Ti časi nam v marsičem oživljajo ormm 4 ~ čase, ko ja morala mlada Kristusova Cerkev skozi strašne preizjcušr je. Ni je bilo na svetu ustanove, ki bi imela lepše, vzvišene j-š o in ra vesoljno človeštvo koristnejše namene kot jib je imela sv„ Cerkov, Človek bi mislil, da jo bo svet z odprtimi rokami sprejela Pa je -ni.Ifjen božji ustanovitelj je vedel, da je ne bo in ji je že naprej napev 3 = dal pot, po kateri bo morala iti bolj ali manj skozi vse čase, Za= to je pa rekel s "Kdor no nosi križa in ne hodi za menoj, ne. mora biti mej učenec«," (Lk 14., 27). Prevratna človeštvu škodljiva družba?. Svet je gledal Cerkev drugače« kak or jo je gledal njen božji ustanovitelj in kakor-so' jo gledali kristjani sami, .Svet jo sploh ni mogel razumeti«. Videl je v njej podtalno družbo, ki ima povsod razpredene svoji mreže in zastopa nauke } •ki jih ni.mogel razumeti ker. mu nis o šli v' račun. Svet se jo Cerkva x zbal, in videl v n j oj nevarnost za državo in družbo,: Kako je Cerke v ...ki naj bi s svojo enostransko' usmerjenostjo' bila obenem 'izvor novega, lepšega in boljšega življenja ha zemlji, bila postavljena na zatožno klop kot zločinka in sovražnica človeštva o.-Pa ni nobenega: hudodelstva storila* Kristjane sc celo pogani c? čud'-vali kr 4 " ^vzorne ljudi* Kako je bilo to mogoče? .Božje in svetno sta se sr ^ala.« Med njima je bilo in bo večno nasprotje. Tako je moralo priti e Cerkev je mo= rala dokazati, da je od Bogo, ne od tega sveta* To je. dokaz; ker jo je svet začel sovražiti* "Ako vas svet sovraži.; da :it. mene prej .sovražil ket vas. Ko bi bili-vi od sveta, bi. tj ' ila ker ra niste, od svet sovraži, je morala šk svoje ljubi odbral, zato vas -p ’ ■ Cerkev človeška ustanova bi’tega no j ane j e v z drže v a 1 a za v e s t ir. lisca, ki je milo obenem :o* sas "Zaupajte, jaz šem svet JO. i ■d vedite sv et sveta sveta, ampak sem jaz vas n (Jan 15,13,19.). ži dolg in hud krvavi krst* Nobena : zdržala* Cerkev pa ni obupala. Krist :renričanje v pravilnost svojega ste. -stallsce n n - 'hcr^čl-h c* in bodrilo V -nT.-:ra Krišnu ridko , z r e drlo j upaš tv o?. Pa še nekaj! Kadar prebiramo j trpljenju in smrtimčen= cev prve Cerkve, ,.se čudimo in ‘ka : x težko razumemo. Kako je to mo= goče? Ali njim ,ni bilo ..nič za življenj e ?•• Saj smo mi tudi krist ja« ni. Pa nam. je " živi jenje .tako dragocene. Celo^sta r-ost, bolezen in. hudi Časi nam tega-veselja ne morejo vzetih Se mati v izpolnjevanju svojih naravnih materisnk: .h c. o ' ti. P ti tako nerada žrtvuje svoje ^ življenje«. Bog nam' je -ač v naravo y "'"bil nagon .po ohranitvi živ= 1 jen j a, dokler je le mogoče* .0 mučencih mlade Cerkve pa beremo l da so šli veseli v smrt za Boga -in za sv.vero. Mnogi so si mučenistva celo želeli. Kaj oni niso imeli tega naravnega, od Boga nam da« . nega veselja in ljubezni do življenja? Saj 'so bili eni tudi ljudje, "■ r■ kakor smo mi. Morda pa so bili ti kristjani boljši kot mi, bolj na • ..JU duhovne dobrine navezani in bolj one stransko usmerjeni? Pa še ne= - .; ; np -t; Štev, 10., Leto III. marca 1^4 5„ ^ kaj. Drevo, ki je od začetka, od mladega izpasdžavljeno hudim vi= barjem, se bolj utrdi, požene globlje in močnejše korenine kot o= no, ki raste ves čas