Leto I. V Trstu dne 24. januvarja 1908. St. 4. Izhaja v Trstu vsak^ petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5.11. nad. = Telefon št. 1570 = Delavski List ^Posamezna številka^ » 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. J Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Deželna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu skliče na nedeljo dne 26. t. m. v ul. Boschetto št. 5. II. nad. deželno konferenco z dnevnim redom: 1. Poročilo pol. odbora; 2. Strankino časopisje; 3. Organizacija in taktika; 4. Strankine zadeve; 5. Volitev pol. od. 6. Slučajnosti. Na konferenco so vabljeni vsi tržaški, goriški in istrski zaupniki. Strokovne organizacije iz omenjenih treh po¬ krajin smejo poslati vsaka po 2 zastopnika. Konferenca prične ob 10. uri zjutraj. ODBOR. Kako blagodejno in plodonosno deluje socialna demokracija na polju izobrazbe, vedo samo oni, ki so vedno v direktnem stiku s socialističnim delavstvom. Vemo sicer prav dobro, da bo popolna izobrazba delavstva le vspeh napornega in dolgo¬ trajnega dela; ali vkljub temu ne smemo podcenjevati njene uplivne moči na ma- terjelno osamosvojene proletarjata. Toda prepričanje o potrebi izobrazbe in prizna¬ nje truda, ki ga ona zahteva, postane na¬ vadna, umazana farsa, če se , ne izvršuje vsega tudi v praksi in, če se prepreči nje vspeh s širjenjem idej, ki so v diament- ralnem nasprotju do izobrazbe same. Pripraviti delavstvo do razredne zaved¬ nosti, je naloga izobrazbe. Delati proti raz¬ redni zavednosti se pravi delati za ohra¬ nitev bajke, ki negira razredni antagonizem, ki zamenja zgodovinski materjalizem z ne¬ logično sestavo države, ki naj posreduje brezstransko in v korist splošnosti v boje med delom in kapitalom; ki brani današnji CftRPISON slika iz žganjarije, spisal I. H. - Mrzel dež j c škropil iz sivih oblakov na blatne ulice tržaškega mesta. V umazani žganjariji je stal pri oknu, v sti - gani obleki, mož temnega in plašnega pogleda. Tresel se je neprenehoma in držeč roki v hlačnih žepih, se stiskal v sebe. Jezno je pogledal vsakoga, ki je šel mimo okna in mrmral za njim nerazumljive besede. Za prodajalno mizo je sedel uslužbenec žganjarije in čital iz neke umazane knjige. Poleg mrmrajočega samovara je pa dremal črni mucko in rezal neprenehoma svoj monotoni drn-drn. Zaduhli, strupeni duh žganega alkohola je polnil mali in umazani prostor stare žganjarije. Pod podolgastimi stoli polek stranskih sten so gnili veliki kupi smeti, po črvivem in blatnem podu so pa bili raztreseni mali smradljivi ostanki pokajenih smodk in zavitkov. Zunaj je pričela briti kraška burja, mraz je postajal vedno intenzivnejši in že so padale iz sivih oblakov svitle, zmr¬ znjene kaplice, ki so se takoj stopile v lužah tržaškega blata. V žganjariji pa je vladala tišina, le maček in samovar sta mrmljala svoji enakomerni pesmi... Mož pri oknu se je stresel nenadoma, kakor bi se bil zbudil iz dolgega spanja; nagloma je stopil k durim, jih odprl in zaklical: — Mice! Mice! — Zamahnil je z desnico, in se vrnil v žganj arij o in zaprl sistem kapitalistične družbe v svrho kon- serviranja mezdne sužhosti. Se pravi delati proti resnici. Delavec, pa , ki sp ae zaveda svojih razrednih interesov s katerimi nas¬ protuje v vsakem oziru interesom kapita¬ lizma, ne more hiti niti odgovoren za korak , ki ga naredi za ali zoper kapita¬ lizem, :a ali zoper delavstvo. Med slovenskim delavstvom se opaža še mnogo razredne nezavednosti