajti stem pride marsikater kmet — ki je srecen — po ceni do kmetijskega stroja in zadobi %eselje r;:biti ga. Ce vidi, da mu ugaja, bo gotovo tudi sosedu stvar priparocil.
Najiivahneje pa je bilo na vrcer v Citelnici. Tu sejese>!a v.-a Vipavska narodna intcligencijaiu kmet-ski scan bit je dobro zastopau; tako so bili vsi pro-stori polni, da je moral marsikateri zabavo pri ko-zarcti po^tenega vipavca mej piijattlji if»katit kajti ci-talid^ka ~»h\, bila je prepolna. igia je bila izvrstoo pre(ihUivijena;petje, pri katerem so sxdelovali z gc*ne-ralom ^SLtvci* — prav dobro. Po besedi je pa mla-dina plesala gotovo do rauega jutra, mej tern ko so hfarej>i narodujaci zabavali se pri kozarcu do pozne noii.
Obiskali smo tudi vino- in sadjerejsko §olo na Slapu. lies tu mora slehi'rui prizuatt uujveci red in prelepo obdetovauje nogradov. Priporo Ii bi, naj napravi gori^ka kmetijska s>la enkiat izlet ua Slap in gu^pod Mon.'i bo z la*timui ocmi vide! in se poducil, kaka mora biti §ola neminenteuieute pratica."     T.
(Z KOZane V2. sept. (I/v. dop.) Povsod se to2i, da rasejo oh-uiski stroLki od leta do I eta iu da se uakladajo obcmarjeui nepreue^ljiva bremena. L«* pri nan je videti, da ziviuio v tuko sieCuth razitierah, da hi zamoreuio butaro ^e uekoliko obieitli, Nekatere mod re glavice so se namrec uauieiiile profit i, da se otujuti Kozaua in Vipolze lociti od »edai»je Smaitiiokc zupanije ter ustanovite hkupaj kut Zfipauija saiua z% m.»-(\'. to do.sezejo, se bode res Hot a zup,mij^it*i lah-ko ponaSala se Avojim npodestatotnM in se .ivojimi ,de* putati" iu ^kou/dnji" ter bo svoja npravila .sajua o-pravljala. Kaj pa se btroLki za svoju pisarmeo, za tajuika iu za mar^ikaj druzega, kar :u-> u2e zdaj v zvezi z veliko iiipauijo tare in zulji, kako bo pa s temi? 1 kako ueki f placevali bodo pojestuiki; mj 1 ma-mo grofa, Atteuiya,, Luzeuberger-ja, nunski aaiuo.itau mej uatni. kaj bi se ball sttu^kov? Ti taki labko Se kaj vec omagajo, kakor take maleiikosli, to je ies; vpruSanje je le, ah pa boiVjo? I»tiua je, da moiajo zdaj v veliki zupantji druge obciue zaKo/ano iu Vi-polie zakladali---kaj pa potem'/ Zdaj placuje tela iu-pamja bulni>ni('i!i duig skupaj; kedo bo pa potent pla-ceval V ubozec ue, pose>tu;k tuJi ue bo mogel; saj smo razen zgoraj jmeuovauih uie skoro vsi v skarjoli* ter vozinio peruta po lleh.
Meui se veliko razumneJMj z li, da se ddimo starega av«trijskega g^la „wnbii4 uuitis" —nego da cepiiuo moci, kateiih mti \>i skup.ij ueuumo zadosta glede na vsak dau mnozeca se obciuska opraviia.
Iz Ljtlbljane, lu. sept. IVzanirnivo se nam zdi, kar se godi zdaj v de2eluein zboru v sredisci Sloventje in zato meuimo.  da ustieiemo vsem tistim
Pa sploh 0 sloven^iui se. z matimi izjomami (pri sestavljenkah) ne ttrpi v pi^ivi dveh saniog'as-uikov sknpij; zakaj bi se tedaj terpela v govoru ? Kje so oni tehtni tizroki, koji ovo Dpi aucujejo 'I Kedor jiii zua navesti, khcem mu iz scrta z oditom Maiko Poiilinom: „oijk:ua vejica se Le dobi"; naj leposkusi!
Vara, ki teidite m zagovarjate 9u* meato Bl* in r\* koncetn in sredi besedi v Ijud^kih §olab in v govoru z ljudstvom, ne vem dati diugega sveta, ka-kakor da se podate (ce ze ne bivate tatu) v kako pri-mot>ko mesto ter poslusate o megteueiu vremeuu v bliiiui ^morski re^ilni rog" (tromba marina) vsaj par ur zaporedoma; alt pa da v/amete v roke skontrabasM ter udnhate z vso mocjo po vseh treb alistirib stru-nah tako dolgo, dokler se naserkate iu tudi eukrat uavehcate biagoglasnega in toliko povehcevanega Bua; ova instrumeuta sta najbolj pripravua v to.