v miru. Zato je božja previdnost dopustila, da je morala mlada Cerkev takoj skozi hude viharje. Obenem pa je Bog tedaj kristjane izredno podpiral, pa ne tako kakor mi božjo pomočenajrajši razumemo, da bi j|ji namreč obvaroval vseh časnih nesreč, ampak tako, kot je bilo za namene sv.Cerkve potrebno in prav. Sv,Duh je tedaj obilnejše delil svoje darove, tudi dar moči, ki so ga bili preganjani kristjan^ posebno potrebni, da jih strah -pred poniževanjem, mukami : 'in smrtjo ni vrgel iz tira. Sv, materi Perpetua in Belicita. V dolgi vrsti tistih, ki jih je božja previdnost imela za vredne, da se ob njih preizkusi trdnost mlade .Cerkve in zvesto= ba do Boga in do Kristusa, zavzemata vidno mesto tudi plemeniti mladi ženi in materi Perpetua in Beiicita. Cerkev ju proslavlja 6*marca. Njuno trpljenje in mučeniško smrt za sv.vero so spremlja¬ le še prav posebne pretresljivo okoliščine. Žrtev, ki sta jo spre= jeli z mučeniško smrtjo, je bila tako velika in težka, da sta že pri mučeništva za vero navajenih sodobnikih vzbujali posebno spo=? štovanje in občudovanje. Zaradi tega ju je Cerkev uvrstila med one redke svetnike - mučence, katerih imena mašnik izgovarja pri vsaki sv.maši, Kdo sta bili? Med našimi ljudmi sta manj znani. Tudi njuni imeni sta med našim ženskim svetom redki. Doma sta bili v Severni liriki, v tedanji rimski provinci Kartagini ali seaanji Tuniziji. Bili sta torej rojakinji enega največjih cerkvenih uči= teljev, sv.Avguština. Živeli sta pa 200 let pred njim za časa cesarja Soptimija Severa, ki je vladal od 1,193. - 1» 211. Sv e -vguštin je bil ponosen na ti dve svoji rojakinji, jih v svojih spisih omenja ter pravi, da je poročilo o njuni smrti, ki je^v glavnem sestavljeno po zapiskih sv.Perpetue same j eno najlepših med spisi o trpljenju in smrti mučencev prvih krščanskih stoletij„ V kartaginski Cerkvi so vsako.leto, tudi^še za časa sv.Avguština to pretresljivo poročilo o njunem mučeništvu na dan njune smrti javno brali v cerkvah. Preganjani in zaprti,,, Kaj nam pove to poročilo o njunem preganjanju in smrti? Zgrabili so ju skupaj s tremi drugimi kristjani tistega atesta v času, ko je cesar Septimij Sever ukazal preganjati Cerkev. Vrgli so ju v temnico. Tedaj sta bili še katehumeni, to je, pripravljali sta se na sv,krst, ki sta ga kmalu na to prejeli v ječi. Ze po no= ko j dneh ječe, so ju z drugimi krščanskimi jetniki postavili pred sodišče, kjer sta odkrito priznali, da sta kristjani. Sodišče ju je- obsodilo na smrt od divjih zveri. Lahko si mislimo, kakšna bol je morala navdati dve mladi materi, ko sta slišali smrtno obsodbo. Perpetua je namreč pustila doma nekaj mesecev starega otroka, B^ljp cita je- pa pravkar pričakovala rojstva prvorojenčka. Vendar sta, po poročilu sv.Perpetue same, veseli,odhajali od sodišča v ječo, ker ju je Bog podpiral, da pred mučeniške smrtjo nista imeli stra= hu, .Samo s svojimi človeškimi močmi bi tega gotovo ne mogli pre = Štev, 10,, Leto III. - 3 - n ( e marca -194-8, Kdor očeta ali matsr.bolj ljipbi... Perpetuo jo prišel gčo- v ječo iskat in jo s solzami v v očeh prosil in rotil, naj prekliče svojo izjavo pred sodiščem. Ge je že n-o gane strah pred strašno smrtjo od divjih zveri, niti usmiljenje do njegovih sivih 1 s, naj jo vsaj gane usmiljenje do otroka, ki ga bo tako majhnega samega zapustila. Toda Perpetuo vse očetovo ganljive besede in solz. niso mogle omajati. Ona je ven= dar kristjana in kristjanu mora biti čast in zveličanje lastne duše -več vredno kot vse drugo. “Zakaj^ kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoj-, življenje zavoljo mene iz¬ gubi, ga bo našel,.. Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?** (Mt 16, 29, 26). Kdor hoče biti v r sniči Kristusov učenec, mora pretrga^ ti vse vezi, ki ga spravljajo v nemarnost za dušno zveličanje. n ^e'kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in že = ne in otrok in bratov in sester, vrh tega tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec" (Lk 14,26) a . Tako je naročil božji Učenik, in tega se je Perpetua držala. Trdo se to sliši in človeku skoraj nemogoče. Toda kdor na Boga računa, ga Bog podpre, ds je mogoče. Tudi Perpetuo in Felicito je podprl, da ^sta zmogli. . Tam bc trpel drugi... Pelicito je v ječi posebno mučila skrb, da se ne. bi nje¬ no mučeništvo zaradi njenega stanja zavleklo, Samo en mesec je še manjkalo do poroda, Po rimski,poganski državni postavi je bilo namreč prepovedano nad materjo v takem stanju izvršiti smrtno ob= sodbo. Toda ' og je Pelicito te skrbi rešil. Po molitvah nje same in tovarišev v ječi je predčasno sporo dila hčerko. Ko je ob po- rodnih bolečinah'jokala, ji je eden od jetniških stražnikov rekel? ,J 6e že zdaj jokaš, kaj boš šele storila, ko boš vržena zverem?" Pelicita mu je polna zaupanja v Kristusa in njegovo pomoč ob mu= čeniški smrti odgovorila: "Zdaj jaz trpim$ tam bo pa drugi.v meni, ki bo trpel namesto mene zato, ker jaz nameravam zanj. trpe ti "Vi boste žalovali in jokali, svet se' bo pa veselil" (Jan 16,20). Tako'je božji Učenik napovedal svojim učencem. Tudi Perpetua in Pelicita sta bili njegovi zvesti učenki, zato je tudi njima ta napoved veljala. Svet se je veselil in od veselja ploskal ob rjunem trpljenju, n b natrpanem gle lališču (amfiteatru) radoved= nih gledalcev, ki so ob svoji južnjaški živahnosti nestrppo čaka= li, da bodo videli, kako zverm trgajo in morijo ljudi, so poleg drugih kristjanov privedli na pozorišče tudi plemeniti mladi^kr= ščanski materi Perpetuo in - Pelicito, Za uvod v pretresljivo zalo-- igro so ms d splošnim odobravanjem, vpitjem in' smehom gledalcev kandidatesmrti kot izvržke človeštva pretepli s šibami. Tudi Per=' pfetus in Pelicita sta bili s šibami pretepeni, itato so..,spustili ni:d pretepene in j'avno ponižane žrtve iz temnih prostorov divje zveri, Perpetuo in Pelicite se je lotila divja krava in ju nekaj' časa premetavala, dokler ne nista izmučeni zgrudili na tla. Končno so ju obenem s tovariši, ki so jih mučile druge vrste zveri, na tleh ležeče pokončali z meči 0 . Čemu vse to?... Kaj jima je bilo toga treba? Mladi sta bili. Poročeni in iz uglednega rodu. -Prav nič hudega bi jima ne bilo. Srečno in zadovoljno bi lahko živeli.Pa se gresta tako zavreči.,. Zapustita Šte.v, 10,., leto lil. majhne otroke in može in odpovesta se vsemu, za čemer se trga in trudi toliko ljudi, da hi se ob njem olajšali in olepšali življe= nje in prostovoljno vzameta nase ponižanje,• trpijenje