v^ew KOLEDAR IZ VSEBINE KOLEDARJA AVE MARIJA 1 953. KOLEDAR 1953. stran 4. - MARIJINI SIMBOLI, KATOLIŠKI INDIJANSKI MISIJONI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KATOLIŠKA DO -BRODELNOST, POLOŽAJ KATOLIŠKE CERKVE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, stran 8, p. Fortunat ofm. - KAKO JE Z BARAGOVO ZADEVO, stran 28, škof Gregorij Rožman. - MARIJA POMAGAJ NA BREZJAH, stran 33, p. Odilo ofm. - ANDREJ ANDOLŠEK, MISIJONAR V AMERIKI, stran 74, Dr. Janez Zaplotnik. - ZGODBA BRATA JUNIPERJA, stran 76, p. Fortunat ofm. - V RDEČEM RAJU, stran 96,P.Rafael St.ofm.- PRAZNIK SV. KRIŽA MED INDIJANCI , stran 98, p. Pij Petrič ofm. - BARAGA V GRAND RIVER, stran 104, Jože Gregorič, prevod: p. Odilo ofm. - LEGENDE O SVETEM FRANČIŠKU, stran 114. - LEGENDA O UREDNIKU KOLEDARJA, stran 117, p. Odilo ofm. - MISIJON LASTOVK, stran 118, p. Va-lerijan Jenko ofm. - IZ KRONIKE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV, stran 122. - SREBRNI JUBILEJ FARE V DETROITU,stran 125. - SLOVENSKO SEMENIŠČE V ARGENTINI, stran 129. - SLOVESNOST STOLETNICE MISIJONARJA FRANCA PIRCA, stran 132, p. Odilo ofm. - LEMONTSKE SLOVESNOSTI LETA 1952, stran 135 - NASLOVNIK NAŠIH DUHOVNIKOV, stran 139. Oktober - No. 11 Letnik 40 Published monthly except October and semi-monthly during that month by the Franciscan Fathers,, P. O. Box 608, Lemont, Illinois. Subscription prices: U. S. A. $2.50 for one ycar; Canada $3.00 for one year. Subscriptions are payable in advance. Entered as second-class matter at the Post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acccptance of mailing at special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1517. Authorizcd July 14, 1945. /953 40. /letnik Izdali SLOVENSKI FRANČIŠKANI Uredil P. Ciril Šircelj, o. f. m. Tiskala AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois V4397S STANE: DOLAR gtlagoslottljen bolif in srečno notio leto . vsem naročnikom, zastopnikom in za-pečkavjem lista Ave Maria, vsem do-brotnikom, sorodnikom in prijateljem! SLOVENSKI FRANČIŠKANI S/ Ylau~adno- telo- 1953 Ima 365 dni, se prične s četrtkom in se konča s četrtkom. PREMAKLJIVI PRAZNIKI IN GODOVI: — S e d e m d e s e tni c a je letos 1. februarja. ----- Pepelnica, 18. febrruarja Velika noč, 5. aprila Križev teden, 11., 12., in 13. maja. Vnebohod, 14. maja. Binkošti, 24. maja. Sv. Trojica, 31. maja. Sv. Reš nje Telo, 4. junija. ----- Kristus Kralj, 25. oktobra. Prva adventna nedelja, 29. novembra. AMERIŠKI NARODNI PRAZNIKI: Novo leto, v četrtek 1. januarja. -- Lincolnov rojstni dan, v četrtek 12. februarja. Washingtonov rojstni dan, 22. februarja, a obhajal se bo v ponedeljek 23. februarja. Spominski dan (Memorial Day), v soboto 30. maja. Dan ameriške neodvisnosti, v soboto 4. julija. _P r a z ni k dela (Labor Day), v ponedeljek 7. septembra. Zahvalni dan, v četrtek 26. novembra. Božič, v petek 25. decembra. KVATERNI IN DRUGI POSTI: I. kvatre, postne, 25. , 27. in 28. februarja. II. kvatre, binkoštne, 27. , 29. in 30. maja. III. kvatre, jesenske, 16. , 18. in 19. septembra. IV. kvatre, adventne, 16. , 18. in 19. decembra. 19531 rfl SOBOTA Genovefa 10 | Viljem BO," I ui.f.aiiuuiuiiirar^- g b 1 24 Timotej 31ggj Janez Boško PETEK Maka rij Julijan l v KATOLIŠKE CERKVE v Združenih Državah 1953 vzgojnih ustanov, ki se vzdržujejo s prispevki katoličanov. V vodstvu teh ustanov je nad 111,000 ljudi. Skoro 4, 940, 000 jih je pri pouku v 392 seminarijih, 236 colleges-ih in univerzah, 365 šolah za “sestre" (nurses), 2, 429 high schools-ah, 8, 710 osnovnih šolah in v raznih drugih posebnih ustanovah. vrednoti v katoliškem duhu novice in njihovo ozadje, je dosegel rekordno število v kroženju med ljudmi. Catholic Press Directory iz 1951 našteva 422 publikacij, ki obsegajo skupno 14,800,000 izvodov. centralizirano in podrejeno National Catholic Welfare Conference __ (Liga je tudi podrejena tej centralni organizaciji). To organizacijo je ustanovila cerkvena hierarhija pred 25 leti. Blagoslov njenega dela sega širom sveta. Z gorečim sodelovanjem lajiških skupin skrbi za mladino, ki je zapuščena, za dobrodelnost najrazličnejših vrst, bori se za socialno pravičnost in za človeško pravičnost, katere naj bodo deležne tudi majnšine; skrbi tudi za razširjenje vere doma, obenem pa podpira misijonsko delo. Ako pregledujete __katoliške časopise, pogosto dobite vir novic označen z NCWC Radio and Wire. Vse to vam razodeva važnost in pomembnost dela te organizacije. Državah še ne vrši v zadostni meri svojega kulturnega in socialnega dela, ki bi odgovarjalo zgoraj navedenim številkam. Morda je glavni vzrok tega žalostnega dejstva v razkrajanju __družinskega življenja, kateremu so podlegle tudi mnoge katoliške družine. Mladina, ki je pod vplivom verskih ustanov, ne dobi v družini nujno potrebnega dopolnila katoliške vzgoje. Mnoge katoliške družine ne dajejo svojim otrokom ni kake verske vzgoje in pogostokrat celo poderejo kar je otrok dobil v katoliški šoli. obrnjeneev ali konvertitov. Razširjenje evangelija po poljedelskih — okoliših je marsikje šele v začetnih stopnjah. Misijonski poklici so zelo daleč za drugim delom, ki ga katoličani vrše za misijone. Pomanjkanja katoliških pisateljev,učiteljev, vzgojiteljev, znanstvenikov in umetnikov ni mogoče prikrivati. Spoznanje pomanjkanja teh je znamenje, da jih možice žele. Tudi Gospod je dejal: “Žetev je velika, delavcev pa malo. . . " — Državah. Akoravno Cerkev v premnogih slučajih naleti na nerazumevanje in razne predsodke, vendar z zaupanjem gleda v bodočnost. Goričično zrno se je že začelo razvijati v mogočno drevo. *fr m KAKO JE Z BARAGOVO ZADEVO? V POLETJU 1952 jc bil, skoraj bi rekel, nekako p lasno storjen prvi pravi korak k pro-~cesu za proglasitev Friderika Baraga blaženim. Marquettski škof je ustanovil historično (zgodovinsko) komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik Msgr. — Zrya, generalni vikar marquet- -I | 'iške Škofije, pater Ciril Šircelj,frančiškan iz Lemonta in Mr. Jože Gregorič iz Chicage. To sicer se ni tisti sodni zbor, ki naj preišče Baragovo življenje in ugotovi, da so njegove krščanske čednosti dosegle junaško stopnjo. PaČ pa ima hi- .storična komisija nalogo, da ugotovi Baragove osebne življenske podatke_______ in zbere vse njegove spise. Teh je zelo mnogo: molitveniki, razni verski poučni spisi, veroučni pripomočki, misijonska poročila, dnevniki, posebno mnogo pisem in končno vloge na ameriške državne oblasti v pravno zaščito Indijancev, med katerimi je apostolsko deloval. Zbiranje vseh teh različnih spisov bi vzelo veliko časa. Mr. Jože I I v » 1 , 1 I Gregorič je pa tega dela večino ie izvršil, ko je vse življenje svoj prosti čas porabil za zbiranje Baragovih spisov; Če ni mogel dobiti originalov v posest, jih je fotografiral, da ima v fotoposnetkih skoraj vse zbrano. Marljivost in skrbnost Mr. Gregoriča bo olajšala in skrajšala delo, ki ga — ima opraviti historična komisija. ___ Nadaljni korak, ki se mora storiti Čimprej, pa bo, ustanoviti in organi-zirati komisijo ali sodišče, ki naj izvede celotni preiskovalni del procesa v marquettski škofiji z zaslisavanjem prič, z ugotovitvijo junaškega viška Baragovih Čednosti iz njegovih knjig, pridig, iz načina njegovega apostol-___skega delovanja itd. M arguettski škof-bo moral za to delo poiskati sposo-_________ Ljubljanski vladika dr. Gregorij Rozman, iz katerega Škofije je Baraga izšel. Škof Rozman, pisec tega članka, se že dolga leta posveča delu za Baragovo stvar. I I I I bne osebe, ki imajo čas in pravilno razumevanje zanj. Ko bo v marquettski škojiji proces končan, se pošlje v Rim na sveto kongregacijo obredov, ki je od papeža postavljena, da izvrši pravi in končnoveljavni proces, ki naj bi se končal z razsodbo, da je Barago v svojem življenju izpolnil vse pogoje, pod katerimi more Cerkev komu podeliti čast oltarja, to je, razglasiti ga za svetnika. Dolga je še pot do tega cilja, pa vendar bo Baragova zadeva prišla do njega, če se le enkrat zares začne in dosledno in netrudno nadaljuje. Vsakdo pa bo razumel, da je za takšno delo treba nekaj denarja. Stroški ne bodo majhni. Treba bo nastaviti gotovo število ljudi, ki bodo nekaj let polno zaposleni tu v Združenih državah, v ljubljanski škofiji in končno v Rimu pri obredni kongregaciji. Potrebna bo posebna pisarna s primerno opremo. Vsi Baragovi spisi, ki jih je spisal v raznih jezikih, in vsi sodni zapisniki morajo biti prevedeni v enoten jezik, v latinščino in se dati tiskati-kar bo naneslo precej debelih knjig-da jih dobijo v roke vsi tisti, člani obredne kongregacije, ki bodo imeli opravka pri končnem procesu v Rimu. Nekaj denarja se potrebuje takoj, brez njega niti historična komisija I ^ t^CnunA y £j9vtc*j0* Ctnciivn Agensi m *^^.tvtr+n)r^4imi d)*7n*H< .' ^vmpGrrt /1 r f-^t i . iz -V^f r /f/tOt T. Baragovo pismo cincinnatskemu škofu, v katerem izraza svojo zeljo delovati — med ljudstvom, ‘ki iive se v temi in smrtni senci.’ y*" +'/£^4***** y ^rrs^&luA. frf tyy usvh.4ra s>H-+r>£s6 f [ 'e**s 4^4**C*x4 4^£*-r**n%/ , iC+y+* &j*/lz***x+r**. <‘v*-h/ m&a jPr+jtrtM. \^/\.t_ tft^nro +4**. n&u^Asnjt *t*u*c* t Qk+€CC*i ,r3Z^ct~4, •^Z^frutcs - c/ŽLJUi ftz* r'*~ yo**A%^%s /&mi« •'V »?č~^&rtA ^S^c+djpJLr/AtA JnMet^n S** Z1/. />^2 *i£yu~s —v i 1 .