Vi pa, vrli slovenski kaudtdatje, pripravniki in vsi drugi, kojtm jc splob mar cisto*t nase mile ma* terinsfine, zagrabite 3u- v nepotrebnih slucajih za vrat ter verzite ga v gozd mej medvede in votkove, kjer naj i njimi tuuuuuuli ter obzalnje svojo! neiuilo osodol Piiporocam vam gonce, davpilite in: cistite sp'oh kolikor mogece svoj jezik, da se vm ne bode ocitato, ko stopite v javuo zivenje, ka obesate sloven-sftiuo na koi; marvec da bode vsak vtdel in vedel, f'omaciu in ptujec, ka ste vueti za sveto stvar —• za lias knsnomili materni jezik.
gggBBBjeagggggggggg!                      gg
nasim Citateljem, kateri ne ber6 „Slov. Naroda", ako I jiin iz stevilke 214. toga vrlega zagovornika nasih I skupnih narodnih interesov, priobSitno poroCilo o vaini seji, pri kateri je bil razgovor o zadnji krivicni vo-litvi dezeluih poslancev: „Kranjski deLelni zbor je imel v pondeljek svojo drugo sejo. Na dnevnem redn je bilo tudi porocilo dezelnega odbora o posled-ojih voiitvab. za kranj&ki dezelni zbor. Ker so bill ziasti pri mestnih voiitvab ulozeni mnogi protesti, pri-cakovati je bilo, da se bode celo porocilo izro&lo v pretres posebnemu odseku, vsaj taka navada je v vseh druzih zburih. A zdaoja nemskutarska ve-Cina se je prej tiho dogovorila, da se. verifikacije i- ] majo precej vrsiti, gotovo so nem&kutarji upali in mi-siili, da bodo narodoi poslanei prckvapeni, iznenade- j jani in nepripravljeni za veeje ugovore, in da se bodo | tako nem*kutarji ognili „sitnim" debatam. A motili to se, U. dezelni glavar je poskusal, da bi generalno j debato potlacil Ko je naintoC g. dr. B1 e i w e \ s 8 kratktmt besedami nasvetoval, da se porocilo o voiitvab izroci posebuemu od^eku, cemur se je poroceva-lee D«'zu>an ustavljal, in ko je od nwnSkutar^ke ve-cine dr. Blt-iweisov nasvet bil ovizen, izrefe dezelni glavar naenkrat, da je generatea dehata koncana. AH Du'j nasstni posland sele uze preizurjeni parlamen-ta ct, da bi se od g. Kaiteneggerja dali na tak naein ugar.j.ui. ti. dr. Yosnjak protestuje, ker je govor bil le o formalnostife, ne pa o stvari samt. Glavar *e koncno po da)j§etn piu'kanu uda, in privoli, da se genet abia debata zoprt zarae. ftovuril je potem gospod dr. V o & n j a k, dokaztijoc neiakonitosti, katere so Be golile pri volitvah, iti da zdanja vecina stoji 1? na podtagi tororiznia. V iuem ziuislu je govoril g. dr. Bleiweis. Baron Apfaltrern in Dezman pa sku&tfa ovreCi, kar sta predgovornika trdila.
V s p e c i j a 1 u e j d e b a t i, ki m je po tem zaftda, se potrde vse volitve k in e t» k i h obi in brez ugovora. Le pi kocevukvj vohtvi dukazuje po*lauec g. Ktjuu, da iroajo koe>v*ke obciue za 10 volileev tec, uego jih jini gie po Ltevi!u prebivalcev. Ni'wet, da se ta vohtev v pretres iztoci posebnenm odaeku, bil je tprejrt.
Pri iuijskej volitvi je poslanec g. S v e t e r v dolgem gvvuiit ra/knl lavnanje htij-kega okrajnega gl.naij.t Vi Ateiivcka. Ve>U*ijevk, Initio zariet, fkti^al se je oprati, a niti jtdiuga, od Svetca navedtMiega fakta iiij ovrgtd.