in smrt. Mnogim je to nerazumljivo 0 Zdi se jim nespamet. Oni hi tega ne mogli, pa tudi ne hoteli storiti, Lvet tega ne more razumeti.Ni= so mogli razumeti tega tisti, ki so gledali in se veselili oh nju= nem trpljenju in- smrti in tudi danes je mnogim vse to uganka. Vendar je to hilo potrebno* Kristus je rekel: "Kdor ho= če svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje zavoljo mene izgubi, ga bb našel f Kaj namreč človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo du 30 pa pogubi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svojo dušo?" (Mt .16,2F?,26, ) So še druge dobrine, ki so višje kakor življenje in če n® moremo obojega rešiti, moramo rešiti vsaj tisto, kar je višje, (Dako zahteva Bog in to zahteva . zmaga božjega nad svetnim, dobrega nad ziom, Oe bi tega ne bilo, bi bilo nemogoče božje kraljestvq na zemlji, V Rimu stoji velikansko gledališče - Kolosej, ki ga je dogradil cesar Tit in v katerem je umrlo na descttisoče kristjanom mučenišk? smrti. Cerkev je na to zgradbo bridkih spominov zelo ponosna, morda bolj kot na Vatikan sam. Zakaj? Lepo nam to pojasni cerkveni učenik sv. Beda častitljivi, ki je zapisal: "Dokler bo stal Kolose j,' bo stal Rim (Kot sedež Kristusovega namestnika nam= reč) in dokler bo stal Rim, bo stal svet." Krščanstvo torej in z njim svet stoji na kolosejih, na žrtvah tistih, ki jim je Bog najvišja dobrina, za katero so pri= . ■pravljehi dati vse, pa naj bi jipi bilo še tako drago. Ko bi takih ljudi ne bilo več, ko bi Beg nehal biti ljudem naj večja dobrina na svetu, bi svet ne odgovarjal več svojemu namenu, ki je čast božja in bi tudi ne imel več razloga, da bi bival, S križem je Kristus svet odrešil in z njim ga rešujejo vsi, ki ga prostovoljno na svoja ramena jemljejo. V vrsti teh ve¬ likih in plemenitih duš stojita na odličnem mestu tuch’ adi kr= ščanski materi - mučenici sv,-^erpetua in Relioita. \ "0 reši naš narod, saj tvoja je last, ohrani nam vernega naroda časti” : Tako pogosto pojemo, Kas narod je bil veren. Iz roda v 'rod se je podedovalo 'krščansko versko -prepričanje. Toda naša vera ne sme biti samo ponos! Ne sme biti Le = hvaležen- in lep spomin na očeta in mater , na otroška leta in živ= Ijenje v domači vasi. Lepo je življenje v katoliški verni in pobožni družini, v slovenski' verni vasi! Katera izmed nas zlasti v praznikih ne po= vasuje s svojimi opomini ob mičnih jaslicah v domači župni cerkvi, oh čudoviti'lepoti 'božjega groba in veličastnih obredih velikega tedna, ko se je morda še kot majhna deklica vadila poklekniti na obe koleni in lepo pozdraviti in moliti Jezusa, skritega v belem' Kruhku, Zveličar, na križu pribit' mi je vzbujal sočutje, a z Vsta= lim se je radovala v veličastni dolgi procesiji. - Še lepše^je bilo na praznik sv.Rešnjega Telesa, ko je v družbi 'belo obleč enih deklic radostno 'spremljala Jezusa na Njegovem slovesnem obhodu^ ko je vse molilo, poklekovalo in 1 kazovalo. čast svojemu Zveličar^ ju. Res, veren je bil naš narod., Ali pa imamo utvo da tak tudi ostane? I Štev, 10., LetoIII. - 5 - 7« marca 1948,, Verne smo šle od doma. Ali bomo v tujini vero tudi ohra= nile in poživile, da bomo ob povratku v domovino premagale un.iču= joči val nevere in