Za poduk in kratek čas. Duhovnija sv. Križa nad Mariborom. (V spomin njuneg.i stolctnoga obstanka. Spisal J. S— a.) (Daljc.) 2. Cerkev s v. Križa. Kedaj da je bila cerkev av. Križa postavljeua, ni zuario. Verjetno je, da so si bili že prvi, v teh hribih naseljeni kriatjani poatavili kapelo, v kateri so jim duhovniki iz Maribora in pozneje iz Kamnice prišedši božjo službo obhajali in sv. zakramente delili. Po zimi ali kedar dolže časa ni bilo duhovnika k njim, pa ao ae menda tudi sami ondu zbirali k akupni molitvi. Da ao bržčaa že v 13. stoletji, torej pred 6 sto leti todi ljudje prebivali, smemo iz tega sklepati, ker so bojda lani pri razdiranji stare Strnadove koče, ki je stala pod ceato, k sv. Duhu peljajočo, naali bruno z letnico 1226, in na stari kameniti prižnici ae nahaja letnica, katero nekateri čitajo 1293. Ako bi to oboje bilo reaniono, tedaj bi bili brez dvoma že pred šeat ato leti ljudje todi bivali in tudi že avojo cerkvico s sedanjo prižnico imeli. Vendar te letnice niso zanesljive, kajti bruno se je žalibože pokončalo, letnica na prižnici pa ,je tako zamazana, da ae ne da lohko apoznati, in nekateri trdijo, da ae ima čitati 1493, kar bi svedočilo, da je prižnica in tedaj morebiti tudi cerkev v 15. stoletju nastala, iz tega pa ne aledi, da ne bi mogla že prej kakošnja kapelica tnkaj biti. Prvotna kapela je bila gotovo večkrat predelana, povcčana in olepšana. dokler ni leta 1S84 svoje sedanjc snažne podobe dobila. Tistega leta je bila namreč vsa cerkev izvzemši zvonik prezidaua, znatno povišana, na novo obokana in za eno kapolo z oratorjem povekšana. Tudi vao notranjo opravo je dobila novo: tlak, stole, orglje, spovednico: oba oltarja sta bila ponovljena, eden stranski oltar pa je bil odstranjen. Zdaj ima tedaj cerkev le dva oltarja: veliki oltar sv. Križa in stranski Device Marije v novi kapeli. Prejšnja stranaka oltarja ata bojda bila preneaena iz cerkve sv Alojzija v Mariborn Cerkev sv. Križa meri sedaj 2f3 raetrov v dolgoati, 6 m.. 10 cm. v širokosti, s kapelo in žagrebom vred pa 14 met. 48 cm., in 11 met. 23 cm. v visokoati. Zvonik, ki je najatarai del cerkve je ostal pri zadnjem prenovljenju nespremenjen. aamo veliki vhod pod zvonikom se je povečal. V zvo niku so trije zvonovi, ki tehtajo okoli 24 cent. Veliki zvon ima napis: ..Zu Gottea Lob und Ehr hat mich gegosaen Salesius Feltl in Gratz, Anno 1817. Dnrch Beihilfe der Pfarrgemeinde und der Kirchenpropste Josef Hlade, Jakob Werdonig ist diese Glocke beigescbafit." Na sredujem zvonu je napia: ,,Mai*tinua Feltl liat micli gegossen in Gratz Anno 1777." In na malem zvonu: ,,Joliann Feltl bat mich gegosaen in Graz Ano 1841." Veliki zvon je bil na stroške faranov in drugib dobrotuikov zlijen prvokrat 17H8 ter na ime av. Urbana dne 7. jan. 1789 v Gradcu poavečen; a ker je dvakrat pooil, bil je tretjokrat prelijen 1817 ter iatega leta 3. oktobra na čast av. Križa posvečen. Ta zvon tehta 1450 funtov. Mali zvon je bil zlijen in na čast Device Marije posvečen 9. aprila 1788, poznej 1. 1841 pa jo bil prelijen in 6. maja spet posvečen. Sprva je telital ta zvon 306 funtov. Najstarši je torej srednji zvon, ki je bil 1. 1777 zlijen. Skrb za cerkev in njeno premoženje imata zraven g. župnika dva cerkvena ključarja, ki sta zdaj, oba skrbua farmana, Jakob Sternad in Jakob Hlade. Cerkveniško slnžbo zdaj opravlja Pavlio Jauez. (Jerkveno premoženje obstoji v dveh majhnih vinogradih; eden je v Rošpahu, drugi pa v Žurkovem vrhu, ki pa ne rodita toliko, da bi zadoatovala za cerkvene potrebščine, toraj morajo za uje farani akrbeti. (Dalje prih.) Smešnica 17. Ljubenec: ,,He, sosed, kam pa s svojo čedo?" Mozircc: ,,Na Kranjako." Ljubenec: ^Kaj nimaš doma piče za njo ?" Mozircc: rSe koj. toda ališal aem, da uči nek učeni profesor v Ljubljaui, da je Kranjska ,,svinjska dežela". Ker pa se mož še zmerom dobro tamkaj počuti, iz tega sklepam, da je ondi za take-le stvarice dobro življenje." Ljubenec: ,,To bo po takem že, tedaj pa dobro srečo !"