Najhuj>i m ii;ij->tinhiH'j;i Iwj pa je nastal, ko je Llo za mehkatijt» ta e s t in I h vohtev. TrLi>ka, po-atoiijt»ka in uuVMiuoska vulitev l>ile ho na t.mko pre-tresiMie od poslancev dr. Bleiweisa, dr. Zannka, Navrattla, dr. VoMijaka. dr. 1'oklukarja. Hvetca. lta/k»ite so bile vae neMamnostt, korup-cij^ka sretbtva, kupovouje gla^ov. katenh ho se nem-ikutarji poidu2e%alif da w) hi bi*drzt*vt<h mestih pit* ate; .srils Ugovatjat pa je zmuoiu Beiiimu in zopet Detotau. Vut dukaz za atranko, kako slabo mora hiti% da tuna diuzegavbuj po>)ati. nego osivthga, aproti laatuewu uaiudu od >tia»ti ktpecega lega renegata. Yedno bolj razburili to se dubovi, ko je pri no-*ome^kej volitvi po»la».ec Navratil z imeni in bis. SU'v. navedel v>e tiste vobbe, ki ho od Hoeevarjevih ageutov bili podkupfjeni ter za svojc glasove, da jdi <Ja to Uo^evarjU, dobili Judeiew srebmike od 4o do 100 gold. Dezuian, ne da bi ovrgel ta fakta, 6»i*arnij mogei, zacel je psovati rasoduo stranko kot „tar-tuffi*', adenuttrijanteatt ^kandaliua^herje". Dr VoS-njak odgovarja, energtcoo brauec ca^ slovenske tUanke, lekoc, da jcdiai tattain v dfieli m rene-gatje a la Deiman. dcoancijanti in M$kandalma-cheij»*. pravi, pa so tisti okrajni gla\arji« kateri, ka-kor Veateoeck uradutke, po^tatje itd. deimncirajo. ter jib ceio «b kiuh in slu^bo ^pravijajo. ako se uehte z duio in teleautu udati Dentekuiarjrm. Vsak parla-m«nt, pravi dr. Vosnjak, katereinu je na svojej casti, kaj leieie, bi moa.a, ki »i je poslanski sedei kupil, sramotno izba mil iz zbor a. — Deielui glavar klice zarad teh besedij govornika k redu. Dt/nun zacne zopet strahtno zabavijati na na-ndito stranko, Le$, da vsacega za renegata razglasa Idor ne*e izdajaU drzavuih iotereaov in se za pansla-Vizem poteguvati. Pri teh bescdah nastane velik brttp na ^arodnei stiani. Klici: FPrek!ete grahlje !". „Sl.iva Slavjanom!* BRtnegat!a se nepienehon«a po-navljajo. V»i poslanci skocijo kvi^ku in glavar se komaj cuje, ko na vcw gias kliie, dajesejapretrgana. Ker je dcielni glavar B«zmanu dopustil njegovo gido zabavljanje, ne da bi ga opomml k dostojnetnu obnaiaiiju, zapuste zdaj vsi narodni poslanci indigui-rani dvo^ano, v katerej se jini stne, ki zastopajo o-gromno v e c i n o naroda na Kranjskem. vsaka suio-vost v lice meiati in veleizdajstvo ocitati, kar je I)ezman uepoka an storil.
Delelni glavar sklene precej potem sejo, ki j* tr*jala od 1/pil. ure dopoludne do 4. ore popoludoe. Me>tne volitve — kranjska, postojnaka in no-v o in e s k a so bile izroieue veiifikacijskemu odbotu v pretres.
Politifim pregled.
N a D u n a j i je bil v nedeljo in pondeljek ministerski svet pod predsedstvom cesarje-vim; razpravljalo se je vpra§anje o 2eleznici S i s ek-N o v i in kakor sli§imo, se je nepovoljno resilo. Ogerski parlament bo moral namre6 po-prej privoliti, da se ^eleznica dela, ker sicerbi se gre§ilo zoper ustavo.
Volitve v de2elne zbore so povsod koncane razen Ceskega, kder je zdaj agitacija najzivahnejSa. Na Solnografikem so zmagali kon-scrvativei; tarn bo tedaj tretji zbor poleg tirol-skega in predarolskega s konservativno ve&no. V Kranjskem de2. zboru bo viharne debate pri verifikadji vohtev. Se ve, da ue more slovenska manjsina, dasi z golimi rcsnicami osvitljuje ve-like krivicc, ki so se pri zadnjih voiitvab go-dile, v boju proti nemCurski vecini nobenega dejanskega uspeba doseei; a nemCurji morajo vendar straSno gronke pozirati in stvar ne more ostati brez moralicncga uspeba. Je pa zarcs v nebo vpijoCe razmerju da imajo veCino Nemci v de/eli. ki steje 400.000 Sluvcncev bin le k ve^ cemu 110.000 Xenuev.
Cesar je sprejol dne 16. t. m. hrvatskega hana Mazuranica v daljsi avdijenci.— lirvatski zbor je skliran na 28. septembra,
Na Ogerskein se cedalje hujc segrevajo zoper avstrjjsku zvunanjo politiko. Celo" polurad-ni nPester Lloyd- se je izneveril Andrussy-ju, ko je poz\i'di;l, da namerava Avstrija v llosni se Herhi in ('ernogorci skupno delovati.