brezboštva? Spomin na naša lepa otroška leta in na življenje v domači župniji nam bo našo vero podpiral, Pa to še ni vse. Vera v Bog^i je vodilo našega življenja. Samo v veri najdemo odgovor na bistven na vprašanja našega begunskega življenja in trpljenja. Poglobimo se nekoliko v b sede sv .Avguština j "Zase si nas ustvaril, o^Bog, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi!” - Kakšno teženje po sreči nosi .6 v duši! Iščemo poti do njej išče= mo znamenj, ki bi nam jo pokazale j nestrpno čakamo, kdo nas bo najprej in naj sigurne je pripeljal*do sreče na tem svetu. Vsamogo = ča sredstav uporabljamo, da bi jo dosegle. Kje jo bomo našli? morda za hip v svetnih dobrinah. Da! Ne morem zanikati veselih trenutkov, ki nam jih nudi svet. Toda sre ča.minijivega sveta brez Boga je bežna, minljiva, prinaša pr a z no= to, žalost, in ponovno neuspešno hrepenenje. Tiste globoke sreče, ki polni srce z notranjim mirom,ki ostane in za katero se ni bati, da se nam bo zdaj - zdaj izmuznila, tiste sreče, nam ne more dati prav nobena stvar. Le žrtev, odpoved iz ljubezni do Boga in bližnjega nam privablja pravo srečo. Saj nam je znan reki "Osrečuj in srečna tež' Živa in trdna vera v Boga in božjo vsevednost, ljubezen in dobroto nas bo krepila, da bomo žive iv pravično in bogoljubno. Zavest ži= ve vere nam bo, dala tudi moč, odbijati sovražne napade, naj se že bodo pojavljali v kakršnikoli obliki: v sladki vabi na mamljive veselice, predstave in izlete, v udobnosti življenja... Naj izgloda vse še teko sijajno, - če je bre-z Boga, brez vere Vanj in brez is= joolnjevanja Njegovih zapovedi, bo ta bežna sreča prinašala nesre^ co ne le posameznici, ampak vsej slovenski skupini. Morda pa bodo našo vero napadali, blatili, s tem-blati¬ li ne samo Boga in božjo Mater, ampak tudi ves veren slovenski m = rod, o, tedaj ne pozabimo* Oim več moramo za vero žrtvovati, čim v ec odpovedi tianja sreča, za njeno naš jnir ohranitev doprinesti, in veselje tem večja bo naša no- Kant j e, ali veste, kaj pomeni ta datum? Za marsikom ga bodo dnevi od 14. marca odločilni za celo življenje. Ne preslišite klica božjega, ki vas kliče, da se prenovite, poglobite in pripravite, da boste zmožni uspešno dovršiti nalogo, ki vam bo v bodoče dana. Vaš Bog in vaš narod gledata na vašo pripravljen nest u tfif/AISLJEVANJE OB BRVI SOBOTI, 11 kjl JE" ZA NAS mIm BUJ 1 V duhu poicmajmo ne goro Kalvarijo,-prav do vrha, kjer vrši zadnji in najstrašnejši prizor trpljenja. Delo domišljijo in spomina pri pramišl Biriči primejo Odrešenika in mu .jevanju. surovo slečejo ki se je erilepila na rane, nastale pri bičanju.- Trganje ran povzroči nove krvavitve. Položijo ga na križ t s silo njegove ranjene in razmesarjen^ ude in zabijajo žeblje v in noge. Jama za križ je ž^ izkopana. Križ se dviga rok. obleko, "bloke od na te gn^ j o nj egove Strašne 7. marca 1?48. Stcv. 10^, Leto III, , - 6 morajo biti bolečine, ker te že 'te;, losa vedno bolj razširja rane žebljev, - Križ stoji- in tri "dolge ure visi sramežljivo ter sveto Jagnje izpostavljeno popolnoma golo v ogled razbrzdani množici, ki Jo prihitela iz, .vseh pokrajin Jeruzalema, da bi se pasla'ob pogledu na njegov smrtni boJ„ - _ _Morda--trpeči Bog zameri