in pomanj¬ kanja politične in gospodarske naobrazbe. Toda kakor do prve, tako ne more priti delavstvo niti do druge s praznim čitanjem, če tudi dobrih knjig, ako nima reelne podlage, ki mu nudi priliko razumeti teo¬ retična raziskavanja. Ako pa si še ni pri¬ dobilo delavstvo potrebne reelne podlage, ki tvori pot do razumevanja razmer v ka¬ terih je prisiljeno nehote živeti, ne more niti pojmiti koristi ali škode, ki jo pov¬ zroči z nepremišljenim nastopom eni ali drugi, v gospodarskem ali političnem boju se nahajajoči stranki. Pri takih razmerah delavstva pa ne smemo ostati z rokami v žepu in pustiti izkoriščati in zatirati pro¬ letariat še v naprej iz same bojazni pred socialistično agitacijo in pred naraščanjem socialistične stranke, ampak naša dolžnost je, biti skupinam katerim načelujemo ali, recimo, katere vodimo, to, česar največ potrebujejo t. j., biti vodilna sila ali duša skupine. Voditeljem (imenujmo se tudi mi tako, kakor nas imenujejo nasprotniki) socialne demokracijo ni treba pripovedovati tega. Mi vemo prav dobro, da delavstvo samo ne more še razumeti natančno položaja v katerem se nahaja nehote ali, ki ga jo samo povzročilo. Da bi ga pa razumelo, mu vso stvar pojasnimo, prevzamemo vodstvo a ob enem tudi konsekventno odgovornost stvari same. Tako odgovornost si ohranimo tudi tedaj, če delavstvo nore na noben način slediti našim nasvetom, in mu tedaj poma¬ gamo iz zagato v katero zaide lahko s svojim — kakor že večkrat povedano — nepremišljenim korakom. Vse drugače pa ravnajo naši narodnjaki. Dejstvo, da prevzamemo mi odgovornost nase in skušamo s vsemi silami dovesti delavstvo do resnice, imenujejo naši na¬ sprotniki nedemokratično, ker delamo, pra¬ vijo, proti ljudski volji. Oni pa ne samo, da delajo proti razredni zavednosti, negirajo razredni antagonizem in širijo ideje, ki ne odgovarjaio potrebam izobrazbe, ampak puste svoje skupine delati nepremišljene korake v škodo delavcev samih in nimajo duri za seboj. Zopet se je stresel in za¬ mrmral tiste nerazumljive besede. Stopil je par korakov od vrat, ko se ista odpro in v žganjarijo stopi mlad mož temne polti in mačjega pogleda. — Kaj hočeš? — vpraša novodošlec ozreč se po praznem lokalu. — Naprositi sem te hotel nekaj. toda. — Kaj? — Imaš par vinarjev ? — Mogoče, ali bo malo! — Kar je bo vse dobro! — Koliko hočeš? — Dvajset vinarjev, če imaš! — Toliko bo že! — Vzel je iz žepa nekoliko desetic in mu izročil dve. — Bo dosti? — Da, hvala! — Le da jih ne zapiješ! Zdravi! Stisnila sta si roke. in Mice je odšel. Carpison je pa obstal sredi žganjarije in zrl v desetici, ki jih je držal na dlani desnice. Uslužbenec je vstal in čakal naročila; bil je že gotov, da preideti desetici v last gospodarja žganjarije. To se mu je zdelo tudi naravno in opravičeno. Kakor mnogo drugih, je smel ostati Carpison v zganja¬ nji tudi če ni imel kaj zapraviti. Kam pa naj gre v tem mrazu, če mu ne bi dovo¬ lili zavetja v žganjariji, — si je mislil uslužbenec — zato je pa njegova dolžnost zapraviti tudi, kadar more. Carpison je pa spravil denar v žep, in pričel hoditi po umazanem podu. Zopet je poguma prevzeti vodstva in odgovornosti v svojo režijo. Tako početje je mogoče koristno za njihovo stranko, ki noče biti odgovorna za škodljive in nezavedne korake svojih so¬ mišljenikov, toda ni demokratično temveč demagosko. To pa škoduje izobrazbi delavstva Demokratizem postane novadna laž, če se ga izkorišča v koristolovske namene. De¬ lavstvu