(jrSka se resno pripruvija na vojno zoper Turcijo; a zavezniki, perlidni Anglezi, se jej uuiiknjo in morula bo teduj sania za orozjc zgra-biti, ako bo butela, da se jej ielje po raztcxanji svojih severnih mej izpolnijo.
Razne vesti.
Doielni zbor gori^ki je itucl sinoLi (v pctek) svoj i n-tuo javuo «t*jo.  Poslaiicc Povse in tov. so ilili iprluali viado  ali nc in^li pruni'liuti od preulro- j gega ekst'kucij.^kega  i/iiijavauja davkov  po novi po- | slavi. Spii'jela mj je postava zastrau varstva divjacine, I dalje pohtava zarad tukaterih prenaredb v obstojecih p()^tavah z.istiaa uiit. plac  in postava zastrau razde-litve obciu>kih /I'laljiic St. Totuazkih. 5. seja bo necoj.
Na kmetijski Soli se prtfne denes teden dru-gi tecaj (»c po duM'danjcm sisteiuu). Kvdor zcli vsto-piti, naj h> ueuiudoma oglasi pri vodstvu Sole, ali tiMtmciio ali piMiirno. Na nizjem slov. oildclku uceu-cev—delalcev je izpraznen en btipeudij od 120 f.; poleg tega dobiva uceuec Se vsak teden nagrado za mar-Ijivo delo, Ob.shuiaa pojasnila zamorejo sluvenski kme-tovalci dobiti gotovo pri g. prof. Povse-tu.
Sradna Qorica! ker ni vcfi nirredenta", am-pak uze nt e d e u t a", kakor beremo na nefcem pro-klamu, ki je bil davi razlro§en po vsej avstrijbki Nizzi v spomm vzetja Runa' dne 20. sept. 1870. — Muogo rogovikzev pociva uze v hladui senci inkvizicijskih joe, te dui so jit l zopet nekatere pticke pridruzili, pa se ni mini. Iz t- ga bklepamo, da se je pravica Se le ^marionet" polabtila, Ileccardini pa §e svobodno vlafti svoje uiu v (ioiici, ki je cez no6 postala „redeuta".
12 Bend se nampiSe: Ivan-u Pahor-ju izRen6, ki je cez 7 let v tej obcini v obco zadovoljuosl vseh oblasttiij in obCinarjev Zupanovat, in se posebuo v voj-skinem letu 1S06 za pre^kerbovanje vojakov trudil, tako, da ga je vi&oku c. k. namesttiiStvo s posebuiia oalokom pubvalilo; bil mu je leta 1875 starej§i 23 letni kin, edina podpoia velikctliu.line, iz 111. starost-nega razreda v vojake vzet.
Kdvuo tako bil je uaslednje leto 187«i drugi sin za vojaka topuicarja poterjen, kar je pouzrocilo tnate-fi dolgo i uevarno bolezen, kojatraja 4e 21 toesccev. XesreCua druzina je zeljoo pricakovala vernitve sta-rejSega sina, kajti dopulnil je bil 3 sluzbena leta, ter upala, da z veinitvijo siua bode tudi nesrecna mati I poprejSnje zdravje zadobila, ali: — Bclovek obraca, Bog pa oberne.*4—Dne 15. t. ni. duSIa je nesreCniuta
I  lodmljenia preiaiostua vest, da je bil nju preljubljeui siu 7. t. m. pri BKljuCu* v Bosui od sovrazne krogle ravuo v serce zadet, tuko da je koj na tnestu biago duiu izdthtiil. Kalero clovesko site ue bi krvavelo, katero oko ue jokalo bntke solze socutja — videti iu do«iveti uepopisliiv druzin&ki piizor, ki ga je tuiuo porocilo vzbudilo.   Ubogo materino serce I—
t Anton Malnifc umrl je 11. t m, previden
II  vojajilolmi sakramenti v,91, letu svoje itarojU. Ker
¦M
so firtice iz njegovega 2ivenja zelo zanimive, naj mi bode dovoljeno jih tukaj nekoliko navesti. Bajnki na-rodil se je v Kanalu leta 1788. za casa francOBkih vojsk. Pod Napoleonom I. vzeli so ga v vojake fate 1811) in odpeljali so ga koj v sedanje itahjansko mesto Turin, potem fiez Mout-Cenis v Chamb'ery in slednjifi v Lion, kjer je bil interuiran 1.1812. V teku tega leta, ko se mu je zacelo toiiti po dragi mu do-movini, pobegnil je, ko je zvedel da francoski vojski slabo gre, v Nemcijo, potem na Dunaj, slednjiC v Zagreb; kjer se je seznanil z mladim bauom JelaCifiem, pri kten*m je tudi nekaj mesecev kot osobni strezaj sluiil. Ko so pa Francozi vojsko zgubili in priraoraui bili, lepo Ilirijo zapustiti, vrnil se je naS Tone leta 1815. zopet v preljubljeno mu doroovino, y prijarcu Kanal, kjer so ga Kanalci za 2upana (tacas obberich-terja) izvolili. To sluzbo je do 1, 1849. vestno oprav-lja!. Za njim postal je zupan g. Peter IvanCia, kterije 12 let zupanil. Za njim bil je izvoljen Bin rajneega Toneta, gosp. Franjo Malnie, eedauji naS JSupan, ki2u-pam cehh 18 let.