kruti množici ter Jo obsodi v pogubljenje?.Kaj še! Le prisluhnimo besedam, ki Jih izgovarjajo njegove ustnice, besede, ki so. privrele res iz globin predobrega- sroa. "Oče, odpusti jim, -saj- he vedo, kaj delajo 1 ' (Lk 23,34), Razbojniku obljubi nebesa. Nas/: popolnoma pozablja In misli le- na Čuti žejo po dušah bolj kot žejo po pijači, podvrže se božji-volji do konca, izpolnjuje prerokbe, dokler ni vse dopolnje = no, Be preje pa izroči nam vsem svojo Mater, "Stale so pa poleg križa "ezusovega njegova mati«, (Jan 19? 25 ). Jezus se ozre: na'mat^r in na zraven stoječega učenca s zena-, glej, tvoj sin!" "Glej tvoja mati", - Ni mogoče izvršiti pr.mišijevanja o Jezusovi smrti, ne da bi pogledali v duhu Marije- V grenko žalost zatopljena je »njena duša prebodena z mečem e lini b .'.bolečin* Razum moli pri premišljevanju. Kako čudovita in grozna je Kristusova poroka s krvavim drevesom križa. Oče jo je vid 1 in jo blagoslovil. Objem mesa.Sinu. božjega z rodovitnim lesom, na ke teorem je bil darovan je rodil "izvoljeni rod, svet narod" (1 Peter 2,9)., nas vernike v Kris-tus je trpel, trpeti moramo tudi mi, ki hočemo biti njegovi, -Križan je bil j z njim moramo biti križani Še mi, Križ je ljubil, ljubiti bi g? morali še mi. Človekova narava trepeče, ko sliši te besede* Upira se 3 trpljenje. Na Golgoti smo, Jezus je porodil v svojih bolečinah nov rod, ljudstvo izvoljenih, družino sv-e-tih« la bo družina popolna, ji je trebatMatere« Objokana stoji in izbira med dvojno ljubeznijo. Ljubezen do Sina in ljubezen do ..krščanskega človeštva, se boril, v njenem srcu, Samo njega ima« Cs tu l i je t e l jubezen nežna Ih globoka, vendar ji ljube zev dognal- l eveg a iz s. d.ites pf ivoTje= nje; H Zp;od i se i" Broz te.tr>! j f-v je d ...la svetu Sina J ezusa, toda ni mogla roditi m' , ne da 0 :. n čutila učinke prokletstva, izreče¬ nega na.d Evo, Kako bi mogla Izvrševati nad človeškim. rodom mate¬ rinske pravice, če bi.si jih ne pridobila s trpljenjem. Čustva ir naše odločitve, Bledo in- .okrvavljeno mrtvo truplo je za naše telesne oči brez slave in lepote)-Bog pa se zavzet, sk. :.n j a k njemu in - ga', objema. Naše srce stremi in nemo občuduje, Nato. se pridruži ne= vidnim angelom, ki v /'tj.šini molijo njegovo/mrtvo truplo','te,.- Solze presvetee' Matere vzbude nežno in globoko sočutje« Lasi so njene solze očitek našim grešnim srcem. Ponižno jo pre= simo, naj nam -vtisne v dušo rane svoje ljubezni. Sveta Mati to te prosim rane Kristusa naj nosim vtisni v moje jih srce, Z Magdaleno In stotnikom se trkamo na prsi. Saj so bili naši grehi krivi, ki so umorili Odrešenika. Sebičnost, pohlep, hudobija, goljufija, naslade, telesna me loku ž. a oster napuh-; in podobni grehi so na križ pribili po četnika življenja« ''&te^40„, leto III., Kakor imamo pogosto napačne predstave o misijonskih deželah in lju= deh, ki v njih prebivajo, tako imamo tudi nepravilne pojme o delu naših mi= sijonarjev, Zato se še dobe ljudje,ki gredo v misi o one,za pustolovce, pragozdov, buj- živali in vebne selijo se v borni kočiči mt in odtod hodijo od. vasi do ckom in križem v roki in gov imajo vse ene. sanjače in morda še za Tja v dežele nega cvetaj, prečudnih pomladi zahajaj o^ti ljudje zato, da