se pa ne sme siliti odgovornosti za svoje nastope za katere ne more biti odgovoren. Voditelj se ne sme ponižati do nezavedne skupine katero vodi, ampak jo more dvigniti do sebe. Kakor je bilo po¬ trebno prepričati tržaške Slovence o potrebi narodne zavendnosti v svrho narodnega napredka, tako je treba tudi prepričati de¬ lavstvo o potrebi razredne zavednosti v svrho osamosvojenja proletarijata Kdor dela proti temu, dela proti izobrazbi in ne more niti zahtevati odgovornosti delavstva za svoje nastope. Obratno. Za škodo, ki jo povzroči delavstvo s takimi nastopi, ostane odgovoren on sam. Škandalozne razmere v Val di dno v Pulju. V Val di figo v Pulju zasipljejo morje. Tu dela kakih 800 dalmatinskih delavcev. Do teh smo se podali v nedeljo popoldne, da se prepričamo o vsem, kar smo slišali o nezaslišanih razmerah v ka¬ terih so prisiljeni živeti. Sede na p n sku blizu lesene barake, se je sončilo kakih 200 omenjenih trpinov. Strgane umazane obleke in suhi in upadli obrazi nam po¬ vedo takoj, da mora biti njihovo življenje nad vse bedno. Ko smo se jim približali smo jih vprašali takoj, kako so plačani. Odgovorili so nam kar v koru: Prav tako smo plačani, da ne moremo ne živeti ne umreti. Največja plača je dve kroni in 80 vin. na dan. Toda takih, ki vdobivajo to svoto jc malo. Navadno imamo skoraj vsi po 2.40 K. na dan, mladina pa celo samo 1.40 K. na dan. Ali da bi bilo to vsaj vsaki dan. Kadar dežuje ali je drugače slabo vreme ne moremo delati in tisti dan ne vdobimo plače. Včasih se pripeti, da dežuje po dva ali tri dni v tednu in takrat se zniža že mala plača za 50 od- stodkov. Kako pa živite? — smo jih vpra¬ šali zopet. E brača, nam odgovori prileten mož. Skupaj nakupimo krompirja, fižola in kruha za cel teden, pa si sami kuhamo. T:iko plača za jedačo vsak po 0 kron na teden. Kje pa je tobak, kje druge potrebš¬ zamrmral nerazumljive besede in ironičen nasmeh mu je zaigral okolu bledih usten. V žganjarijo je stopil kočijaž, izpil je v naglici kupico slivovke in odhitel. Zeljno je gledal Carpison kočijaža, ki je srkal žganje iz malega kozarčka. Tudi on bi si naročil rad kupico svoje navadne pijače, toda mučila ga je skrb za večerjo in pre¬ nočišče. Obstal je za hip, pogledal na stensko uro in šel k durim. Nasproti je bila ljudska kuhinja iz ka¬ tere je prihajal šum ervenja rib in svit velikega ognja, ki je vil dolge jezike pla¬ menov okolu širokega kotla v katerem je kuhal težak veliko palento. Lačen je bil Carpison; rad bi bil šel povžiti malo rib in nekoliko polente, tako za deset vinarjev rib in štiri vinarje polente. Toda mučila ga je tudi želja po žganju. Od jutra ga še ni pokusil. Tudi ni imel plačanega prenočišča. Kaj storiti z dvajse¬ timi vinarji ? Da bi bilo poletje, bi bilo kmalu vse rešeno. Kupil bi si žganja in tobaka, v kak vit bi šel po nekoliko sadja, katerega si bodi, in v gojzdič bi šel spat. «Preteklo noč je umrl na ulici Pietro Babo. Napil se je bil žganja, lačen jc bil in ni imel prenočišča. Vlegel se je na mrzla kamenita tla in zjutraj so ga našli zmrznjenega. Dober človek je bil — si je mislil Carpison — če je imel denar je plačal rad četrtinko drobtinovca. Ampak prav se mu je godilo. Plačal naj bi bil prenočišče; zakaj je zapil ves denar ? čine? Za vse pa nimamo dovolj plače. Kadar dežuje v enem tednu dva dni, ta¬ krat ostanemo že v soboto brez vinarja. Nato vstane drugi delavec in nadaljuje z otožnim glasom. A bračo, još to bi nama nista ne učinilo. Ali