Ie Trsta so nam pise: Slovenec je vdobil 'pri-vilegij za novo iznajdbo pri glasovirju; Iz tegajeraz-viduo kake taleute imamo med naSim narodom, fie ravno nasprotniki tega ne priznavajo; ali umetnoitje euaka pred vaemi narodi. Zalostno je pa, da ravno marsikteri mnetnik je mnlo zuan med fllovenskim narodom. Gospod Anton Kofol rojen v Lomu pri Kanalu, so mlad moz bivajo6 uze mnogo let v Irotu (via Acquedotto st, 17; je s trudom, pridnoatjo in svojo bistroumnostjo se popel do izvrstnega izdelovalca ! glasoviijev, hanuonijev, orgcl itd. Izdeluje te instru-mente, kakor v velikib mestib: Parizu itd, in ima veliko zatogo nnjnovejsih modernih glasovirjev itd. Via svoja dela zagotovi (garantira). Za novo iznajdbo je udobil privilegij od slav. namcstnlstva. Zittorej se piiporoca rojak vsem p. ti. obcinstvu, posebuo pa g. uCiteljifin, diihovnikom. Ako rabijo take inBtrumente, naj se oberuejo do uaSega rojaka g. Kofola v Tratu. Podpirajmo douia(e ljudi I
Turdko zverstvo. Iz Maribora se poroCa; Strftfieu piizor smo duziveli te did na tukajsnjem ko-lodvoru. Pripuljali so se namreS z zagrebskim vlakom tuiski tijctiuki, katerim bo je hotelo dati tukaj zlveza, Ko so se vstopili v vrstc, skoci naj«denkrat jeden teh turskih besov brez vsoga uzroka na jednega nafilh vojakov, vi zt- ga ob Ha, ter ga pricne ueusmiljeno da-1 viti. NaSi vojaki so hoteli tovariSupomagati, aklju-bu, da so Turka z bajoncti bodli in uze veckrat ra-nili, ta okrutuik vendar nij hotel Bvoje zrtve izpuBtiti, ter je vojaka toliko casa davil, da je mrtev obleial. Vsc to se nij dva trenotka vrftilo. Turka, kr-vaveeega uze iz mnozih ran, peljali so na prosto pri kolodvoru, da so ga v prico njcgovih soujetnikov u-strelili. Pred smrtjo dejal je Turek, daje hotel umre-ti, a umoriti je hotel prej se jednega ngjauratf (kri-stjauskega psa), a zdaj je zadovoljen,
Vabilo na ob6ni zborzastavljenje Slom-Sekovega spomenika 23. septembra 1878 ob 5. tin pupoidue v mariborskej Litainici. Nafirt je: 1. Nagovor gosp. predsednika. 2. 8ploSuo poro&lo taj-nika o stavljenju SlomSekovega spomenika. 3. Poro-Cilo tajnikovo iu potem posvetovauje o odborovih na* svetib glede a) izrocitve SlomSekovega spomenika v last in varstvo stolne cerkve, b) glede porabe ostalih 900 gold. 0. Sklep zborovanja. 6. Sledi veselica b pe-tjem, pripravljena od citalniCarjem doslim zbornikom na castl Na zbor povabljeni bo: 1. Vsi dekani na Slovenskem. 2. Vsi predsedniki elovenskih Citalnic. 3. Vsi uredniki slovenskih Hstov, in 4. odlitni domo-rodci od odbora posebno povabljeni.
V Maribora 6. »ept. 1878.            Oiji odbor.
0 reji domadih zajoev.
DobiCek, kakorSnega francoski, nenlSki in itali-janski pisatelji, oziroma redivci pri reji domacih zej-cev vidijo, ni druzega nego slepotija. Kakor ti go-spodje terdijo, morala bi domaca zajka vsak mesec pii ugodnt goikoti (temperatuii) tudi pozimi mladiSe imeti; nektere njih socte, kakor je beli in sivi zajec, morale bi doaeCi 8 do 12 kil. teze.