bi zadostili svoji želji po dogodkih,da bi videli vsa čuda, o katerih so brali v starih potopisih, Ko, ni jim samo za to, tudi evangelij, hočejo o menjati,N c\ divjaki vasi z zv onH ore tako lepo, tako čudovito, da vse drvi za njimi. Ne razumejo jih še’debi o, a vse prevzame njihov nastop, Ema- u se omeh¬ čajo in prosijo za krst. In tedaj oia= huje misijonarjeva roka od enigega kr~ ščevanja* Spet vzame popotno ; allcc in gre v|drug kraj in pridiga in kršenje, ljudje so nepoučeni. Ne znajo brati 5 ne 1.Lenček C,M,s mpnšvo stckrlt vec, Ako hočemo, da bomo pisati, Zato jil Zgradi si še eerkv za krščene divjake mora učiti tudi tega,, co, da lahko mašuje In v tem je vse njegovo misijonsko delo. To so slike, ki se porajajo v glavah premnogih, pa misijonsko delo. ali se porajajo v naj so goreči za ne. Kak o š k o d i j i v e stave. Škodljive za tiste sodelujejo pri misijonskem delu, ker o take preč¬ ki kakorkoli v, vse p roma¬ nj e, resni spoznajo ine tezavv dela. Dvakrat šm. ledstave za tiste c e sni eno .trpi je ^ 1 ... - ud i neuspehe kos sodobnim misijonskim nalogam in da nas sile teme ne prehite, potem moramo našo misijonsko akcijo postoteriti! To kai danes delamo je vse le ma^=. lenkost, s katero ne bomo v bodoče mogli nikamor več naprej. Proč s tistim, tako zgrešenim prikazo= vanjem misijonskega polo¬ žaja, ko se predavatelj ali člankar divi in čudi, ves vzhičen nad ogromnost= jo misijonskega delovnega . aparata - in v to zavaja še poslušalce ali bralce, češ, misijonarjev - du= hovnikov, mislite si, je po vsem svetu že 22,OCO$ 'sester je kar cela armada, ki pr e pr avl j a dežele 5 60.. 000 5 eerkv a- in' kapelic je 90,000 vel tako karno: ozre, povsod se : da. tudi tu : se oko cerkev ti odpre se Ženih 800 njenj s joj, Vsako' leto je do = 000 spreobr= skoraj en mi= v 1 iv e ki -c. ..'D Kajti izgubili,.k o misij onsmega pa so take predstave za , njih go ji j o "miši jonski poklic,, lahke se zgodi, da ga 'bodo bodo razočarani-nad vse•drugačnim res= ni čilim • miši. j c nskim de lom„. Misijonsko delo ni r.ikaka po HI ezija, S križem v roki oznanjati evan= gelij po vaseh je sicer lepo, a danes skoro povsod ne mogoče c S tem bi se mi=j sijonar le ..smešil kut sanj?.",. Samo miH slimo si 5 -da bi začel kdo po Ljubljani na cestah in trgih nastopati na ta ns=. čin. Eadovednežev bi se že nabralo c= krog njega, a vsi bi odšli z nasmeškom lijon,.„! itd,,itd,ljudje, ki to poslušajo ali'berejo, se kar oddahnejo, češ, hvala Bogu, da gre tako m , in' odhajajo domov, v živIje-iijD uspavani, pb= toiaženi nad"čudovitimi uspehi misijonskega dela, namesto, da bi odhajali zbujeni, globoko pretre= šeni nad usodno neznatno« st jo misijonske- akcije in pa v zavesti odgovornosti^ ki je na njih, ter s trdnim sklepom, takoj začeti z delom, z izdatnim sadelo= sinjem. - po geslu? Ne le. Štev. 10.