kje je naša deca, naše družine, naši roditelji? Gladu umirajo v domovini kjer ni zaslužka, ni hrane, ni zdravja, ni ničesar.... Tako trpimo mi glad tu, naša deca pa v domovini. Ko je izgo¬ voril zadnje besede, je pričel jokati britko kakor otrok in ni mogel več dalje goi Na to smo vprašali druge, če nam kažejo stanovanje. E da, kako ne. In pelj. so nas v spalnico. Iz desk narejena, hle\ podobna baraka miri kakih 20 metrov v dolgosti in kakih ti m. širokosti. Povedali so nam, da jih biva v tej baraki 180 mož. Ob lesenih stenah so nam pokazali dve vrsti lesenih podov na katerih spe. Tako, po dolgem in trudapolncm delu je odmerjen za počitek teh ubozih trpinov trd lesen pod, brez blazin, brez pogrinjal. Na upra- šanje, če ne trpe mrazu po noči, so nam odgovorili, da se stisnejo in če je hud mraz spe celo eni vrhu druzih. Znamo prav dobro — so nadaljevali — da to ni zdravo ali kaj hočemo spati zunaj? Pridite sem kako jutro predno vstanemo in boste mogel zbežati pred smradom, ki polni to naše bivališče. In mi vstanemo zjutraj še bolj trudni nego smo zvečer predno se vležemo na leseno postelj. Na vprašanje, če znajo čitati, so nam povedali, da zna od 800 samo kakih 100 čitati in pisati. Mi ne poznamo druge šole nego to, kar nam uka¬ žejo naši delovodje (kapi). V takih razmerah žive ti bedni sinovi slovanske Dalmacije. Ko smo jim pričeli govoriti o krivicah, ki jih trpe in povedali kdo jc kriv njihovega bednega življenja, so nam stiskali roke in solze so jim ble¬ ščale v očeh. Globoko do srca ginjeni smo se poslovili v poznem večeru od teh trpinov, za katere se ne zmeni noben reše- vatelj slovanskega problema. Sedaj pa vprašamo. Mar nimamo v Pulju zdravstvene in varstvene oblasti, ki bi mo¬ rala urediti te škandalozne razmere, ki tvorijo tudi nevarnost za celo mesto. Ali ni nikogar, ki bi preiskal varstvene pri¬ prave pri tem delu, da bi se preprečilo nesreče katerim so podvrženi ti reveži. Ne mine mesec, da bi ne plačal kak delavec svoj pogum s življenj en. Vkljub tej krvavi resnici, ni v Pulju nobeno oblasti, ki bi se zanimala za varstvo življenja teh trpinov, ki so tudi pripadniki človeške družbe. Ni Poznal je Markiča, mogel je vedeti, da mu ne da posteljo, če je ne plača naprej. Ne! ves denar je zapravil v žganjariji, zjutraj pa so ga našli zmrznjenega. Resnično žal mi je po njem, ampak prav se mu je go¬ dilo. Jaz ga ne bom posnemal. Nič ne bom pil, toda lačen sem in nimam postelje. Dvajset vinarjev jc pa ravno dovolj za prenočišče. Odkod naj vdobiin denar za večerjo? Malo potrebujem, samo štirinajst vinarjev, ali jaz jih vendar nimam*. Tako je govoril Carpison sam s seboj. Zopet je šel k oknu. Burja je razsajala vedno bolj in po kamenitem tlaku je že zmrzavalo. Noč je že bila in Carpison ni mogel razločiti več vsacega mimoidočega Trudil se jc napenjal je oči in pri¬ tiskal k steklu obraz, da bi ne delal z njegovo senco zrcalo v steklu. Toda zamahi j. Ljudstvo je hitelo trumoma mimo okna domov, njemu pa se je zdelo, da gredo mirno njega trume bednih senc, ki se, zavite v črne rjuhe, zgubljajo v mučni, strašni, temni zimski noči. V žganjarijo sta prišla dva težaka; na¬ ročila sta vsak svoj kozarček zelene pijače ter se vsedla v kot. Carpisonu je prihajal dolgčas. Oddalil se je od okna in pričel hoditi. Drugi delavec je prišel v žganjarijo; pod pazduho je stiskal dve prazni vreči, ki jih je vrgel takoj v kot žganjarije in si pričel maniti roke. Bil je znanec našega Carpisana. (Konec prih.) niti slovenskega narodnjaka, ki bi se po¬ trudil za te slovanske v bedi in večni nevarnosti živeče delavce. Čemu? Puljski «Omnibus» ima sicer vsak dan dolgovezne članke v obrambo mornarice in drugih kapitalistov in v blatenje socialne demo¬ kracije. Toda v obrambo svojih hrvatskih bratov ne črhne nikdar niti pičice. Naj varujejo in branijo oni mornarico in kapi¬ taliste, naj spe naše državne, deželne in mestne oblasti, ali mi ne bomo spali in ne bomo nehali, dokler ne priborimo tudi tem slovanskim nesrečnežem človeško ži¬ vljenje. RAZNO. Preganjanje Poljakov. Reakcij o- narni deželni zbor na Pruskem je dovolil nemški vladi 200 milijonov kron za razlas¬ titev poljskih posestev v Poznanji. Prisiljena esproprijacija je že sama na sebi odijozno početje (če prav je v neka¬ terih slučajih dovoljena v zakonih) ki služi v preganjanje narodov. Od Bismarcka na¬ prej vrši nemška vlada to sramotno, civi¬ liziranega naroda nevredno politiko prega¬ njanja Poljakov. Leta 188(5. je dovolil pruski deželni zbor prvih 100 milijonov za nakup poljskih posestev. Upravo teh 100 milijonov sc je dalo posebni komisiji se¬ stavljeni iz uradnikov, S početka je šla stvar še precej dobro naprej, toda v kratkem se je spremenil položaj popolnoma. Nakupili so posestva toda niso mogli najti kmeta. Tako so ostala prejšnja posestva neobdelana. Leta 1898. ni bilo od omenjenih 100 mi¬ lijonov nič več. Deželni zbor je dovolil druzih 100 milijonov. Tudi od teh 100 milijonov ni ostalo leta 1902 nič več in deželni zbor je dovolil tedaj 150 milijonov. 350 milijonov je uporabila že nemška vlada v svrho germanizacije Poljakov. Pa je tudi dobro, da si ogledamo, kako je bil uporabljen ta denar. Prej omenjena komisija je nakupila 325.903. hektarov posestva za 292,500.000 markov (en mark je 1.20 K ).57 milijonov so pa požrli upravni troski!! — Po¬ sestva, ki je nakupila komisija, so bila po večini v nemških rokah. Samo 31.0 odstotkov je pripadal poljskim kmetom. Ekonomični determinizem sc opaža tudi tu. Komisija plača dobro posestva, nemški posestniki so sicer dobri rodoljubi toda v prvi vrsti so. posestniki. Znali so obrniti v svojo korist reko zlata, ki je bila name¬ njena germaniziran ju Poljakov. Iz tega je razvidno zakaj se je izjalovil popolnoma načrt vlade, za prisiljeno razlastitev ^poljskih posestev. Poznanja je danes še ravno tako poljska kakor je bila nekdaj. Vkljub temu pa je vredno, početje pruske vlade najstrožje obsodbe, ker zlorablja despotično moč v svrho preprečen ja svo¬ bodnega razvoja poljskega naroda. Obžalo¬ vanja vredno pa je, da dela ruski biro¬ kratizem zoper poljake skoro ravno tako kakor nemški šovinizem. Veliki vojvoda toskanski Fer¬ dinand IV. je v petek umrl. Njegov brat, bivši nadvojvoda Ivan, je odložil do¬ stojanstvo nadvojvode ter je odšel kot Ivan Orth po svetu, kjer je izginil. Menda se je ponesrečil s svojo ladjo na morju. Ferdinandov sin Leopold je imel nalog svojega očeta, naj takoj po očetovi smrti naznani cesarju, da sprejme naslov toskan¬ skega velikega vojvode. Toda tudi Leopold je odložil svoje dostojanstvo ter je odšel z imenom Leopold Wolfling v Švico. Njegova sestra Luiza je bila soproga sedanjega sak¬ sonskega kralja ter je sedaj omožena z glasbenikom Tosellijem. Sedanji dedič velikega vojvode, nadvojvoda Josip, je v svojem in svojih bratov imenu izjavil, da se odreka naslova toskanskega vojvode. Druzega pomena, kakor naslovnega, to ime sploh nima več. Pred 48 leti je bil sedaj rajni Ferdinand IV. še vladar v Toskani. T a splošno volilna pravico v d ožel ni /,l»ror Pruski so predložili socialni demokratje minustru Biilovvu reso¬ lucijo, s katero se zahteva, da imej pravico voliti vsak 20. let star državljan. V Brunsvvigu, so delavci demostrirali, ko so izvedeli, da je deželni zbor odklonil predlog za splošno volilno pravico. Po končanemdelu so sc delavci, sešli, v svrho demonstracije. Tako sc je zbralo delavcev . natisoče. Redarstvo je ostalo kar zamaknje¬ no ob veličastnosti demonstracije. De- monstrantje so hoteli iti pred deželni zbor toda pot jim je bila zaprta. Zvečer je priredila soc. dem. 8 shodov. Henrik Ferri, voditelj socialističnega lista «Avanti» se je odpovedal vodstvu, ker je sklenil pogodbo za prireditev v Ameriki kurz predavanj, ki bo trajal 6 mesecev. Volitve v roški deželni zbor. V listi socialističnih kandidatov v deželni zbor na češkem je tudi ena žena Drago¬ tina Mach, ki kandidira v četrtem okraju v Pragi skupno s sodrugom dr. Soukup-om. Dragotina Mach je tudi vpisana v volilnem imeniku. Železniška nesreča. Dne 20. t. m. ob 10. uri zvečer so trčnili skupaj v Bivio Acquabella pri Milanu na italijanskem, trije vlaki. Vzrok tej strašni nezgodi je bila gosta megla. Bilo je mnogo mrtvih in ra¬ njenih. Zakon o rekrutih ima biti prva naloga državnega zbora, ki se snide sredi meseca marža. Za potrebe vojaštva ima vlada pač vedno največ skbi. Ogrski socialisti proti alkoholu. Na shodu ogrskih socialističnih strokovnih organizacij je bil sprejet tale sklep: Stro¬ kovne organizacije ne smejo imeti svojih društvenih prostorov tam, kjer se prodaja vino, pivo ali žganje. Obenem je bila izra¬ žena želja, naj se ne prodaja opojnih pijač od sobote zvečer do ponedeljka zjutraj. Protialkoholne agitacije tudi na Slovenskem ne bi bilo škoda. Mi smo žalibog še tako daleč da si shoda brez vina in piva skoraj misliti ne moremo. Delodajalci parobrodnega društva «Dalmatije», so sklenili razopremiti svoje ladiji. Odpustili so že vse možtvo. Ladiji so vsidrane v Valdeghin. 300 kapitanov in pomorščakov je brez dela. Predavanje «oinj. V nedeljo dne 19. t. m. se je vršila v Labinju prva okrajna kon¬ ferenca za volilni okraj Pazin-Labinj. Navzočih je bilo 40 delegatov, ki so za¬ stopali 15 občin iz dotičnega volilnega okraja. Politični odbor deželne organizacije je zastopal sodr. Jeldič iz Pulja. Dnevni red konference je bil: 1. Ustanovitev volilno-okrajne organizacije; 2. gospodarska organizacija; 3. Raznoterosti. Konferenco je otvoril sodi'. Pavel Budit- točno ob 10. uri zjutraj. Pozdravil je nav¬ zoče in razložil pomen konference. Nato je bil izvoljen sodr. Bučič predsednikom konference. K prvi točki je poročal sodr. Jeldič iz Pulja o pomenu' in nalogi politične orga¬ nizacije. V daljšem govoru jo raztolmačil glavne točke socialističnega programa in sredstva, ki se jih moremo služiti v do¬ sego svojega cilja. Po daljši razpravi, ki se je je udeležilo več delegatov, so bili izvoljeni v odbor volilne organizacije sodrugi: Jurčič Josip, Mahovovič Jakob, Miletič Josip, Hlapdič Anton in Bučič Pavel. Nadalje se je iz¬ volilo še 15 zaupnikov in sicer po enega za Vsako občino. K drugi točki dnevnega reda, ki. je ob¬ segala gospodarske in strokovne organiza¬ cije, je poročal sodr. P. Bačič. Govoril je o konsumnih .zadrugah. Prve konsumiie zadruge nismo bili zi nožni vzdržati, bili smo še premajhni. Toda sedaj je postalo naše število veliko, .strokovne organizacije so razširile zavednost delavstva na vse kraje. V naših vrstah imamo ljudi zmožne voditi vsako trgovino. Zato smo sklenili ustanoviti novo kousunmo društvo, ki bo gotovo uspevalo. Po daljši razpravi se je sprejelo poročilo sodr. Bačiča enoglasno. Pri točki "« raznoterosti* se je bavila ■konferenca samo o šolskem vprašanju. Vsi delegatje so tožili pomanjkanja ljudskih »šol. Kar jih je so oddaljene preveč-ena • od druge, tako da otroci, ne morejo zaha¬ jati k poduku. Nadalje so se pritoževali radi nekaterih šol družbe Sv. Cirila in Metoda, posebno pa čez šolo ki vzdržuje ta družba v Sv. Lovrencu. V tej šoli je bil že nastavljen za učitelja gospod Fer¬ dinand Herdi. Toda dišal je menda preveč po svobodomiselstvu, kajti župniku ni bil posebno všeč in ga je dal odpraviti. Službo učitelja je pa prevzel župnik sam, ki udi prav po vzoru kranjskih klerikalcev. Otroci hodijo po dve uri, da bi se kaj naučili, toda ko pridejo v šolo pa ni župnika. En dan je bolan, drugi dan je pri bolniku, tretji dan v cerkvi, samo v šoli ga ni. Po dvakrat, celo trikrat na teden se vrnejo otroci domov ne da bi sc bili kaj naučili, ker župnika ni bilo v šolo. Take so pač razmere v šolali te preveč hvalisane šolske družbe, katere edini namen je vzgajati klerikalizem. Ko so govorili še drugi delegatje je zaključil predsednik to prvo, toda važno konferenco. Zahvalil se je za veliko ude¬ ležbo, ter priporočal navzočim vstrajnost in delavnost v prid človeštva. Z živjo klici na socialno demokracijo so se delegatje razšli. Tako je postavljen temelj socialistične propagande tudi v tem industrielnem kraju, od koder bo širila socialistična stranka v tem volilnem okraju živečim proletariatom, luč in zavednost do človeških pravic. KNJIŽEVNOST I * socialistično literature. V za¬ ložbi časopisa «Naprej» v Idriji so izšle sledeče brošure, katere prav toplo pripo¬ ročamo našim čitateljem : 1. «Socializem*. Priredil Ant. Kristan. Obsega, na 52 straneh, poglavja: Kaj je socializem — Socializem in zasebna last Socializem in last poljedelcev — Sociali¬ zem in končni cilj — Socializem in na- rodnest — Socializem in svetovni mir — Socializem in šola — Socializem in cer¬ kev — Socializem in žena — Socializem in zakon — Socializem in inteligenca. Že naslovi poglavij dokazujejo, da ob¬ ravnava knjižnica najaktualnejša vprašanja, za katere se mora danes vsakdo, posebno pa še socialistični delavec, Živo ",animati. Cena »Socializmu* z 20 vin. 2. »Social;:n demokracija inkmetiško ljudstvo*. Poročilo sodr. Ant. Kristana. Cena -1.0 vin. Str. ■ 17. Razmere socialne demokracije in kmetiškega ljudstva mora čimdalje bolj biti objekt živahnih razih o- trivanj v vrstah socialne demokracije. Zlasti pri nas na avstrijskem jugu, kjer imamo sorazmerno več, kmetijskega pro¬ letariata nego industrijskega. V brošuriei «Socialna demokracija in kmetiško ljud¬ stvo* dobi čitatclj socialno-d.emokrdtiiJii kmetiski program za sedaj ter načrt socia¬ listične organizacije poljedelstva. — Ta brošurica je uprav sedaj predmet dosedaj še malo kedaj opažanega zanimanja. V celjskem »Narodnem Listu* je o nji na¬ pisal dr. Božič tri obširne članke. Sodr. Ant. Kristan mu baš sedaj v idrijskem «Napreju» temeljito, odgovarja. Socialna revija «Naši Zapiski* so jo prav toplo priporočili... «Zaka.j smo socialisti*. V brošuri, pod tem naslovom, je zbral sodr. A, Kristan 'članke več znamenitih socialističnih pisa¬ teljev, ki pojasnujejo .socializem