Oni pravijo, da koza, posebno srebernega, pepel-nastega in kitajskega zajca, potem belega zajca, se plaCuje ustvojeoa po gold. 1.50, neustrojeoa po 1.20; da si zajci ne izbirajo hrane, temu6 da so zadovoljni    r z najpustejSo travo,  plevelom, drevesnim Hstjem in / senom.   Glede na ta vabljivi dobiCek,  sem sklenil: gojence nase gluhonemice v reji  domacih zajcev va-' diti in v njih krajih jih vpeljati.   Dobicek se mi je zdel gotov,  ceravno sem si mislil, da morda je res-nica le Cetertina vsega, kar se v njej piSe; kajti za nabiranje iu pokladanje piLe, kakor zaiistenje zivalic bi toliko rocic gojeucev  pripomoglo  brez  posebnih stroBkov, kakor se godi pri druitvih, ki so Be v ta namen osnovali.                                             . •     *    r
Ali skuSnja 8 posebno marljivosljo in' natancno-stio izvedeua, me uci, da one 2ivaKee nimajo vsak mesec mlaUiCev, ampak sploSno le tri do Stiri krat v leta; 4ft telft men oraenje^ dyeb uijveCjib wrtyr|
najngodniSi in teenejs* pi«i, 2a&n§i pokladati zebreji sfcaiei, doseze, komaj 4*/2 kil., da se omenjenedra-geeene koze ne placujejo po gold. 1.50, arapak le po 2*. novcer ena.
Tint je tieba pokladati 2tvalieam, da se redrjo, rife mntf plevek in drevesnega listja, ampakrepe, ko-rtnja, detelje io saj cnkrat »» dan posevkov ah ovsa. Gb kratkera stvar je dokazana, da ziivez>m, kterega ISO dote. zajce? potrebaje, se prav lahko redi lepa kftSva.
<5e se racani, da stau* pic* enega zajca s po-trebriim gleStanjem in prrhranjrnjem na dan samo piefcga % novea in to skozi 8 mesecev, Iter St le po tera man zaraore se svojhn m<sora alt plodom kori-stiti, ntese to *e g»d. U&O. Srednja tela te*a nje-gowga mesa a navadno owenjeno klajo je 11/2 «Li OHO te prtda, pa se prat tesko, le no 40 novcev. To mete 80 notcev. Ce se dosutvi Se, kakor je bilo re-fleno, 25 novcev.za kozo in 15 novcev za giioj, vdobi se cisti dobfoek enega gold. Glede pa na to, da zna-iajo stroiki 120 nuvcev, imamo pri vsakem ocitne zgube 20 novcev.                                 t      ..  .   ..
Pobicek toraj ajejVnjt po napravi ˇ celicah, ki se je tako tisoko povzdigoval, je le gola slepotija. PoskuSnja, ktero sem a vso mogoco nataucnostjo do-verSH, ima le to za se, da sent jaz in morda z menoj bo kateri drugi to veliko sleparijo spoznal. Ona do-kazuje koliko je verovati dan danasnji priporocilom tndi castitih moi all celih druStev.
Ta dogodek je prav podoben onemu o ajlantu (boljem drewsu) iu njegovej sviloprejki, kojih dobicVk so pred nekaj leti ucenjaki italijanski in fraucoski, kakor tndi cele akadeuiije in kinetyska druStva v nebo aovzdigovali, med tern ko sem jaz na podlagi natanj-c*uih skusenj popob'O"1* nasprutno pisal. Scdaj ni ga, da bi govonl o tej stvari!
Reja doina&h zajcev je samo za kratek cas in morda bi dala kakosen dobilck, ce se one zwalice redijo na prostrra v primerno majhnem Stevilu na ka* kem posestvu, kjer so jlin okoluosti ugodne.
^                                             PAULETlC.
mmmm
Wm porofiilo iosip Pipan at Comp. v Trstu dne 18. septembra 1878.
Zadoji pot stno po vsej pravici trdili, da Bero-linski koogrea se bode radikaluo reSil zmelnjav na jutrovem.-Kakor se vidi, je kongres celd vpraiaoje se bolj zmedel in potegiul v vertiuec vojae §e nove kroge.—Kedo more torej reei, kaj vse se bo zgodilo ˇ aajkrapem, ali pa dafjSeni casw?
Opravi&n je torej pesimizem trgovca.—Kupdija tola je zadnja 2 mesca jako mlacna; stoprav zdaj v septembra zaCelo je nekaj dela; a narocbe iz notra-njuYdezel so omejene na blizuje potrebe in tudi za notranjske domace pridelke aij pravega vprasanja iz inostrauskega.
Kav a.—Prodaja se poiasi; eene se nijso n2e -veSeasa premakoile, pa so tidne. Fiue soite posebno Ceylon so celd na Anglezkem dra^e, nego tukaj, vsled Cesar vtfgnejo tndi tukaj porasti. Kava Rio velia denes f. 86 do f. 96.—Santos f. 95 do f. 105.—St. Domingo f. 95 do f. 100. Java f. 112-do f. 130, Malabar nativo f. 106 do f. 118.—Ceylon plaut. f. 128 do f. i52.—Pt;rl f. 156 do f. 158. Moka f. 122 do 132. i sladka skorja f. 68, nageljuovi cvetici f. 180, poper f. 44 do f. 46.