-, Leto III. 7. marca 194-8 a na ustili. Pametni ljudje bi ga pust;i = li na miru. Isto bi dosegel in to še manj misijonar, ki bi■tako oznanjal evangelij na Japonskem ali kje drugje« Seveda pa s tem ni rečeno, da bi ne bile možne javne pridige tudi med po= ganskim poslušalstvom. Tudi te porabi^ na.stopi so e celo pa ni Sangkaju, drugod' so in učeni jo tu.in tam, a ti javni vse drugačnega značaja, Ss to vse misijonsko, delo, V Tokiu, Pekingu, Manili, Bombaju, Kalkuti in misijonarji in sicer goreči misijonarji, ki morda leta in. leta ne krstijo nobenega pogana« Vse njihovo delo je poučevanje na univerzah, sred= njih šolah in podobnih ustanovah. Nič pesniškega nima na sebi to šiv 1 j en j e f iz dneva v dan se ponavlja isto napor^ no delo brez vidnih uspehov. Koliko ljubše bi jim bilo hoditi od vasi do vasi in pridigati, a prikl .runi so k svojim knjigam in učencem, A zavedajo se, kolikega Os ne pridobe izobraženstva, ne bodo dosti opravili. Vedo, da so katoliške šole ena najpotrebnejših misijonskih ustanov. Zato se ne plašijo naporov, ko ustanavljajo šolske zavode, niti ne ko morajo žrtvovati vse svoje življe= nje kakemu na videz nemisijonskemu de= lu. Spet drugi niti ne učijo ne. Se prilike nimajo, da bi sejali evan= geljska zrna v mlade duše. Vse svoje moči posvečajo znanstvenemu delu v k&kšni zvezdami ali pišejo knjige, ' učene razprave, raziskujejo tamkajšnj' kar mora, kar more, mo z je storiti dolžan. - Poglejmo malo pobliže, v koliko 'bi bilo treba misijonsko ak= cijo pomnožiti, in ali bi to pomnožitev katoličani, še posebej Slovenci zmogli ali ne. V.JLIKA DALA. Treba je zgraditi Cer= kev med 1700 milijoni lju= di nekatoliškega sveta. Vsem tem naj bo Cerkev vidna, med vsemi temi mora biti tako pogosto in na ta na~ čin razširjena, da bo lahko zajemala vase vse. Po čem je Cerkev v misijonih vidna? Kot pri nas s po svetiščih, duhovnikih, samostanih, redovnikih in redovnicah,■ po verskih organizacijah. gradi pomena je to njihovo delotpo kulturnih, social.nih_ “karitativnih ustanovah,po tisku, po radiju, po šolah, znanstvenih ustanovah, po bolnišnicah, sirotišnicah itd. - na sto različnih vidnih akcijah, pojavih življenja in seveda po ver= nikih« Poznavalci razmer v misijonskem svetu menijo, da bi bile ogromne misi= jenske dežele dovolj odpor- proti silam teme« ako di bilo na vsakih 1" ,000 jezik, starodavne knjige, vere narodov prebivalcev v misijonih med katerimi delujejo. Na videz čisto nemisijonsko delo, a vendar kolike va= žnosti. Sele s tem znanstvenim delom si ponekod pridobijo ugled pri omika= nih ljudeh« In to še ni vse« So drugi,ki so neprestano v katoliških tiskarnah, izdajajo liste in knjige, tiskajo li= turgične knjige za uporabo vernikom in misijonarjem, Kolikega pomena je tisk za misijonsko delo! Le škoda, da še tako malo pomeni v primeri z ogromnimi nakladami poganskih in drugoverskih. časopisov in knjižnih izdaj, ; Najboljši misijonarji morajo 7 misijonarjev - duhovnikov, 5 misijonskih bratov, 10. redovnic, 20 katehistov, 50 učiteljev, oziroma pro= fesorjev, dalje 7 cerkva, 5 katehumenatov.^lo ljud= skih, 1 srednja šola, 1 gospodarska in 1 gospodinja ska. šola, dalje 1 bolnišni= ca, 1 sirotišnica in 1 hi= rainica,10 dispanzerjev ? 3 zadruge ali podobne soci= ialne ustanove, itd.Na vsak milijon pa še ena univerza oziroma podobna vrhunska 2 a J.kulturna ustanova. Dalje prihodnjič; biti morda leta in leta po vzgojnih vodih in se vsi posvete vzgoji bodo« _ čih duhovnikov. Na videz nemisijonsko, |.,i-gi7§|Lgjlljjif I jgg-ljP _(D_?J AfL ihT bpdjj _lč_Q .. Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu«