List 36.
Krompir gnjilobe obvarovati.
Krompir po več krajih letos spet tako gnjije, da je očitno, da tiste nesrečne bolezni, ki nam že blizo 15 let veliko škodo dela in je zadnje leta nekoliko potihnila, še zmiraj ni konec. Bati se je letos, da bi v keldrih hudo ne gojil.
V  takih nadlogah je treba pomoči iskati, kjer je kaj pomoči najti. Od leta 1846 so wNovicea že toliko svetov prinesle, da jim ni skor mogoče, še kaj novega povedati. Naj tedaj naši bravci starejše -Novice" v roke vzamejo in poišejo sem ter tje, kar so svetovale.
Al nekaj drugega jim imamo danes priporočiti. Omenile so že enkrat, da je gosp. prof. P le s s na Dunaji znajdel pomoč, krompir gnjilobe in kalenja obvarovati in ga leto in dan zdravega ohraniti (die Kartoffeln vor Faulniss und keimung zu schutzen). Tako beremo v 29. listu dunajskega časnika „Neueste Erfindungen", kjer tudi zapisano stoji, da je gosp. profesor privilegij ali patent prejel za to znajdbo.
Čeravno smo v vseh tacih rečeh precej neverni Tomaži, vendar ne moremo tega prezreti, da se privilegije ali pa-teuli ue dajejo tje v en dan za vsako reč. Po takem smemo misliti, da mora gospod Pless-ov pomoček vendar kaj prida biti.
V  razglasu tega pomočka se bere, da gosp. profesor razodene svojo skrivnost za leto in dan grajšakorn za 5 gold. nov. dn., manjšim kmetom pa za 1  gold.
Prerajtano je, da po tem takem en vagan (2 mernika) krompirja gnjilobe obvarovati, ne velja več kot 2 ali 3 nove kraje. 8 pripravno p r ena red bo keldrov ali hramov se pa dajo ti stroški še zmanjšati.
Kdor tedaj želi od gosp. profesorja zvediti ta pomoček, naj mu posije dnar in mu v pismu obljubi, da ne bo nikomur te skrivnosti razodel. Gosp. profesor mu bo potem poslal: 1) Na ta njen i popis, kako je s krompirjem ravnati, da se zdrav ohrani, 2) posebni popis, kako krompir v keldrih, hramih, jamah itd. spraviti, 3) popis, kako dobre keldre in hrame za krompir napraviti. Ta popis za predelanje keldrov je tako na drobno napravljen, da vsak polit* po tem lahko dela.
Ker je gosp. Pless-ov pomoček za odvračanje krompirjeve bolezni razglašen, se je v mnogih časnikih priporo-čevalo spet mnogo pomočkov, kakor apno, suhi pesek, oglje itd. Nasproti temu rečemo, da Plesso-v pomoček je vse kaj druzega, in da se da prav lahko rabiti, je dober kup in gotov. Pa še drugo moč ima Pless-ov pomoček, namreč da krompir v keldrih ne začne kaliti.
Kdor želi tedaj vse to zvediti, naj se, kakor smo gori rekli, s pismom in dnarjem obet ne do gosp. profesorja na Dunaj z napisom: „Herr Fran z Pless, k. k. Professor in Wien, Vorstadt Michelbeuern Nr. 51u.
Tako smo brali v omenjenem časuiku „Neueste Erfindungen**. Svoje lastne skušnje še nimamo; al ker se nam ta reč za tako gotovo priporoča in  ker res ni draga,   se
nismo mogli zderžati, da bi je ne bili   očitno razglasili tudi našim gospodarjem.