z več stranij. Vsebina je nastopna : F. V.Krejči: Vzgoja k socializmu — F. Liess: Zakaj sem socialist? E. de Arničis: Pogovor — A. P. Yesely-. Mi tega tako ne prc- naredimo — K. de Amida: Pridobivajmo ideje nežne duše. — Evrico Ferri-. Vojska ni delo — I. En,trata: Mrtvi govorijo. Cena tej brošuri je 14 vin. « Komunistični manifest*. Napisala Karol Marks in Friderik Engels. Cena 40 vin. Ni je knjige, ki bi. bila tako hitro v toliko in toliko najrazličnejših jezikih izšla kot je izšel Komunistični manifest*,' ki je res nekak zgodovinski evangelij socia¬ lizma. Hrvatje imajo že prevedeno od 1. 1904. Srbi, Bolgari tudi že dalje časa; Slovenci pa smo je dobili šele letos ob — šestdesetletnici njenega rojstva. Komuni¬ stični manifest mora biti v rokah sleher¬ nega delavca. Vse te brošure se dobe. na Primorskem v upravi ' Delavskega Lista* v Trstu, v Pulju v Arco Romana ter v knjigarnah Gorenjec v Trstu in A. Gabršček v Gorici. Izdajatelj, in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. ■ Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Co.inp. ulica della Zonta 8, V soboto 25. t. m. se vrši v gostilni «Vojnovič* v ulici BoCcacid 25' javen železničarski shod krajne skupine lil. str. in prav. društva. DELAVSKI LIST V ALERIO CUCIT Delavnica pohištva Trst, ul. Benedetto Marcello 4, = vogal ulice Tigor. = Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER_LEVI MINZ1 Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. FRAN MAHU - TRST i - ulica N. Machiavelli štev. 8. Skladišče oglja, premoga io drv. Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. ■"v Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa drug lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št 3 - Trsi Gostilna „ Časa dei Po polo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. JLazzaro in ul. S. Catterina Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFNER - TRST ——*- ulica delle Acque št. 20. - Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov ai Fran Cantoni = Trst ■■ ul. Barriera vecchia št. 23 Velika zbirka manufakturnega tkanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE hbb^M] Dr. n. * | y Zobozc MOVani. 1 Ar Izdira zobe bi ( IB zobe po Slovansko knjigarno in papirnico i Podpirajte edino Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 ^/j ^i Gostilna „Alla Lealta MftRTiNELL Zobozdravnik dunajske klinike, e brez bolečin. — Izdeluje umetn po najmodernejših zistemih. Cene zmerne. Trst - Ulica Barriera vecchia št. 3 ===== Telefon šf. 1708. == ANTON SAITZ ulica delle Acque ANTON CE.CH TRST - Ulica Fonderia št. 12. •I ltv« jnoijsii uiiisiiiiiiiMlIl in lSirsKin Vil i Maršale, Vermuth, i. t. d. Vina najfinejša, domača kuhinj Družinske zabave. —---i = KNJIGOVEZNICA P1PPAN k BORTUZZ' ulica Valdirivo štev. 19 , = ■■■ H. nad. ~ Izdeluje najfinejša in tržn dela po zelo nizki ceni, PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. Kavarna »MILANO** TRST - Ulica Giulia nasproti spomenika „Domenico Rossetti“ —— - J Na razpolago so revije in časniki v vseh jezikih. Postrežba točna. Delniška glavnica K 10,000.000. OSR. BANKA ČEŠKIH HRANILNIC Vlog okoli K 77,00 0.000. Podružnica v TRSTU, Piazza del Ponterosso 3 • • V Naslov za brzojavke: „Sporobanka“. 4- 1 / 3 °/p vloge cta, l^rijižAce - Vlogje rta, tek, račun S° „ Menjalnica - Bančno trgovanje vseh vrst. " ~— Centrala denarnih zavodov avstro-ogerskih. Izdaja sirotinsko-varne bančne obligacije. Premijeve vloge po 67 °