—v 4* —% —m ra ra —ra ra w ra ra — —« 1 w ra 1 — ra ra« ra ... še ni bilo tam razen morebiti kakega posameznika. mišljenja. Vendar pa so njim v tolažbo tukaj med mnogimi posvetnjaki in Poleg navadnih opravkov v fari miačneži tudi pobožni in vneti ljudje, pa je Andol S ek tudi mnogo mi sij ona ril posebno v Marys villu. Govorim iz ne samo po nadškofiji San Francisco, izkušnje temveč tudi po apostolskem vikariatu Marysville v severni Kaliforniji. Temu je načeloval škof Evgen CVConnell, ki je bil jako goreč mož; prizadeval si je zlasti dobiti dobrih misijonarjev za razne župnije kakor tudi za ostale katoličane vsakovrstnih narodnosti, raztresene po vikariatu. Tudi Nemcev in Slovanov ni pozabil. Da bi jim dal priložnost slišati pridige ali se vsaj spovedati v svojih jezikih, je s privoljenjem nadškofa Alemanya, s katerim sta si bila iskrena prijatelja, povabil g. Andolška, da je meseca aprila 1864 prišel misijonarit v severno Kalifornijo in severno Nevado, ki je tedaj še spadala v marysvillski vikariat. O uspehih svojih misijonov v teh krajih je Andolšek sam nekoliko sporočil najprej v zanimivem pozivu, ki ga je v maju 1864 pisal v New York nekemu nemškemu tedniku. Naslovil je spis: “Vpijoči glas iz Kalifornije" in ga začel z geslom: “Pridite in pomagajte nam.” Nadaljeval je takole: “V preteklem aprilu sem v severni Kaliforniji, namreč v Marys -villu in okolici, vodil misijon za Nemce. Tedaj me je ondotni mil. g. škof prosil, naj bi se Nemcem njegove škofije v prid obrnil na nemške duhovnike in jih povabil, da bi semkaj prišli. Dobri cerkveni prelat me je tega tako pre-srčno prosil, da sem sklenil s pomočjo Brat zakristan je storil vse, da bi dobil ubogo ženo,kateri je bil brat Juni-per podaril srebrne zvončke, pa vse zastonj. Greh brata Juniperja se mu zdi tako velik, da sporoči vso zadevo glavnemu redovnemu predstojniku, ki se je ravno mudil v bližnem samostanu. Kar z antipendijem brez zvončkov gre h k njemu in mu natanko razloži, kaj se je zgodilo. Ko sem tam misijona ril, je mnogo katoličanov prihajalo k spovedi in pridigam. Za to pa se je zahvaliti ne meni, ampak neki usmiljeni sestri iz Slezije, Tereziji po imenu, ki je deloma ustno, deloma pismeno zdramila in pripravila katoliške Nemce na moj prihod. Ta dobra sestra tudi vsako nedeljo poučuje Nemke v veri, ker tam ni nobenega nemškega duhovnika. Zato dela zelo veliko dobrega. Bog ji blagoslovi prizadevanja ! Marysvillska škofija zares potrebuje nekaj nemških duhovnikov. Ima namreč prav mnogo katoliških Nemcev v Marysvillu samem kakor tudi v Grand Islandu (25 milj od Marys -villa), kjer sem bil dva dni. Dalje v Sutter county, v Hamiltonu in v Nico-lausu, kjer sem se tudi nekaj dni mudil. _________________________ Predstojnik se poda v samostan, kjer se je ta nerodnost zgodila. Sklice samostansko družino. Vsi menihi so zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo. Vedno večji se jim zdi greh brata Juniperja. In v resnici I Glavni predstojnik reda s trdimi in resnimi besedami svari Juniperja, ki kleče in z dobrovoljnim obrazom posluša pridigo, ki je namenjena njemu. Večina Nemcev, ki spadajo v marysvilisko škofijo, je pa v teritoriju Nevada, posebno v Washoe City, Gold Hill, Silver City in Virginia City, kamo r pojdem čez nekaj tednov tudi zaradi misijonov. V zadnjem mestu, ki šteje blizu šestnajst tisoč prebivalcev, sta že dve katoliški cerkvi, tretja pa se bo kmalu dovršila. Tudi Nemci bi si v Virginia City zgradili cerkev, če bi imeli nemškega duhovnika. Tukaj kakor tudi po ostalih krajih marysviliske škofije je za ustanavljanje nemških cerkva mnogo upanja (več kakor pa v kateremkoli drugem delu Kalifornije) in dobrim nemškim duhovnikom je v tej škofiji odprto veliko, lepo področje. V vsej marysvillski škofiji je zdaj samo en nemški duhovnik, namreč učeni benediktinski oče Florijan Schwe-ninger, Tirolec, ki pa je nameščen dve sto milj daleč severno od Marys-villa in ima tam dovolj dela. Bilo bi torej zelo dobro, če bi prišlo semkaj nekoliko nemških duhovnov (in sicer pobožnih in učenih) in to tudi ljudstvo želi. Ko sem prišel v Marysville, so bili ljudje neizrečeno veseli in mnogi so me prosili, naj bi kar tam ostal, ker bi vendar tako radi imeli nemškega duhovnika. Toda jaz sem se moral v začetku maja vrniti v svojo škofijo San Francisco, ker mi je nadškof naročil, naj katoliškim Nemcem v Sacramento, Folsom, Placerville in Goloma ponudim priliko, da opravijo velikonočno dolžnost. Tako torej zdaj povzdigujem svoj glas iz kalifornijske puščave in vam kličem: Častiti bratje na vzhodu ! Pridite v Kalifornijo v marysvillsko škofijo. Njen mil. g. škof dr. 0’Connelll vas bo z odprtimi rokami sprejel in vam tudi popotne stroške povrnil. Kdor čuti, da je poklican slediti to vabilo, se lahko obrne na imenovanega škofa v Marysvillu ali pa Pisano na potu skozi Sacramento City v maju 1 864. " Poziv je podpisal in pristavil naslov: “Andrew Andolshek, St. Bo-niface Church, San Francisco.” Zgoraj omenjeni misijon v Marysvillu je bil Andolškov prvi ljduski misijon v severni Kaliforniji; imel ga je od 23. aprila do 1. maja. Še isti mesec je posetil pravkar imenovane kraje sanfranciške nadškofije: Sac ramento, Folsom, Goloma in Placerville, ki so zrastli ob zlatih rudnikih, ter dal tudi ondotnim Nemcem in Slovanom priložnost opraviti velikonočno spoved. Nato se je vrnil v marysviliski vikariat in v rožniku zopet vodil misijone. Ko je bil v Placervillu, je bržkone srečal tudi belokranjska rojaka Štefana Kočevarja in Jožeta Štuklja, ki veljata za prva slovenska naseljenca v Kaliforniji. Gotovo sta bila vesela, da sta se po dolgih letih mogla zopet po slovensko spovedati, kajti tedaj naših ljudi še ni trapilo ne naprednja-štvo ne brezboštvo. Primahala sta jo sedem let prej čez Skalno gorovje v Kalifornijo. Blizu Placervilla sta našla Žilo zlata in jo nekaj let obdelovala ter si pridobila precej premoženja. Ko pa je tam 1. 1865 izpiranje zlata začelo pojemati, sta rudnik prodala. Kočevar se je vrnil domov v Semič, kjer je živel ob ameriških prihrankih, Štukelj pa je odšel baje v Michigan. V sredi avgusta se je Andolšek odpravil z nekim drugim misijonarjem v teritorij Nevada in začel misijone, o katerih je pozneje rekel, da so bili zvezani z groznimi težavami, ki so močno zmagovale misijonarja. Tako je pisal svoji sestri 12. vinotoka 1864 iz Carson Citya, glavnega mesta Nevade. Povedal ji je, da je imel dva tedna misijon v Virginia City, kjer je pridigal po dvakrat na dan in ob sklepu postavil tako lep misijonski križ, da nima kmalu enakega. Nadaljeval je takole: “Iz Virginia City sem šel v Empire. Tam sem našel veliko tolažbo. Ko sem pridigal po angleško o Materi božji, se je mnogo poslušalcev spreobrnilo in sem .jih tudi veliko krstil. Nekajkrat! pa se je prigodilo, da sem podelil zasebni krst in potem naglo odrinil, ker so mi neverniki stregli po življenju; poganski otroci so* vpili za menoj: ‘Glejte moža, glejte, ta vliva vodo na glavo in daje ljudem imena!’” Kar je v tem odstavku povedal, se je zgodilo menda v kimavcu in gotovo ne vse v Empire, ampak tudi drugod po Nevadi, morebiti v zgoraj omenjenih krajih: Virginia City, Gold Hill, Silver City in Washoe City. Nadalje je pisal tole: “Dvajseto nedeljo po binkoštih Predstojnik je vedno glasneji. Zlepa se ni tako ujezil. Tako je vpil, da je prišel ob glas, pa še ni jenjal. Ker ni mogel več dovolj vpiti, je povzdignil roko in začel žugati bratu Juniperju. Juniper je bil vesel, da je tako ponižan, predstojnik je pa mislil, da ima pred seboj zakrknjenega grešnika. nekem mestecu maševal in pridigal v dveh jezikih. Potem sem jezdil v bližnjo vas, kjer sem ob eni popoldne bral drugo sveto mašo in zopet pridigal v dveh jezikih. Tam so mi tri žene storile veliko dobrega in zelo pomagale, da je misijon dobro uspel. Dva dni potem sem maševal v samotnem kraju v hiši pobožnega Irca 0’Connella in učil ljudi krščanskega nauka. Tam še nikoli prej noben misijonar ni bral sv. maše. V tisti okolici sem našel mnogo Evropejcev, ki živijo kakor neumna živina. Vesel sem bil, ko sem omečil in spravil z Bogom nekatere izmed njih, ki niso bili po petnajst let in še dalj časa pri sv. maši. Tudi me je prav veselilo, ko sem krstil nekaj otrok, ki bi nikdar ne bili krščeni, ako bi ne bil tja prišel. Ondi imajo Kitajci poganski tempelj. (To je bilo najbrž v Virginia City, kjer Pridiga je predstojnika popolnoma zdelala. Moral je ostati čez noč v samostanu, da se spočije in dobi nazaj svoj glas, ki- ga je skoro popolnoma zgubil. je okrog tisoč Kitajcev imelo svojo malikovalnico. JLZ.) Pri odhodu iz tistega krajh sem prosil Boga, naj se usmili ljudi in jih pripelje na pot zveličala. Po dolgem potovanju sem sinoči prišel silno utrujen semkaj v Carson City, kjer zdaj prebivam. Dva ali tri dni bom počival in potlej pojdem zopet misijona rit. Bog daj, da bi se zastonj ne trudil. Ljubi prijatelji in znanci, molite zame, da me Bog ohrani v svoji sveti milosti.” Dodal je naslov: “Rev. Andrew Andolshek, St. Boniface Church, Sutter Street, San Francisco, California.” O nadaljnjih uspehih njegovih misijonov v Nevadi nimamo poročil. Tudi ne vemo, kje vse je delal sledeče mesece, razen da je še vedno služil v dušnem pastirstvo in bržkone vodil tudi ljudske misijone po Kaliforniji posebno za ljudi, ki niso znali angleškega jezika. Ves ta čas so ga uradni Catholic A Imanacs imeli vpisanega za kaplana pri cerkvi sv. Bonifacija v San Francisco. Tam je tudi zvedel, da je spomladi 1. 1864 g. Franc Pirc pripeljal čez morje 16 misijonskih kandidatov, med njimi č. g. Jožefa Buha, kateri ga je bil po odhodu v Ameriko na sle-doval kot kaplan v Radečah pri Zidanem mostu. Sledečo pomlad pa je počil glas, da se je državljanska vojska končala. Proti koncu zime 1. 1867 je škof O’ Connell zopet povabil g. An-dolška v Marysville, in sicer najprej zato, da je pomagal nekemu irskemu duhovnu voditi sv. misijon v stolnici sv. Jožefa od 10. do 19. suš ca. Pridigala sta vsak dan, Irec po angleško in An-dolšek po nemško, ter pridno spovedovala, tako da se je pobožnost prav dobro obnesla. Ker je največ kalifornijskih Nemcev in tudi nekoliko Slovanov živelo v marysvillskem vikariatu, je škof O’Connell pregovoril nadškofa Alemanya, da je dovolil Andolšku ostati par let v severni Kaliforniji. Nastanil se je naš misijonar kar v mestu Marysvillu, kjer je bil potem v Catholic Directories vpisan kot kaplan stolne cerkve. Na skrbi je imel tudi dušno pastirstvo ondotnih Nemcev. Stanoval je v zasebni hiši blizu samostana sester Notre Dame in tudi učil v njihovih dekliških šolah. Ker Nemci še niso imeli svoje cerkve, jim je maševal in pridigal v stolnici, ker je tudi sicer pomagal, posebno kadar so kaplani šli v misijone. Povrhu je pa tudi sam misi-jonaril po deželi, zlasti med rudarji in delavci. Tako je bil 1. 1867 zopet v Nevadi, kjer je med drugim v vinotoku in lis topa du pomagal župniku cerkve sv. Patricija. v Gold Hillu skrbeti za ondotne rudarje in prospektorje. Mnogo je misijona ril tudi okoli mesta Marysvilla. Nekaj časa je hodil redno v Caluso opravljat službo božjo, ker so bili tamkajšnji katoličani brez svojega duhovnika. Večkrat je spovedoval in maševal tudi v Grand Islandu in Nicolausu, kjer je živelo precej Nemcev. Misijonska pota so ga privedla zopet v okrožji Eldorado in Amador, v katerih so še vedno kopali zlato. Obiskal je tudi delavce, ki so 1. 1868 gradili Centralno pacifiško železnico iz Sacramenta proti vzhodu čez greben Si er ra Nevade in jo sledeče leto v Utah zvezali z Union pacifiško progo. O njegovem delu in življenju v mestu Marysvillu mi je pred leti župnik ondotne cerkve sv. Jožefa, nekdanje stolnice, sporočil tole: “Častitega g. Andolška se še dobro spominjam. Seznanil sem se z njim leta 1867, ko sem prišel v škofijo, in sem ga prav rad imel, ker je bil prijazen in učen gospod. Ko je naš razred dospel semkaj z Irskega, smo slišali, da je bil le malo časa v škofiji in da ne bo dolgo ostal. Pravili so nam, da je bival tukaj zato, da je zbiral gradivo za neko knjigo; škof 0’Connell je bil namreč prav učen mož in imel dobro knjižnico. Pri pregledovanju naših župnijskih matic sem našel, da je g. Andolšek tukaj prvič poročal 15. aprila 1867 in zadnjič krščeval 21. sušca 1869.” Tam je naš misijonar tudi zvedel, da je škof Baraga umrl in da ga je škof Mrak nasledoval. Knjige, za katero je baje zbiral gradivo, pa menda ni dovršil, ali je vsaj ni objavil. V Marysvillu je Andolšek delal dobri dve leti, nakar se je vrnil v nadškofijo San Francisco, v katero je še vedno spadal. Tam je med drugim še v aprilu pomagal spovedovati v mestu Sacramento med nekim misijonom. Vendar pa ni več dolgo ostal. Dne 4. maja 1869 je namreč vzel od- Brat Juniper pa na predstojnika ni bil prav nič hud. Hudo mu je bilo samo to,da se je predstojnik zaradi njega moral tako jeziti,da je zbolel. Ni miroval toliko časa, da je dobil za predstoj -nika dober čaj, v katerega je nalil sladkega medu. In sedaj stoji pred vrati predstojnikove sobe in kar s pestjo udarja nanja, da bi ja preje zbudil bolnega predstojnika. pustnico od nadškofa Alemanya in pregovoril, da je ostal v greenbayski kmalu potem zapustil Kalifornijo. škofiji. Ta je bila še mlada, ustanov- , ljena šele prejšnje leto, in je hudo Prav takrat so dovrSevali Union pogrešala duhovnikov. Samo 22 jih je pacifiško železnico, ki je prihajala imela, ki so morali skrbeti za 40,000 iz Omahe, in Centralno pacifiško že- katoličanov, raztresenih večidel po leznico, ki se je bližala od Sacramenta. prostranih pragozdih. Prihajali pa so Strnili so jih na Promontoryu v Utah 5e vedno novi naseljenci raznih na-in tako uresničili prvo transkontinen- rodnosti: Irci, Nemci, Francozi, talno progo, ki je zvezala ameriški Nizozemci, Čehi, Poljaki in drugi, vzhod in zapad. Dogodek je bil tako Andolšek, ki ni gledal na osebne ugod-znamenit, da so ga slovesno obhajali nosti, ampak na čast božjo in zveličanje 10. maja 1869, ko so zabili zadnji žebelj je takoj uvidel, da bi se tu dalo mnogo iz čistega kalifornijskega zlata. Pra- dobrega storiti. Zato je sklenil ostati znovanja se je udeležil tudi g. Andolšek. v Wisconsinu. Od tam se je potem z vlakom peljal Prvih par tednov je pomagal dalje proti vzhodu. v mestu Green Bay. Nato je bil skoraj Namerjal je stopiti zopet v sedem let župnik cerkve sv. Avguština marquettsko škofijo, ki je že imela v Chiltonu, sedežu calumetskega novega škofa Ignacija Mraka. Toda okrožja, kjer je krščeval prvič 6. ko je prišel v Wisconsin, ga je škof rožnika 1869 in zadnjič 6. svečana 1876. Jožef Melcher, Dunajčan po rodu, Imel je tam tudi župnijsko šolo s 150 otroki, za katere se je zelo zanimal, kakor kažejo njegovi zapiski. Obenem je redno oskrboval tudi kakih pet misijonov, n. pr. sv. Martina v Charles-townu, sv. Antona v Harrisoma, Matere božje in sv. Elizabete v Stockbridge ter nekaj časa tudi sv. Srca Jezusovega v Sherwoodu. Župljani so bili večinoma Irci in Nemci. Iz Chiltona se je Andolšek udeležil v Green Bayu pogreba škofa Melcherja in umeščenja njegovega naslednika škofa Krautbauerja. Novi škof je Andolška kmalu prestavil v Center, zdaj Mackville imenovan. Kraj je kmečka naselbina pet milj severno od Appletona. Farani so bili tudi tu večidel Irci in Nemci. Pičla tri leta pred njegovim prihodom so si postavili iz hlodov majhno cerkev sv. Edvardu na čast, potem pa še župnišče. Šteli so okrog osemdeset družin in v nedeljsko šolo je hodilo skoraj isto število otrok. Andolšek jim je bil za župnika vsaj od 29. svečana 1876 do 1. sušca 1878. Skrbel je tudi za misijone Stephensville, West Freedom in Black Creek, za zadnja dva le malo časa. Predstojnik se sprva ni zmenil za trkanje. Končno se je pa le dvignil v postelji in prav nevoljno zagodel; "Kaj neki se je zopet zgodilol" V aprilu 878 je prevzel dušno pastirstvo podeželske župnije sv. Janeza Evangelistov Morrisonu, Brown ccrunty, kakih 17 milj južno od Green Baya. Obdržal ga je do listopada sledečega leta. Služboval je tam izvrstno, kakor mi je sporočil eden izmed njegovih naslednikov. Farani so bili večinoma Irci. Povrhu pa je upravljal tudi nemški misijon Marijinega vnebovzetja v East Wrightstownu, zdaj Stark imenovanem. Dne 1 5. julija 1879 je praznoval svoj srebrni jubilej mašni -štva. Dva meseca potem pa je bil v Negaunee, Michigan, pri posvečevanju preč. g. Janeza Vertina za marquett-skega škofa, kjer se je sestal tudi s svojim nekdanjim sošolcem Antonom Grosom, tedanjim o. Severinom O.S. B., stolnim župnikom v St. Cloudu, Minn. Nato se je Andolšek dogovoril z novim škofom Vertinom, da ga je sprejel zopet v marquettsko škofijo, v kateri je pred devetnajstimi leti začel svoje misijonsko življenje v Ameriki. Škof mu je izročil prav tisto župnijo, katero je zadnjič upravljal, predenje zapustil Michigan, namreč Eagle Harbor na obali Gornjega jezera. Poleg fare presv. Odrešenika v Eagle Harboru je Andolšek skrbel tudi za podružnico Cliff Mine in za postaje Central, Copper Harbor, Eagle River in Lac La Belle. V teh krajih je poredko maševal v zasebnih hišah, ker niso imeli cerkva. Farani so bili še zmeraj večidel Angleži, Francozi in Nemci ter se bavili največ s kopanjem bakrene rude. Andolšek jim je župnikoval vsaj od 16. listopada 1879 pa do svoje smrti. Umrl je tam po dolgem in hudem trpljenju v petek zvečer, 23. rožnika 1882, star 54 let, 6 mesecev in 27 dni. Nekako leto dni pred smrtjo se je moral podvreči nevarni operacij i, po kateri ni več popolnoma okreval. Vendar je še dalje vsako nedeljo, tudi v najhujši zimi, redno opravljal službo božjo v obeh glavnih krajih, čeprav je moral v Cliff in nazaj vsakikrat dvajset in dve milji prepotovati. Na teh potih se je tako premra-zil, da je hudo zbolel in proti koncu svečana obležal v postelji. Polagoma se je tako nevarno razbolel, da je prejel sv. zakramente za umirajoče. Zadnji teden pred smrtjo, ko je prav naglo pešal, je od daleč prihitel duhovni tovariš in mu zopet podelil sv. popotnico. Kmalu po njegovem odhodu se je misijonar onesvestil. Na večer njegove smrti, ravno še pravi čas, pa je prišel še drug duhovnik in z žalujočimi župljani, ki so klečali okoli postelje, molil poslednje molitve za umirajočega. Nato je misijonar mirno in za vselej v Gospodu zaspal. Pogreb je bil v torek, 27. rožnika, v Eagle Harboru. Po bil j ah je škof Vertin pel slovesno pogrebno Počasi in nerodno se v temi priplazi do vrat. Kako se začudi, ko zagleda pred vrati brata Juniperja, ki drži v eni roki svečo, v drugi pa skledo, iz katere se kadi. mašo in vodil tudi pokop. Pomagali so mu č. sosedi Poljak Fabijan Pawlar iz Calumeta, Francoz Peter Menard iz Lake Lindena in Nemec Edvard Jacker iz Hancocka. Veliko župljanov in nekaj zunanjih prijateljev, ki so prihiteli v oddaljeni kraj, je spremljalo rajnkega na bližnje pokopališče, katero je bil sam naredil pred mnogimi leti, ne vedoč, da bo kdaj sam na ne j m počival. Sredi peščenega pokopališča, obdanega z zelenim gozdom, leži njegov grob. Nanj so postavili čeden, kake štiri čevlje visok križ s temle napi som: “Rev. A Andolschek, died June 23, 188 2, aged 55 years. Born in Carniolia, Austria. Requiescat in pace. " To je po naše: “Častiti g. A. Andolšek, umrl 23. rožnika 1882, star 55 let. Rojen na Kranjskem v Avstriji. Naj počiva v miru. " Sliko tega spominika ima Režkova Zgodovina marquettske škofije (I. 341). Andolšek je bil po splošnem mnenju pobožen, vnet in vesten duhovnik. To je videti že iz njegovih molitvenikov Zlata krona in Nebeška mana, katera je zapustil Slovencem v spomin svoje pridnosti in gorečnosti. V Ameriki je te in druge lastnosti še dalje razvil in poglobil. Tukaj je delal po raznih krajih, ki dandanes spadajo v šest škofij, in te so: Marquette, Eri e, San Francisco, Reno, Sacramento, Green Bay in končno zopet Marquette. Tu bi kdo utegnil vprašati, čemu heki se je toliko selil. V odgovor je treba pomisliti, Brat Juniper niti ne more povedati, da je prinesel zdravilni ca j s | sladkim medom. "Kaj dela? ob tej uri!" se je jezil predstojnik. "In tako nerodov-no ropotanje po vratih. Kar zgubi se svojim čajem. Jaz ga že ne bom pil." Brat Juniper pa je prepričan, da predstojnik potrebuje toplega medenega čaja. Zato se ne da ugnati. Takole začne: "Ako vi ne marate čaja, pa mi vsaj držite svečo, da ga bom jaz posrebal." Predstojnik se še bolj zravna. Taka predrznost pred glavnim redovnim predstojnikom. da je gospod živel v pionirski dobi, ko so bile razmere v Ameriki še neurejene, posebno ob mejah civilizacije ali omike, kjer je prebil večino svojega misijonskega življenja. V tistih časih je predvsem silno primanjkovalo potujočih misijonarjev, da bi bili skrbeli za zelo razkropljene katoličane, kakor so mi pripovedovali stari duhovni na ameriškem zapadu. Andolšku to ni bilo neznano. Zato ga je apostolska gorečnost navadno pripravila, da je našel pot v kraje, kjer so bili ljudje versko zapuščeni ali zanemarjeni. Prav to je bilo pa tudi vzrok, da je skoraj vedno mi sij ona ril po težavnih in siromašnih krajih. Zaradi tega menda tudi nikdar ni imel toliko Komaj ga je obšla ta ošabna misel, se je spomnil besed sv .Frančiška o ponižnosti. Bil je premagan od milosti in spoznal je v Juniperju preprosto dušo, ki želi bližnjemu vedno pomagati. Hitro je prijel luč in jo postavil na okno, nato je zagrabil skledo in jo položil na tla. Sede na tleh sta z bratom Juniperjem srebala čaj. Imela sta samo eno žlico, zato sta se vrstila. In medeni čaj ju ni pokrepčal samo telesno, ampak tudi duhovno. To je samo ena izmed zgodb brata Juniperja. Bog daj,da bi bilo tudi v nas malo več duha preprostosti. Kjer je preveč napačne modrosti, tam je tudi dosti drznih sodb, ki delajo življenje v družbi težko. cvenka v žepu, da bi si bil mogel privoščiti izlet v staro domovino. Umrl je brez zapuščine, ne pa brez duhovnih zakladov, katerih si je nabral, ko je oznanjal ubogim blagovest in širil kraljestvo božje na zemlji. e • e Za ta očrt AndolČkovega življenja so mi služili sledeči viri: A ve Maria koledar, New York, 1918; Baraga Friderik, Dnevnik, 1860-1; Blied Benjamin, Austrian Aid to American Catholics, Milwaukee, 1944, Catholic Almanac, Baltimore, 1860-1, New York, 1864-6; Catholic Directorj, New York, 18671883; Gross Nicho-las, One Hundred Years of Mackville, 1849*1949» Haug Johann, Geschichte der kath. Kirche in Wisconsin, Milwaukee, 1899; Jaklič Franc, Friderik Baraga, Buenos Aires, 1951; Jaklič Franc, Misijonski Škof Irenej Friderik Baraga, Celje, 1931; Jaklič Franc, Slovenski misijonarji Baragovi nasledniki v Ameriki, Celje, 1931; Die kath. Kirchenzeitung, New York, 1864*9; Koledar Amerikanskega Slovenca, Tower, 1899; Koledar Ave Maria, Lemont, 1939; Marn Josip, Jezičnih, Ljubljana, 1882; McGloin John, Elo-quent Indian, Stanford, 1949; Misijonski koledar, Ljubljana, 1918, Groblje, 1937, Mueller Johann, Schematismus, St. Louis, 1882; Pastoral-Blatt, St. Louis, 1921; Reiter Ernst, Schematismus, New York, 1869; Rezek,Antoine, llistory of the Diocese of Sault Ste. Marie and Marquette, Houghton, 1906-7, The Salesianum, Milwaukee, 1948; Simonič Franc, Slovenska bibliografija, Ljubljana, 1903; Slovenski biografski leksikon, Ljubljana, 1925; Trunk Jurij, Amerika in Ame-rikanci, Celovec, 1912; Vončina Leon, Friderik Baraga, Celovec, 1896; Der Wahrheitsfreund, Cincinnati, 1861-6; Walsh Henry, Uallovued 1Vere the Gold Dust Trails, Santa Clara, 1947; in Zgodnja danica, Ljubljana, 1854-1882. Podatkov so mi poslali č. gospodje: Roland Ahearn in Jurij Clifford, Chilton, Wis.; Matej Coleman, Marysville, Calif.; Alojzij Dobrovoljc, Ribnica, Kranjsko; Rajmond Fox, Sherwood, Wis.; Nikolaj Gross, Mackville, Wis.; Viljem Holl, Lucinda, Pa,; Mihael Kmet, Velike Poljane, Slovenija; Anton Koeferl, Morrison, Wis.; Serafin Lampe, O.F.M., San Francisco, Calif.; Bernard Linnemann, Rockland, Mich.; Jožef Wuest, C.SS.R., Ilchester, Md.; in Janez Zerbach, Mackville, Wis. ' <’» USI mm Blagopokojni Rev. Jo h n Perše , bivši župnik v Leadville, Colo. in v Kansas City, Kansas. Tako mogočno cerkev je pozidal svojim faranom v Kansas City. Cerkev stoji na naj lepšem prostoru v mestu. Zdaj že 15 let počiva v grobu, ki je na njem preprost spomenik s skromnim napisom. Živi pa še v blagem spominu vseh svojih faranov. Mr. Mrs. George Pavlakovich iz Denver, Colorado. Zgornji sliki nam je poslal Mr.George Pavlakovich iz Denver, Colorado kot spomin na Štirideseto obletnico, kar so zidali kapelico sv.Rožnega venca, v vasi Gerdun, ki spada pod župnijo Preloka v Belokrajini. Vas Gerdu-ne je po izročilu pred 180 leti pogorela, zato so z darovi postavili drugo kapelo, ki je bila prvotno namenjena sv.Florijanu. George Pavlakovich in Nick Gerdun pa so se zmenili, da sezidajo kapelici v čast Rozen-venski Mariji, ki so jo zaceli zidati 1910. Glavni oltar te kapelice je bil posvečen Kraljici, presv. rožnega venca. Ima pa tudi nekaj lepih podob (sv.Ane, sv.Joahima), ki so delane pri s v. Urhu na Tirolskem. L. 1911. je kapelico vladika Anton B. Jeglič blagoslovil in dal gotovim duhovnikom pravico, da so smeli v njej maševati. Enkrat na leto so imeli tudi zegnanje. Mr.G. Pavlakovich, lahko ste ponosni na tako požrtvovalno delo, ki naj Vam ga Bog stotero poplača in da se dočakati petdesetletnico kapelice! V RDEČEM RAJU.. Izmed slovenskih vasi so med vojno morda najbolj trpele Hinje na Dolenjskem. Bilo so strašni dnevi, ko so goreli hinjski slovenski domovi in so izropani ljudje jokali na begu iz gorečih hiš ter se v strahu ozirali na uničujoče plamene. Komunisti pa so svoje delo spremljali s peklenskim krohotom... Tole je ostalo od hinjske farne cerkve Marijinega oznanjenja, ki so jo komunisti požgali in porušili v februarju 1944.Od veličastne in starodavne slovenske cerkvice so ostale samo razvaline. Ubogi ljudje so bili dolgo brez hiše božje. Končno so z velikimi težavami začeli graditi zasilno kapelo, kjer bi imeli vsako nedeljo farno službo božjo. Posrečilo se jim je pozidati skromno kapelo Žalostne Matere božje. Mati božja naj jih tolaži v trpljenju in jim nudi zatočišče v najtežjih urah. Le poglejte možico dolenjskega ljudstva, ki se je nedeljo za nedeljo zbiralo pred farno "cerkvijo" in poklekovalo pred Marijin oltar. Zdaj pa tudi ta zasilna kapela ne stoji več v Hinjah. Gospoda župnika so komunisti zaprli, dne 2.avgusta 1952.ponoči pa so z bencinom polili kapelo in plemeni so jo spremenili v pepel in razvaline. Tudi Najsvetejše je zgorelo z oltarjem vred... Ne, to ni bo proti veri,to pa ne I Vera je v naši dragi domovini svobodna 1 Pa četudi zažigajo s trudom zgrajene kapele, ki so jih verni ljudje postavili v nadomestilo za cerkve, katere so požgali komunisti med revolucijo. In četudi komunisti v svojih časopisih javno razglašajo, "naj cimprej razpadejo vse cerkve in verski spomeniki, ker so znaki slovenskega misticizma, ki se je preživelo".. . Z očetom predstojnikom sva se sprehajala po hodnikih starega misijonskega poslopje in se pogovarjala o tem in onem. Bil sem tujec na indijanskem ozemlju. Marsikaj me je zanimalo, seveda najbolj Indijanci. Saj sem živel na njih zemlji, opazoval njih dnevno gibanje. Zanimalo me je to življenje in rad sem poslušal pripovedovanje predstojnika, ki je živel med raznimi rodovi skoro enajst let. Dobro je poznal indijanske navade, razumel je njih jezik in se je z rde -čekožci lahko pogovarjal. “Vidiš, ” je rekel, “ko smose vozili po indijanskih naselbinah, si videl pri vsaki vasi, bolje rečeno naselbini,na gotovem zviš enem kraju križ. Indijanci so verovali, da je na vsakem vrhu hriba ali gore dom tega ali onega boga. Na vrhovih prespijo bogovi svoje zimsko spanje in ob gotovem času se zbude. Takrat so imeli Indijanci verske plese na čast zbujenim bogovom. Ko pa so prišli Spanci in z njimi misijonarji, so na te vrhove postavili križe. Združili so nekako pogansko vraže s krščanstvom. Miši- razmik st. Križa Im di jamči P. Pius Petrič ofm me d j ona rji so sicer odpravili bogove in vsadili v srca Indijancev sv. vero. Vendar so dopustili, da so imeli še svoje pleserne na čast bogovom, pač pa v čast znamenu odrešenja, sv. križu. Te slavnosti so se ohranile pri nekaterih rodovih do današnjega dne in sicer prav tako, kakor so jih podedovali od svojih pradedov. ” “Ali ne morete teh poganskih plesov polagoma odpraviti, ” sem vprašal. “Ne tako hitro. V vseh stoletjih smo jih odpravili med nekaterimi rodovi v toliko da plešejo po prazniku, to je zvečer, ko so vsepobožnosti končane. Vendar je pri mnogih ostal še poganski duh, kakor na primer rodu Jaki Indijancev. Pa tudi ti so precej popustili, razen na predvečer praznika Najdenja sv. križa. ” “Ali bodo imeli tudi naši Papago Indijanci verski ples?" sem vprašal. II “Ne, " je odgovoril, “naši so izmed vseh rodov najbolj civilizirani. Plesali bodo moderne plese, polke valčke in drugo, celo rumbo. Kakor vidiš se vsak večer zbirajo na vrhu našega hriba pri križu, molijo vse tri dele rožnega venca in to traja devet dni. Na praznik sam pa bo procesija s križem po vsej naselbini. Sele po končani pobožnosti bodo plesali. Toda ta ples je vsakdanji, zato bi sam rad videl ples Jaki Indijancev. " “Pojdimo gledat, ako ni predaleč ! Tudi mene zanima ta božji ples. ” “Le počasi, prijatelj ! Doslej ni~-še nobeden belih ljudi videl tega plesa. Nobenega ne pustijo zraven in tudi naju ne bodo. " “Poskusimo! Ako nas pustijo, dobro, ako ne, tudi prav!" Zamislil se je. “Tri dni je do praznika. Ako bi šla danes popoldne v naselbino vprašat glavarja, morda nam bi le dovolil. Greš z menoj?” “Seveda, pa rad! Kdaj greva?” “Popoldne ob dveh. Naselbina Jakijev je 84 milj od tu. Poskusimo! Če nam bodo dovolili, bo to nam misijonarjem prišlo zelo prav. ” Ob dveh sva se vsedla v auto in odpotovala po puščavi Arizone med Jaki Indijance. Med potjo me je učil, kako se obnašati: “Ne vprašuj in ne govori dokler nisi vprašan! Ne smej se! Ne glej okoli, ko bomo govorili! Ti ljudje so zelo občutljivi in ako enkrat reče, ne! potem ga tudi smrtna kazen ne prisili, da bo rekel, da!Ako bo ponudil roko, sezi mu v roko, toda imej vselej resen obraz ! Indijanci se smejejo le med seboj, zelo redko pred tujci. . . ” Tako sva med pogovorom prišla v naselbino. Vprašala sva za glavarjevo kočo, katero nam je star Indijanec molče pokazal. Ko se je auto ustavil pred stanovanjem glavarja, je vsa družina izginila v hišo, le nekako trinajstletni Indijanček je ostal. Mirno in resnega obraza je stal pred vhodom v "palačo” svojega očeta. “Haw, ” ga je nagovoril predstojnik. “Ughm, ” je odgovoril. ‘“‘Ali je prilika videti in govoriti z velikim poglavarjem Jaki Indijancev?” Brez besede je izginil v kočo. Čez nekoliko časa je prišla skozi vrata zamazana ženska in obstala pred nama. Ko je bilo stavljeno isto vprašanje, ako bi mogli videti in govoriti z velikim poglavarjem, je odgovorila, -ne nama, ampak sinu, -kje ga bomo našli. Seveda je bil