01 j e.-^-Po nespremenjen'rb, precej nizkih cenab; tndi nij misliti, da bi tako hitro kaj poskocilo.—Je-dilno olje Lecce od f. 52 do f. 60.,—uamizuo Monte St. Angelo I. 70 do f. 80; uajfiuejse francosko Aix f. 82 do f. 83. kutonovo I. verste obiezauo f. 50. — II. vrste v orig. sodih f. 46.,—laueno f. 45.
Sadje.—Novo sadje je krasuo, pa tudi ceneje od lanskvga prav slabega, lazun rozicev, ki so sc slabo obuesli v vsakem obziru, vsled Cesar tiijajo la-stniki za srednje novo blago po 1. 16 do f. 17, 1U0 E.o F»«e, opasa in roztue vse to sadje je tako lepo in okUbLO ietos, da r.ie muogo let nij bilo tacega ua trgu. Maudlji so lelos za polovico teneji od lam. — KupCija se sadjem je zdaj Se precej velika. Itozici a,tari I. vrste f. III/2 do f. 12,—nge v veacib novo f. 19.,-v sodih puijeske (. 16.,—Sunrn&ke v skatljah Sultan I. f. 40 do f. 45., — maudlji sla.lki f. 86 do f. 90.—roziue I. f. 32 do f. 36.—11. f. 28 do 30.,— cvebe erne f. 17.,—rodice f. 19, — opasa iz Siciiye f. 24.,—iz Levaate f. I8V2 do f. 21.,—Limoui f. 10 —f. 12 zaboj.
Riia—cene so uie ve5 {asa enaka; kupcija v tern blag»^je mlahova.—Italijaaski ri2 ve^ja od f. 19l/2 do t 24.—Raugvon 1. f.^18, II. f. 17.
Mast in spen.—Spelt sopet nekoliko porastel posebno debel, katerega pmnanjkuje.—Mast nij spre-nieuila ct-ue in je zdaj resmcuo s6 Spehom enaka v ceui.—Speh v zabojib debel od 12 do 14 kosov f. 49 do f. 51— po 17—19 kosov f. 46.,—toast Baucroft I. f. 52,,—Wilcox I. f. 51.r-loj 1. 48 du IV 50.
Petrolij — po ceui; morda ne bode Ictos na-tadnega skakanja cene, saj dodecembra; v dectmbm
pa vtegnc kaj porasti zarad povisanja carine in vsled tega mocnih naroieb. Petrolij v sodih f. I4I/9; zaok-tober november, in december f. 151/2-
Doraaii pridelki. — Fiiola in snhih sliv je letos pokto povsod, zato pa se oba pridelka moLno ponujata, in so jima cena primerno nizke. — Domace maslo in domati sir tudi nijmata pravega knpa, ker inostransko blago tlaf i kup^ijo.—Fiiol eahrenec (koks) se prodaja tn po f. 121/g, bel po f. 11 do f. Ill/a* rndeC boHnec 1 l]l/2, mandolov f. Hl/2 radeL nava-den f. 93/4,—temen rodt-ft f. 9.,—rumen t 9.,—por-celan&k ali kanarLek f. 12% zilen t 10 do f. 10l/2. mesan f. Sl/g-,—maslo I. vrste f. 88 do f. 90; kono-j.lje f. 30., — proso belo f. 12„ — navadne suhe slive f. 8I/2. brdske goriSke olnpljene slive f. 32 do f. 33. Vse te cene razumejo se za 100 Ko v tuk. magazi-nab.—
2ita—je letos povsod $e precej, zatorej so ce* ne srednje; notranje deiele zdaj male potrebujejo, za-torej pa je malo dela v i\tu na naSem >,trgu; za ko-ruzo je zdaj tudi Sisstk teiu-ji.
Javna zahvala.
Potrtega srea naznanjava btitko zgttbo svojrga preljubljenega siua Franc eta, kateri je v bitki pri Klju-6i od sovra^ue kiogle zadet padel za domoviuo in ce-sarja Ob enem se prav iskreuo zahvaljujeva vsem renskim prijat^ljem za tskazano nam biagoduino socut-
zalujoCa rodithja pauor.
Dunajska borza.		
Enotni dri. doly v bankovcih  ....	ao   s«|)t '60 gi m (M „ 40 71   „ 50 J10 „ 75 794  „ ~ Ji3l  „ 75 ,,.U7 „ -im „ i& 9 n 'M 6 n 61	kiT"
180t> dri. poaojilo    .;.-....		»>
		
		n
		n
		
Z. 542.
C. S. D.
Eazpis uciteljskih sluzeb.