ves pogovor v Jaki-indijanščini. Predstojnik je povabil fanta v avto, ker je bilo precej daleč hoditi k nogam. šele tedaj je pokazal z žarečimi očmi, kako rad se bo peljal, čeprav samo tri četrt milje - v puščavo, kjer je bila koča za shode. Prišli smo na cilj. Kar bo, pa pomikalo za gore, glavar pa je še bo. Ko smo izstopili iz avtomobila vedno govoril. Končno nama je je bilo pred kočo zbranih pet mož. povedal da je sklep velikega zbora Mrko so gledali naš avto, saj smo tak: dovoli nama vstop k plesu pod prišli ravno med veliko sejo pogojem, da prideva sama, brez “peterih. ” Stali smo instrmeli eden orožja, brez “stroja, ki slika v drugega. Končno se dvigne obraze" (foto aparat) in morava se poglavar in s počasnimi koraki mirno obnašati. Seveda sva slovesno stopa proti nam. obljubila. “Velika slovesnost na “How!" je bil zopet pozdrav. čast sv. Križu bo dve uri po Glavar obstoji in gleda nekoliko sončnem zahodu, ” je rekel in nama trenutkov, oči se mu zasvetijo in izročil vsakemu orlovo pero na glej čudež, nasmehnil se je in pedenj dolgi palici. Segli smo si v vkliknil: “Padrecijo, ti? Odkod meni roke in odšli. ta čast, da je prišel naš prijatelj Kako sva bila vesela teh tako daleč od bratov Papago? Pri- vstopnic! Saj bova prva belca, ki naša naš prijatelj slabe ali dobre bova vi d la ples na čast sv. Križu, h novice?” Segla sta si v roke. Dobro kateremu ni dovoljeno niti ženskam, znamenje. Predstavljen sem bil niti otrokom, tudi ne fantom njih glavarju, s pripombo, da sem prišel lastnega rodu izpod 18. leta. Mislila iz vzhoda iskat zdravje v Arizono sva si: Kaj bi dal kdo časniških in sem si izbral najbolj zdrav kraj, poročevalcev, ko bi mogel videti ta indijansko rezervacijo, govorim pa ples ? samo angleško. Brez besede sva si Kako nestrpno sva čakala s egla v roke. določenega dne. Dve uri po sončnem Poglavar naju pelje k ostalim zahodu, nekako okrog devete ure starešinam, in nas predstavil. Po zvečer, tako nama je bilo naročeno, tem predstavljanju in mnogih Seveda sva bila točna; kdo bi kaj besedah, je predstojnik razložil takega mudil? Vzela sva nekaj najino željo s pripombo, da gre cigaret in še nekaj drugih stvari samo za naju. Nobeden drug beli glavarju in starešinam v dar. človek naju ne bo spremljal. Pri- Prišla sva v naselbino, ki je bila stavil pa je; karkoli zbor velikih videti, kot izumrla. Otroci in žene odloči, tako bo in ostanemo še so že spali ali bili v kočah. Pota vedno prijatelji, kakor smo bili. nam ni bilo treba kazati, saj je v Nobeden ni nič odgovoril. Gla- puščavi gorel velik ogenj in tja sva var nama je ukazal počakati, se napotila. Pred vhodom naju starešinam pa je namignil. Izginili vstavi starejši Indijanec. Izstopila so v kočo k posvetovanju. Midva sva in v levi roki držala paličico z sva šla k avtomobilu, saj je pred- orlovim peresom, se dotaknila s stojnik vedel, da bo seja najmanj peresom čela in pero povesila ob eno uro dolgo. Vsedla sva se v kolenu. To je bil indijanski pozdrav, avto. Brez besede je mahnil z roko in Končno je prišel glavar in naju pustila sva avto na mestu. Vedela peljal v kočo. Vsedla sva se na sva, da bo straža stala tam, dokler “mater zemljo" in čakala na odlok ne bo vse končano. velikega zbora. S vso slovesnostjo Napotila sva se k ognju, ker sta nas je nagovoril. Kaj je govoril, naju čakala dva Indijanca in naju nisem razumel, vendar sem gledal peljala na častni prostor, od koder na poteze mojega predstojnika, ki bova lahko vse mirno opazovala, so kazale: nič ne bo. Sonce se je Prišel je poglavar, da pogleda ako drživa obljube in nimava s seboj leta. Zvrstili so se po sedem v škatlje, ki slika obraze. Pokimal je vrsti. Oblečeni so bili kaj pre- in že je hotel oditi, ko mu predstoj- prosto. Spodnji del telesa je bil ni k izroči darove. Privabili so mu pokrit z nekakimi predpasniki, na obraz lahen nasmešek. Vsedla sva se s svojo častno stražo pred prizoričnem svetiščem, v katerem je bil nad pet čevljev visok križ, na oltarju pa razpostavljeni še drugi svetniki. Med njimi sta zavzemala prvo mesto ob križu: “Purissima del Guadalupe” in “Sanctissimus, " kakor imenujejo sv. Jožefa. Ves oltar je bil razsvetljen z nebrojnin številom sveč vseh velikosti in vseh barv. Noč je bila jasna in tisoč zvezd je migljalo na nočnem nebu. Lahko šumenje naju je zbudilo. Prihajali so plesalci, posamezni, dva in dva v grupah. Brez besede, brez kakega povelja so se uvrstili. Kakor izbrana kraljeva straža so stali v pozoru, dokler niso bili vsi zbrani: kakih 80 krepkih mož, od 18. do 30. ramena s kratkimi krpami , okrašenimi s peresi, na glavi pa so imeli kapo podobno stožcu ki je bila okrašena z svetlimi kamni in raznobarvanimi trakovi. V rokah so držali ragljo in palčico z tremi orlovimi peresi. Bil je krasen pogled na cvet moštva tega plemena, saj so bili vsi nad šest čevljev visoki in lepe postave, podobni bronastemu kipu Apolona. Vodja plesalcev je dal znamenje, da so vsi zbrani. Pristopili so pred oltar štirje očaki in začeli večernice. Vse večernice so bile Na sliki je Mr.John Medved iz Detroita, Mich., dolgoletni prijatelj Lemonta in lemontske Marije Pomagaj v spremstvu dve frančiškanov, od katerih je eden p.Bernard Ambroži ž. Pa uganite,kateri je. Slika je bila vzeta ob priliki evharističnega kongresa v Chicagu leta 1926. Mr.Medved ne more pozabiti in si šteje v veliko milost, da je z lastnimi očmi gledal, kakor je škof Jeglič takrat kronal lemontsko Marijo Pomagaj. Tistikrat je on z br. Humi lom pripravil tron za škofa Jegliča. Lemontski romarji zadnjih dveh let se bodo spomnili oltarja, ki stoji v dvorani Romarskega doma. Napravil ga je Mr.Medved popolnoma sam in narisal celo njegovo Marijino sliko. Za njegovo starost je to lepo delo. Oči so mu začele pešati in doktor mu je dejal, da bo skoraj oslepel. Pa se je zaobljubil Mariji-in po nekaj mesecih je mogel brez očal izpolniti svojo obljubo. Očal še danes ne potrebuje več: shranjene so na oltarju. P. Pij, pisatelj tega članka, z dvema indijanskima prija -telja. pete in v latinskem jeziku. Čudila sva se, da tako lepo izgovarjajo latinske besede. Petje je bilo koralno, iste melodije, katere so prinesli še španski misjonarji. A ne preveč ubrano. Kaj hočeš, Indijanec ni pevec, ker njegov jezik ni poetičen. Očaki intonirajo: “Gospod, odpri moje ustnice. . . " Zaregljale so raglje, zamahnila peresa, zaplesalo je 80 mož tako lepo, tako umetno, tako ubrano po taktu cimbal in ragelj, da človek vse pozabi. Saj bi lahko mislil, da si v največjem gledališču Radio City v New Yorku, in gledaš umetni ples Rockets. Vsaka kretnja, vsak premik mišic, vsak prestop, vsak obrat, bodisi na levo ali desno, vse je bilo ubrana umetnost. Na dano znamenje so obstali. Očaki so peli večernice. Plesalci so stali v odmoru, vendar se niso premaknili. Vsi so gledali na oltar in poslušali večernice. Končan je bil prvi psalm, glavar je zapel “Čast bodi Očetu. . . " Zazvenele cimbale, zarožljala raglje in zopet isti ples. Ta ples se je ponavljal pri vsakem izmed petih psalmov. Plesali pa so le pri “Čast bodi. . . ” in pri obeh antifonah, med psalmi ne. Dolge so večernice posebno, ko se pojo. Dolgo so vlekli očaki melodije psalmov, dolgo so plesali antifone. Ko jih je bilo konec, je glavar slovesno pristopil in zapel počasi poglavje za praznik sv. Križa. Plesalci so sedaj odkritih glav klečali v pesku na golih kolenih. Vse je bilo tiho, vse je napeto pričakovalo, le glas pojočega glavarja se je izgubljal v tiho arizonsko noč. Nato so se plesalci dvignili in se spet uredili v vrste. Pristopili so očaki in zapeli cerkveno himno “Vexilla Regis. ” Oglasile so se cimbale, zarožljalo je osemdeset ragelj in začel se je glavni, poldrugo uro trajajoči ples. Tega ne bom pozabil vse svoje življenje. Ples, krasen, divji, ritmičen, veličasten. Cimbale so se oglašale, spremljal jih je ropot regljač, osemdeset mož pa je plesalo, plesalo. . . Očaki so peli kar naprej in naprej. Ko so pesem izpeli, so začeli od kraja. Plesalci pa so plesali z isto vnemo in neutrudljivostjo, kakor pri prvi kitici. Samo trenutno so obstali, da je poglavar intoniral “Molimo, ” nato se je ples zavrtel z novo naglico. Enako so obstali, da je glavar zapel “Magnificat, ” potem pa se znova pognali v vrtinec. Ura se je hitro pomikala. Ena zjutraj je že bila. Truden glas pojočih očakov je že skoraj umiral v hladno jutro, ples pa se še ni ustavil. Nihče ni omagal, nihče ni izstopil, dasi jim je lil pot curkoma po vsem telesu. Glavar je zapel kratko molitev, pri kateri so vsi pokleknili. Po končani molitvi se je plesna vrsta zopet uredila. Očaki so se obrnili proti plesalcem in zapeli: “Pridite, prejmite blagoslov v imenu Očeta in Sina in svetega Duha!” Začel se je nov ples, ki ga Indijanci imenujejo “ples blagoslova” in je vrhunec cele verske svečanosti. Kdo bi ga mogel opisati? Nemogoče. Moraš ga videti in še bi dvomil, da je kaj takega mogoče izvesti. Mislil sem, da sanjam, ko sem gledal razgreta in vrteča se telesa. Nekaterim so prišle od napora že pene na usta, vendar se sami od sebe niso ustavili. Jutranje ure so prinesle hladno sapo od severnih gora in hladilo nas je. Že se je začelo daniti, ko je dal glavar znamenje za konec. Vsak plesalec je stopil k oltarju, pokleknil in poljubil križ, nato Marijo Purissimo in sv. Jožefa ter po vrsti druge podobe in kipe svetnikov. Glavar je vsakega blagoslovil in kmalu je bil ves prostor izpraznjen. Ostala sva le midva s patrom in poglavar, ki je bil videti zelo utrujen. Nič nama ni rekel in tudi midva sva molčala, še vedno globoko pretresena od noči verskih plesov. Tiho smo si segli v roke in se razšli. Vso pot do doma sva bolj malo govorila. Da pretrgam tišino in dam svojim mislim prosto pot, sem dejal sobratu: “Dvomim, da bi mogli kdaj te plese odpraviti. Indijanci ne puste nikogar zraven, midva sva bila prva. Pomisli, ti ljudje so bili 110 let brez duhovnika ter so vso dobo ohranili vero. Ta ples, v katerem je še toliko poganskih prvin, pa še dolgo ne bo izginil. ” Nato sva molčala do doma. Bilo je že svetlo jutro, ko sem legel h kratkemu počitku in vzdihnil kratko molitev k Gospodu žetve: “Vsemogočni, velika je Tvoja njiva, plevel je v njej. Daj nam delavcev, da vsejanega semena ne zaduši ljulka ! ” Naročite eno najbolj zanimivih slovenskih knjig: “Nadškof Jeglič ! ” Knjigo je spisal Msgr. Dr. Jože Jagodic, izdala pa jo je celovška Mohorjeva družba. Naroča se pri Rev. Bernard Ambrožič, 238 E. 19 Street, New York, N. Y. ali pa: Slovenska pisarna 6116 Glass Ave. , Cleveland 3, Ohio. Knjiga obsega 500 strani in stane $5. 00. Vsak količkaj zaveden Slovenec in katoličan naj to knjigo gotovo naroči in jo seveda tudi prebere. BARAGA WISCONSIN V RAND RIVER Pričujoči spis je poglavje iz najnovejšega dela o Frideriku Baragi, ki ga piše v angleščini inlenir Jole Gregorič. Prevod je oskrbel pater Odilo ofm. O VE leti in tri mesece je bil Baraga je tudi zelo natančno misijonar Friderik Baraga na miši- opisal gospodarske razmere Indi-jonski postaji v Arbre Croche, jancev v Arbre Croche kakor tudi Michigan. Misijon je oddal, kot sam razmere poganskih Indijancev v tem omenja v zanesljive roke: “Mirno okraju. zapuščam svoje mesto” piše Baraga, Baraga je lastnoročno krstil v “in poln sem veselega upanja, da je Arbre Croche 256 Indijancev, ki so misijon v pravih rokah." Misijon so bili vsi dorastli. Torej je moral vse namreč prevzeli očetje redemptori- poučiti in spreobrniti. Njegov na-sti in so hoteli v Arbre Croche slednik Father Rese poroča, da je postaviti svojo provincialno hišo, ob odhodu Baragovem spadalo v kar se pozneje ni zgodilo. misijon Arbre Croche s podružni- Preden je Baraga zapustil svoje cami vred okrog 1000 spreobrnjenih mesto, je napisal natančno poročilo Indijancev. To je bila že kar lepa o misijonu. Pridal je poročilu celo fara. zemljevid misijonske pokrajine, ki V začetku meseca septembra ga je sam narisal. Poleg več manj - 1833. se je Baraga s solzami v očeh ših postaj so takrat spadale pod poslovil od Arbre Croche in od tam-Arbre Croche sledeče postajanke: kajšnjih svojih ovčic. Med potjo je misijon sv. Petra, misijon sv. Pavla obiskal Indijance v Pere Marquette ' in misijon sv. Ignacija. Zadnjo po- River in ravno tako v Muskegon. stajo je ustanovil Baraga sam. Ravno na deseto obletnico svojega MICHIGAN INDIANA 10H10 naašniškega posvečenja, 21. sept. 1833. , je dospel do ustja Grand River, ki se zdaj imenuje South Ha ve n. Tu je en danpočival in naslednji dan je potovanje nadaljeval. Prehodil in prevozil se je 300 milj in 23. septembra dospel v naselbino Grand River. “Resnično, težavna in daljna premestitev, ” je zapisal misijonar Baraga v svoje prvo poročilo iz Grand River. “Ko sem bil v svoji domovini prestavljen iz ene kaplani j e na drugo sem našel vse najpotrebnejše pred seboj: cerkev, šolo, kaplani j o ali župnišče in vsa farna navodila. Toda tukaj sem moral vse to še le sam narediti. Ne samo, da mi je bil na skrbi zidava cerkve, šole in župnišča, tudi faranov nisem imel in ne otroke. In to je bilo najtežje delo. Vse bi se lahko naredilo s podporo dobrih ljudi, toda katoli- mi. ške fare ni mogoče kupiti, temveč treba je ljudi počasi, polagoma pridobiti, spreobrniti in z velikim trudom faro ustanoviti. Toda z božjo močjo mi je uspelo, da sem jih nekaj krstil in tako ustanovil misijon ali faro. Precej imam tudi takih, ki se pripravljajo za sv. krst. Trdno zaupam, da bo število mojih vernikov vedno rastlo. “Ko sem prišel v ta kraj, sem takoj zbral okrog sebe Indijance in sem jih povedal, da sem zdaj prišel med nje ne samo na obisk, temveč za stalno in z namenom, da poučim nje in njih otroke v sveti in pravi veri in da jih vodim v vseh ozirih. Oni, ki so bili že spreobrnjeni, so bili silno veseli tega mojega oznanila. Oni, ki so bili še pogani, se za moje besede niso dosti brigali, niso bili ne za in ne proti. Toda bilo-je med Indijanci nekaj takih ki jih je protestantovski pastor dobil zase, ko je bival med njimi celih devet let. Tem pa ni bilo vseeno, ali vstanem tu ali ne. Zelo so bili nasprotni nameri, da bi ustanovil v njihovi sredi katoliški misijon. Po kratkem Irenej Friderik Baraga. (Iz knjige “Slovenski možje.”) m Krplje, puščice, škatlice in čolniček iz lubja, vozil Baraga po misijonih. (Baragov dar Oltar presv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici, pri katerem je imel Baraga novo mašo. p revivanju sem in tja sem naredil uradni govor ter jim dokazal kakšne velike koristi bo imela naselbina od misijona. Najbolj odlični Indijanec, ki so ga vedno porivali v ospredje in je moral v imenu vseh govoriti, ni vedel, kaj bi povedal. Končno pa je izjavil, da na noben način ni zadovoljen, da bi ne ustanovil v kraju katoliški misijon, toda niti enega vzroka ni mogel navesti za to svojo izjavo, tako da so začeli govoriti najbolj preprosti Indijanci, kako nespametno je njegovo nasprotovanje. “Indijanec mi je končno predlagal, naj se naselim kje višje gori ob Grand Riverju, kjer je še dosti vasi in naj tam ustanovim misijon, ne ravno tukaj. Ko sem torej spoznal in videl, da ta slabotni govornik ne more navesti niti enega dokaza in vzroka proti ustanovitvi misijona, sem mu povedal kar naravnost, da nima prav nobene pravice nasprotovati misijonu, ker je v vasi že toliko katoličanov. In katoliški Indijanci imajo ravno tako pravico sprejeti v svojo sredo svojega duhovnika, zidati cerkev šolo in župnišče, kot to lahko store protestantje za svojega pridigarja. Ko je nasprotnik videl, da nič ne opravi, se je vdal in je bil zadovoljen. In tako je bil prepri zaključen. ** Jasno je pa, da Baragi ni bilo treba dolgo čakati, ko se je pokazalo nasprotstvo misijonu v Grand River. In to nasprotstvo je bilo zelo hudo. Baptistovski učitelj namreč poroča ravno nasprotno od tega, kar je poročal Baraga: “Prišli so na ozemlje, ki je bila last Indijancev, proti njih volji, ter so prosili njihovo svetoval-stvo za dovoljenje, toda bili so zavrnjeni. Kasneje so kake dve ali tri družine dovolile in tako so prišli, in ko je bil misijon že štiri leta ustanovljen, so postavili samo dve hiši iz brun in povečali leseno stavbo, ki pa je bila z našo pomočjo postavljena.” (Učitelj Leonard Sla ter) Da je bilo to poročilo namenoma ,WT zlagano, kažejo Baragove krstne knjige, saj je bilo več družin spreobrnjenih kot “samo dve ali tri”. Protestantovski poročevalec je tudi pozabil omeniti, da je Baraga pridobil za katoliško vero podpredsednika ali podžupana največje indijanske vasi ob brzicah: Mesiginuini-ja*- Po zborovanju se je Baraga s svojimi Indijanci takoj napotil na mesto, ki ga je izbral za svoj misijon. Tam je določil, kje naj stoji cerkev in druge potrebne stavbe. Zaznamoval je natančno meje svoje misijonske postaje. Zemljišče je izbrano približno tam, kjer prideta Watson in Butter-worth ulici do potoka v sedanjem Grand River in kake četrt milje vstran od baptistovskega misijona. Zemljišče teh dveh misijonov je dobilo ime “ Mi s sion Reserve”, ker so se Otta-wanci sporazumeli v chicaškem dogovoru leta 1821. , naj bo četrtino ^ip|U vm/l tega zemljišča določenega kot državna last, ki naj se uporabi za šole. Misijonar Baraga je bil o tem dobro poučen, zato je vztrajal na tem, naj bo katoliška misijonska postaja blizu baptistovske. Pozneje se je izkazalo, kako je bilo to modro in pametno. Pametno tudi zato, ker je bil ta kraj središče še za dve drugi večji vasi. Postavno sicer katoliški misijonar ni imel pravice, da bi se naselil na tem zemljišču brez posebnega dovoljenja vlade, toda moralno je imel več pravic kot baptisti. Saj so Otta -wanci določili to zemljišče prav z Minnesota hrani mnogo spominov naših velikih misijonarjev . Pričujočo sliko nam je poslal Mr.Mathias Pogorelc iz Dulutha, na kateri je on sam s sliko slovenskega misijonarja Buha. Pred niim je nastavek za mali prenosni oltar, katerega je imel naš oltarni kandidat Baraga. Baraga je daroval misijonarju Pircu, iz Pirčevih rok pa je prišel v roke misijonarja Buha, ki ga je končno daroval Mr. Pogorelcu. # M namenom, da bi tu postavili katoliško Šolo in katoliški misijon. Zato je imel Baraga težave in nasprotovanje od strani Indijancev, ker so ti postajali vedno bolj nezadovoljni s tako zvanimi chicaškimi dogovori. Drugi vzrok indijanske sovražnosti proti katoliškemu misijonu je bil, ker je učitelj Slater hotel vse spreobrnjence pridobiti za svojo bapti-stovsko vero. Imel je namreč vse nadzorstvo nad rokodelstvom in poljedelstvom, kakor tudi nad šolami in nad denarjem, ki ga je država poklonila v te namene. Toda učitelj Slater se je predvsem oziral na tiste Indijance, ki so pripadali njegovemu misijonu, ali mu bili vsaj naklonjeni. Ob brzicah ste bili dve indijanski vasi in Indijanci, ki so živeli v manjši izmed obeh, so dobili največ udognosti ter podpor od Slaterja. To je bila vas najbližja njegovemu misijonu. Nekatere od teh Indijancev je Slater popolnoma vzdrževal. Njegova pristranost je vzbujala veliko nevoljo prebivalcev večje vasi in poleti 1833. so prosili governerja, naj učitelja Grand River. Leta 1833. je to zem-odstrani iz kraja. Dosegli so toliko, ljišče razdelil v mestne stavbene da mu je vlada odvzela vse nadzorstvo parcele in jih je prodajal novim nase -v vladnih uradih in uvedena je bila ljencem, ki so ravno začeli prihajati preiskava proti njemu. Pozneje je bil v naselbino. Njegov prvi kupec je bil obtožen neki Alojzij Campau, da je Joel Guild, ki je še istega leta meseca bil on kriv vsega prepira in da je on avgusta postavil na parceli svojo razširjal prošnjo in pobiral podpise hišo. Ko je Baraga prvič obiskal Grand za odstavitev učitelja Slaterja. Saj River meseca junija 1833. , mu je so bili vzroki opravičeni, toda Slater Campau ponudil kos zemljišča, na je obljubil, da se bo poboljšal in svoje katerem bi si naj postavil svoj misi-postopke reformiral. Resnica pa je, j on. Lisjak je dobro vedel, če bi da je bil Slater med Indijanci zelo misijon stal na njegovem zemljišču, nepriljubljen že pred Baragovim pri- da bi sosednje parcele pridobile na hodom v Grand River. veljavi. Toda bistri Baraga je takoj Poleg nasprotovanja od strani spoznal položaj in je hotel imeti miši-protestantov se je postavila Baragi jon na indijanski strani reke. To je na pot Se druga velika ovira pri bilo veliko bolj praktično, ker je ustanavljanju misijona v Grand River. potem misijon ravno v središču indi-To so bili sebični interesi Alojzija janskega naselja. Campau je odločno Campau-a. Ta trgovec je bil zvit člo- nasprotoval Baragovemu načrtu. Za vek in Indijanci so ga imenovali razlog je navajal, da so se Indijanci lisjaka. Nekoč je bil posestnik zem- samo začasno tja naselili in da so beli ljišča, kjer je zdaj središče mesta^bili primorani, da se prestavijo v okolico. Misijonar je zadevo predložil bili zaenkrat vsi prebivalci Indijanci, poglavarju, ki se je takoj oprijel Ba- je bil Baraga prepričan, da je njegova ragovega načrta. dolžnost najprej poskrbeti zanje v Baraga je Campau-u priznal, da duhovnem oziru. Poleg tega je bil bodo prišli beli naseljenci kmalu v Baraga gotov, da bi se Indijanci upirali Grand River in da se bo razvilo hoditi k službi božji in k pouku v blagostanje v naselbini. Toda ker so cerkev belih naseljencev. Nasprotno pa je dobro vedel, da bodo beli radi — obiskovali indijansko misijonsko cer- kev. Predvsem pa misijonar Baraga ni hotel biti prav nič odvisen od Rt. Rev. Joseph L.Z ry d , P. A. lisjaka Campau-a. To so vzroki, da predsednik historičnega odbora za Bara- se je Baraga odločil postaviti misijon govo beatifikacijo in predsednik Barago- na indijanski strani reke, četudi se ve Zveze je dobil meseca julija iz Rima je s tem zameril Campau-a. visoko cerkveno odlikovanje: postal je Baraga ni izgubljal časa, temveč Apostolski Protonotar .Kot tak sme je takoj začel s pripravami, da izvrši nositi Škofovo kapo ali mitro in sme tudi svoj načrt: cerkev, šola in župnišče opravljati slovesno škofovo ali pontifikal- morajo biti postavljeni. Mislil je, da bo imel dosti sredstev od tistega, kar so mu poslali iz Slovenije, in bo s tem lahko kril vse stroške. Ko je začel z delom, je imel na rokah samo en del onih denarnih darov iz domovine, toda upal je, da bo tudi ostalo kmalu dospelo in da mu bodo predstojniki to kmalu poslali. Najel je torej rokodelce, naročil je stavbeni les, ki bi ga naj razžagali na edini žagi v pokrajini. Žago je postavila vlada s pomočjo Indijancev, toda vodil jo je učitelj Slater. Žaga je bila postavljena eno leto prej, 1832. Bila je zmožna narezati dnevno 800 čevljev desk, seveda če je bilo dosti vode. Bila je postavljena ob Indijanskem mlinskem potoku. Katoliški Indijanci so bili seveda opravičeni, da dobe les in delež od te žage, saj je bila žaga narejena prav za oba misijona: katoliškega in baptistovskega. Toda Cam-no mašo. Prvotno so apostolski protonota- pau je predložil Baragi strahovito riji tvorili zbor ali kolegij sedmih cerk- visok račun za les. Trdil je namreč, venih prelatov v Rimu, ki so pomagali pri da katoličani niso nič prispevali za raznih papeževih uradih. Tak kolegij je v žago. Rimu še zdaj. Že v desetem stoletju pa je Dne 14. oktobra je bilo vse pri-papež začel imenovati posebno zaslučne pravljeno, da se delo prične. Med duhovnike za časne protonotarje tem časom, poroča Baraga sam, se apostolskega sedeža. Navadno se to zgodi je služba božja vršila v leseni hiši, na priporočilo kakega škofa. ki jo je postavil in ravno pravočasno <■ dovršil neki spreobrnjeni Indijanec. . et Hiša še ni bila rabljena za stanovanje, dva Lincoln. Lincoln je bil prvi beli Baraga sam je hišo priredil in okrasil prebivalec v Granville, Michigan. za kapelo, ki je prav lepo ustrezala namenu. Šola je bila v istih prostorih in že takoj v "začetku je prihajalo 25 Indijancev k pouku. Tudi štirje beli otroci so se priglasili k krščanskemu nauku. Toda v verskem oziru so bili ti otroci še bolj nevedni kot Indijanci. Popolnoma razumljivo, saj starši teh belih otrok tudi niso bili krščeni. Čigavi so bili ti beli otroci, ni gotovo ali je vsaj težko ugotoviti. Toda kake tri tedne pozneje je Baraga poslal na vlado poročilo o svoji šoli in je označil, da je bilo v šoli 28 indijanskih in 7 belih otrok. Zaznamoval je tudi imena vseh teh učencev. Trije beli otroci so se pisali Guild, Eden otrok belih se je pisal Deneseile Carmell, ki je bila hčerka Antona Carmell, kovača zaposlenega pri Campau-u. Zadnji beli otrok pa se je pisal Emilie Marsac. Ta Emilie je bila sestra Campau-ove žene. Kar od začetka je imela katoliška šola ravno tako dober obisk kot baptistov-ska misijonska šola. Ravno v istem času so se izvršile velike spremembe v verskem okrožju Baragovega misijona. Dne 18. marca 1 833. so vse pokrajine Baragovega misijona v državah Michigan, Wis-consin in tudi pokrajina zapadno od Gornjega jezera, ki zdaj pripadajo Minnesoti, prišle k novoustanovljeni Lep prizor, kajne?Verno slovensko ljudstvo, sedaj tako tepeno, se zgrinja pod Marijino varstvo in v goreči molitvi prosi za rešitev. Gotovo se to ne dogaja samo v sem iški fari, ampak tudi drugod po slovenskih zemlji. Povsod vsi Marijin oltar okrasijo doma, če ne morejo na Brezje k Mariji Pomagaj. Slika je posneta na Dolenjskem, kjer je med bukovim drevjem in visoko na hribu kraj Smok. Spada pod semiško faro in je kake pol ure hoda oddaljena od farne cerkve. V tej podružnici imajo dve Marijini podobi, od katerih eno vidimo na sliki .V nedeljo pred Veliko Maso obhajajo tukaj žegnanje, in pridejo ljudje od vseh strani.Božja pot je že tako znana,da se ji kar prilega domača pesem: "Gor na "Gor na tem hribčku mi cerkev stoji in se tak lepo kot nevesta drži; zunaj je zbelena, znotraj je zmalana, toje zares Marija z nebes...11 i -ft# •J škofiji Detroit. Dne 3. oktobra 1833. hrano, za obleko in stanovanje, da bo je bil namreč Rev. Rese v Cincinnati, zidal cerkve in samostane in da bo Ohio, posvečen za detroitskega škofa, tako škofijo postavil na trdne noge. Posvetil ga je škof Jožef Rosati iz To je bilo velikansko delo, zakaj St. Louis, Missouri. dohodki škofije so bili silno skromni Meseca novembra istega leta je in škof je bil popolnoma navezan na škof Rese dospel v Detroit in je vzel darove iz Evrope. v oskrbo obširno, pa tedaj še zelo Tudi v Grand River se je preprost redko naseljeno pokrajino. V vsem misijonar boril z velikimi težavami tem ogromnem teritoriju je imel samo pri ustanovitvi novega misijona. Videl 12 duhovnikov z njim vred. Število je, kako so Indijanci nemirni in kako cerkva je bilo 16, kjer so bile tudi se srdi Campau, ker ni bil misijon vštete vse lesene kapele in misijonske p o stavlj en tam, kjer je on hotel, cerkvice, kot n. pr. v Arbre Croche. Baraga je čutil, da se bliža in že vre Samo dve cerkvi ste bili zidani iz vihar. Dne 2. oktobra 1 833. je pisal kamna, ena izmed teh dveh je bila misijonar duhovniku Rev. Vincenciju stolnica sv. Ane v Detroitu. Stavba je bila zelo slaba, in še visoko zadolžena. Edina katoliška ustanova v škofiji je bil ženski samostan, ki ste ga ustanovili dve sestri iz Pittsburga. Od škofa Reseja so veliko preveč pričakovali: da bo skrbel duhovnikom za Metliški gospod župnik Ciril Lek-šan nam je poslal nekaj zanimivih slik o krajih, kjer je hodil in deloval naš oltarni kandidat Friderik Baraga: Glavni oltar svetega škofa Nikolaja v župni cerkvi v Metliki, kjer je Baraga kot metliški kaplan tolikokrat maševal. Prošti ja v Metliki, pred katero se je Baraga ob odhodu v misijone poslavljal od župl janov. Znamenite Tri fare pri Metliki, belokranjska božja pot. Na tej prižnici pred srednjo cerkvijo je romarjem pridigal tudi kaplan Baraga. Ta kapelica stoji ob cesti pri Gor.Lokvici in spada pod župnijo Metliko.Tu je Baraga zadnjikrat govoril svojim zvestim ovčicam, ko je dne 25.oktobra 1830. zapuščal Metliko in odhajal v misijone. Vem? župljani so se zbrali od vseh strani, da še enkrat prejmejo blagoslov dobrega gospoda kaplana. Badinu in ga je prosil, naj mu pošlje nekaj voščenih sveč. Svoje pismo je zaključil z besedami: “Moli za mene ! " Baraga je preživel najbolj bridke ure v Grand River. Dne 1. februarja 1834. je pisal v Evropo: “Ako bi ne želel in upal pripeljati na pot zveličanja nekoliko nesrečnih duš, bi za ves svet ne hotel ostati tukaj, kjer je malikovalstvo z vsemi svojimi hudobijami zelo globoko zakoreninjeno.” In škofu Reseju je 14. marca istega leta pisal: “Skoraj nemogoče mi je opisati, v kakšnih težavah in stiskah se nahajam v tem nesrečnem kraju.” Satanska zloba je vladala nad tem nesrečnim krajem. Posebne težave mu je delal pastor Slater, ki ga je vedno tožil na vlado. Najbolj pa ga je bolelo pijančevanje nesrečnih Indijancev, ki so bili silno divji kadar so se opili. Baraga ni bil niti svojega življenja varen. Misijonar se je moral vedno pričkati s pohlepnimi žganje-tržci, ki so mu pa vedno odgovarjali le z zmerjanjem in s surovostjo. V Grand River se je zgodilo, da je Baraga napravil obljubo popolne zdr-žnosti opojnih pijač. Žrtvoval se je za svoje nesrečne in zapeljane Indijance. Pri vseh svojih težavah je imel misijonar obilne uspehe in je vedno zaupal v Boga. Legende o sv. Frančišku Ob uri nezaželjene žalosti je bila Frančiškova duša premaknjena in postavljena v nebeško veselje ob godbi angela, ki se je prikazal na cerkvenem stolpu in igral na violino. Sv.Frančišek se je odmaknil na goro, da bi se tam postil 40 dni pred praznikom sv.Mihaela nadangela.Kadar je svetnik počival, ga je vsako jutro na vse zgodaj zbudil sokol, toda,kadar je bil Frančišek slab in bolan, je ptič vedno zbudil bolj pozno. Frančiška je nekoč zelo motila in vznemirjala hudobna ženska, kije plesala in igrala na citre. Svetnik jo je dalje časa prosil in rotil, naj se vendar odstrani, toda vse zastonj. Takrat je pa na ves glas zaklical satanu: "Odnesi jo,saj je tvoja!11 Asiškega ubožca je nekoč zelo motilo med pridigo, ko je neki osel letal gori in doli. Frančišek je osla prosil,naj vendar miruje in osel je takoj pokleknil in je kleče poslušal pridigo. Ko je Frančišek videl, da je volk zagrabil otroka, je svetnik poklical divje race na pomoč: začele so se zaletavati v volka, ga zmotile in Frančišek je odnesel otroka izpod ostrih zobov zverine. Frančišek je rekel sv. Klari: "Draga sestra Klara, ne žaluj, saj se bom vrnil,ko bodo zacvetele prve vrtnice." In glejte,sredi snega je ozelenel grm,ki je bil ves obložen z najlepšim cvetjem dišečih vrtnic. Legenda uredniku koledarja Nekoč pride satan k uredniku - Koledarja s prošnjo: "Daj mi en dan v tednu, ko bom lahko delal na svetu." [_^Uredniku je bila ta prošnja sila neljuba, i^teda ugodil mu je. Dolgo je tuhtal in ingruntal, kateri dan naj določil za satana, ’ da se bo lahko kretal po svetu in vršil * m svoj vražji posel. Urednik je seveda hotel '^izbrati tak dan, da bi imel vrag najmanj ^uspeha. Končno se odloči in mu ponudi Ifgnedeljo. Mislil si je urednik, ta dan je •”dan Gospodov, ljudje ta dan molijo, i -^hodijo v cerkev, berejo pobožne knjige 1 iin verske liste. Ta dan satan ne bo dosti topravil. Prepričan je bil,da ta dan služijo tlW ljudje Bogu, satanovemu največjemu nas- protniku, in da bo zato imel vrag silno tem dnevom. uml iitežak in mučen položaj s tem dnevom. ’ V'ra9u n' Preost°lo n'č drugega, kot vdati -r vse, podati se na delo. ! ro dolgem času se satan vrne k VT4 uredniku Koledarja, se mu globoko pri — m t kloni ter se mu prisrčno zahvali tilV^nedeljo, njemu posvečeni dan ter pripoji *\ veduje, rekoč:" šel sem na deželo ter \\zašepetal kmetom na uho: 'Glejte,ves 1 »^Iteden delate in garate. Žuljave so vaše .j —'roke. Posebno poleti le kratke urice lT$.