V tukajlnjem solskem okrajti so sledede uditeljske slu^be z letno plaeo Ifl. verste i sta-novanjem v naravi ali pa postavnim od§kodova-Djem izpraznjene:
1.  Sluiba enega u6itelja v Brezovici;
2.  Slu^ba enega uCitelja v Podgradu (Ca-stelnuovo).
3.   Sltizba ene uditeljice v, Jelsanah. Pri teh solah je u6ni jezik slovenski.
Prosilci naj svoje po postavi 3. novembra 1874 dokumentirane prosnje, ako so v sluibi, potem predpostav^ene oblasti, sicer naravnost, najpozneje do 10. oktobra I. t. le sem predio-2ijo.
C. K. OKUAJNI SOLSKI SVET
Voloska dne 8. Septemhra 1878.
_^»*^f ¦-:•:?Wir tinpftliltfti J?: ".     pstikStit.'; i^kj^T<»   P8t»riirnirPl^sw"M g»tes: -C --=
Die Regenmantel, Ya%endecktm (Plafhw). BHlPinlagfa, Misiofle

hhr.X-=L.J-±?-Z~l
I von M. J. Elsinger &Sohne -^
I  in Wien, Nenbaa, Zollcrgasse 2,   WM
I   Hefcf«i»ten det k. und k. Knet«m«ni»teMumi. Sr. M«j.   I I       itri,«m.rin., vteler Hum»aitItMH«t«lten etc. etc.      |
V po§teno rodbino se sprejmo &o-larji v stanovanje. V rodbini se go-vori slovensko in neinsJso. Vet pove urednistvo „So6eu.
-hHlM?9 *» Wfcwrai uredwk; AK'iW i'ABWAKt, — Twte: ItfAlUiSa v Uorici.
Vazno oznanilo. .
S pomocjo slavnoznanega pratra Iwells zamore si vsakdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z n met no zlozcnimi stroji, napravljati PIVO, odliino po svojem oku$u in po zdravstvenih lastnostih in ni6 niie od onih piv, ki se narejajo v taveni, na Dwioji, na Bavarskem, in sicer prav po ceni, kajti liter.stane, ie se vsi stroSki vracunijo, samo 14 cente^imov. Navadna cena zaboja ?a 125 liirov 6 gld. »         »        ..60w3„
n      n      30      .       2     .
(Prosto po§tnine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakem zaboju je   prav  razuiiiijiv |1 podnk,   kako se irna ravnati,   kar je tako lahko, da se ni mogoce zmotiti. Narofuje se pri
G. Perino in Coggiola (Italia).
Prva  in  najcenejSa   zaloga
SOLSKIHKNJIG
za vse Sole, ob enem prodaja wtfnih knjig c. k. zaloge iolskili knji^ na Ihmaji.
Trajno vezanje knjig se prc&krbi za samo 10 kr. od knjige.
Vsa pisna priprava, posebno zapisne knji-zice, priprava za risanje itd. je tu na izbor po prav spodobnih ccnah.
Fit. WOKUtAT, kryigotriec.
Javna draiba.
Na Colu pri Repnem se bode zidala nova Solska hiSa. Stro§ki za njo so cenjeni m I 2010:88 brez zidarskega kamenja, apna petka in vode. Povzetnik polozi f. 100 varMine. Javna drazba bo 25. septembra t. 1. v Repnem od 9—11 ure zjrtraj. NaCert in prevdirek sta ra«-polozena pri c. kr. okraj. I. svetu v Se;lani in pri predsedniku kraj. s. svetu na Colu g. Ant. Gu§tinu
Podpisano voditcijstvo jemlje si cast nazna-njati, da pricne reden poduk solskega leta 1878(711 na nasty ioli s 1. oktobrom 1.1, Decki in deklice se bodo vpisovali 30. septembra od 10—12 ure predp. v sulskili prostorih (stara sladkornieu), in sicer ne glede ua vero. Za ka-toliske otroke smo dobili letos posebnega kate-heta.
V Gorki 10. septembra 1878.
Razpls slazbe obeinskega tajiiika.
Razpisuje sc sluzba obiiuske^a tajuika z letno placo 420 gold., mnugim stranskim za-sluzkom, zancuzenjene tudi prostim stanovanjem in za ozeujene pa s primernim stanovanjem po jako nizki ceni.
Prosnje naj se vloze pri podpisanem zu-panstvu do 10. okt. t. 1. Dokazati je: popoina smoznost slovenSeine in nemscine ter s spri-Cevalom 0 dosedaujem sluzbovanju in spretnosti v ob5. uradovanju.
!ptn f Im (i. p. Im) IS, 4,1575.
FERKO MAHOR6IC, nadzupan.