\._spite. Pa menda vendar ne boste v nedeljo ' ij. r " * w • 1 w T ivivai 11^ C V I ICUC I | v ‘VllU Vl®kli svoie utrujeno telo še v cerkev? l\ivVSpočitje se nekoliko, naspite se, saj je nedelja dan počitka.1 In veliko ljudi me je poslušalo in meni služilo. "Skopuhu, ki nikoli nima dosti,pa Avsem zašepetal na uho: 'Zaostal si pri delu. %x^)Ali ni škoda za dobiček,ki ti uide,vendar ? ^ne boš ves dan doma lenaril? Delaj danes V kot druge dni v tednu.' Ubogal me je in Nadelal in meni služil. "Spet druge sem pozval," pravi satan, "da so šli na kupčijo ter opravili ‘nujna pota,1 ki jih med tednom ne utegnejo opraviti, in so meni služili. Posebno krasne uspehe sem imel pri mladini, ki sem jo opozoril na njeno neveselo življenje in na težko delo med tednom. Opomnil sem jo, kako je cerkev mladini nevošljiva, če si hoče kaj privoščiti. 'Saj si, mladina, za veselje vstvarjena in samo enkrat mladal' Spomnil sem jo vsakega žegnanja,pa seveda samo radi veselice,ki je veliko bolj zabavna kot pa služba božja. 'Kako nebeško lepo je v nedeljo popoldne,' sem govoril mladini, 'sedeti v gledališču ali v kino.' Že med tednom sem jim preskrbel nedeljske vstopnice. In kakor v procesijah so hiteli v moja zabavišča, da jih je bilo kar veselje gledati. Nekateri so dopoldne služili še Bogu, popoldne in zvečer pa meni. "Uradnikom in delavcem sem prigovarjal: 'Ves teden ste v zadohlih uradih in temnih rudnikih in prašnih tovarnah, v nedeljo si boste vendar privoščili malo svežega zraka, saj itak nič nimate od življenjal' Niso šli k maši, temveč na sprehode in izlete. Že zgodaj zjutraj v nedeljo, nekateri že v soboto zvečer, so šle cele procesije iz mest ven na deželo, na gore, na planine, da tam 'počasto'Boga .Vsi so šli in se peljali mimo cerkve. "Mladino sem navdušil za šport, napolnil z njo gledališča, zabavišča in kopališča ter sem jo prepričal o tem, da je dolžna skrbeti za svoje telesno zdravje. Mladina me je zvesto ubogala, moram reči, in mi je služila ter mi še služi." še enkrat se je satan zahvalil uredniku Koledarja za nedeljo, se satansko škodoželjno nasmehnil ter izginil. Urednik je zardel, postalo ga je sram za vse kristjane skupaj, ki skrunijo nedeljo. Pomočil je peresnik v rdečo tinto ter zapisal v koledar z rdečimi črkami ,3 "NEDELJA"- dan, ko naj bi se kristjan sramoval, ko bi ga naj rdečica zalila. idsS'* Od tedaj naprej, tako legenda, tiskajo nedelje in praznike v pravi 'S* koledarjih z rdečimi črkami U \ unU f!®$X—" \ 5UW«1 To I H, \ y'ttlVua /«4 .**<***’ I £. * ' 22 '5$ 1=^ ./' nv«, čfM4^v , r> ' ' vS/v1 JVfitlC te 'K: 1 >.p. prevzeli Indijanci sami. Potrebno kamenje dve vrsti pridnih delavcev, po dolini, za zgradbo so sami zvozili ali privlekli z Nekateri so se bližali misijonu obloženi* verigami iz štiri milje oddaljenega s kamenjem, drugi pa so se zopet vračali kamnoloma. Tudi žene so hotele doprine- h kamnolomu. sti svoj delež in so donašale kamenje na Ko je bilo delo končano, so pri - hrbtu v posebnih mrežah. Otroci pa tudi redili veliko praznovanje za vse, ki so niso hoteli stati ob strani in so prav tako sodelovali pri gradnji, kakor tudi za vse prinašali potrebno kamenje in gradbeni sosede. Pravijo, da je bila to največja material. Delo je spremljalo petje pri- slovesnost, kar jih je bilo v prvih deset-mitivnih indijanskih pesmi. Dan na dan, letjih Kalifornije. Toda prišel je potres,ki mese^zcMriesecem sta se neprestano vili je misijon skoro popolnoma porušil .Zvonik Zanimivo je prebirati zgodovinske zapiske o nastanku misijonskih postaj v Kaliforniji. Začetek teh misijonov sega v osemnajsto stoletje. S tem pa seveda ni rečeno, da se šele tedaj začenja misijonsko delo v tej deželi, zakaj misijonarji so tukaj poskušali svojo srečo že dve sto let preje. Misijonske cerkve in postaje so zgradili večinoma takratni prebivalci - Indijanci sami pod vodstvom njihovih misijonarjev frančiškanov. Prvi tak misijon je ustanovil frančiškan p.Juniper Serra v San Diego v Kaliforniji leta 1769. Temu je sledilo v teku petdesetih let še dvajset drugih misijonov. Vse te starodavne postaje, razen ene, še danes stoje in nam govore o trdem delu misijonarjev. ki so pred stoletji tukaj orali misijonsko ledino. Vsi misijoni stoje nedaleč od obale Tihega oceana in še danes vzbujajo zanimanje tisočev, ki obiskujejo kalifornijo. Eden od teh misijonov nosi ime sv.Janeza Kapistrana, San Juan Capistra-no. Tudi ta misijon je ustanovil oltarni kandidat p.Juniper Serra. Postavil ga je v prijazni dolini, ki je bila bogata posejana z drevjem. V začetku je bila samo majhna cerkvica, kjer je misijonar opravljal bogoslužje. Toda kmalu je bilo treba misliti na zidanje večjega poslopja. Delo so P. Valerian ofm im < .■1 . ’ :%i.v rii>'ilT'liBfe'T»iii T Slike nam kažejo način zidanja, kakršnega so učili Indijance frančiškanski' misijonarji pred več kot dvesto leti. Najprej je treba suho ilovico zdrobiti v prah in nato priliti vode, da nastane nekaka malta. To nam prikazuje zgornja slika . Na ta način pripravljena ilovica pa služi za oblikovanje opeke, ki pa je precej večja kot ta, ki jo imamo danes v rabi. Zgornja slika kaže prostor, kjer se opeka suši na soncu,dokler ni pripravna za zidanje. Veliko misijonov,ki so bili sezidani na to način stoji še danes - po dvesto se je zrušil na cerkveno streho in pokopal 19. marca, na praznik sv .Jožefa, pri leti v pod seboj štirideset Indijancev, ki so bili misijon stotine lastovk in se tam vgnezdi-ravno tedaj pri bogoslužju. To se je zgo- jo ter napolnjujejo starodavno zidovje z dilo komaj devet let po zgraditvi misijona, žvrgolenjem in petjem. Ob tej priliki se Danes le še razvaline govore o preteklo- zbere tisoče ljudi, da pozdravijo prihod sti. Tam stoji samo še kapela Junipera lastovk. To se dogaja vsako leto, odkar Serra, kjer se opravlja služba božja. pomnijo najstarejši ljudje. Lastovke Misijon sv.Janeza Kapistrana je gostujejo v misijonu vse do oktobra zanimiv tud? zaradi izrednega dogodka,ki meseca, ko jih mraz prežene v toplejše se dogaja leto za letom. Vsako leto dne kraje. IZ KRONIKE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV NOVOMAŠNIKI LETA 1952. Rev. Valerijan Jenko, O.F.M., je naš letošnji lemontski novo-mašnik. Doma iz Šiške v Ljubljani j.e po dolgih letih potovanja po tujini prispel v Ameriko. Svoje bogoslovne študije je končal v Lemontu in bil dne 18. maja 1952. v Chicagu posvečen v duhovnika. Novo mašo je zapel pri lemontske Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah dne 25 maja. Rev.Edvvard Eržen O.D.M. je sin prekmurskih staršev. Posvečen je bil v mašnika dne 24. junija 1952. v cerkvi sv.Frančiška Asiškega v Teutopolis, lil., kjer je končal svoje študije. V Cleveland, Ohio ima novomašnik svojega brata in sestro, zato je imel slovesnost svoje nove maše v Clevelandu in sicer v cerkvi sv.Frančiška na Superior Ave. Leta 1944. je Father Eržen stopil v red Matere milosti. P. Valerijan Jenko ofm Eather Eržen, O. D. M. Rev. Janez Šuštaršič ima tudi za seboj dolgo pot. Doma je iz Mengša pri Kamniku. Leta 1945.je moral v tujino, ki ga je preko Italije in Argentine zanesla v Združene ameriške države. Bogoslovje je končal v St.Paulu (Minnesota), posvečen pa je bil dne 7. junija 1952. v Duluthu. Kot novomašnika ga je sprejela slovenska župnija v San Franciscu, Kalifornia, kjer je dne 15. junija, opravil svojo prvo daritev. Vsem trem letošnjim slovenskim novomašnikom v Združenih ameriških državah želimo obilo božjega blagoslova na poti duhovništva, ki je v naših časih težja kot kdaj koli prej. Bog z Vami in Marija Pomagaj 1 DVA NOVA SLOVENSKA MONSIGNORA. Rt. Rev. A. Pirnat je sošolec Johna tichiltrerja. Gospod prelat Pirnat je bil rojen eno leto pozneje in sicer 6. julija 1886. v Dravljah pri Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in v Kranju, bogoslovje pa v St. Paul, Minn. Posvečen je bil od škofa Irlanda isti dan kot Father Schiffrer 11. junija 1908. Njegovo prvo duhovniško mesto je bilo pri fari sv. Družine na Evelethu, kjer je zdaj župnik. Tam je bil kaplan pri pokojnem Monsignoru Bilbanu. Pa je bil kaplan samo tri mesece. Takoj je bil imenovan za župnika na Aurora, Minn. , kjer je ostal dve leti, nato je bil štiri leta župnik na Gilbertu, potem pa 16 let na fari sv. Elizabete v Duluthu. Leta 193 2. po smrti Rev. A. Leskovca pa je bil določen za faro sv. Družine na Eveleth, Minn. , kjer je ob imenovanju za Monsignora obhajal 20 RT. REV. MSGR. A. L. PIRNAT letnico župnikovanje. Novi Monsigno-re je iz čudovito zanimive družine, v kateri je bilo devet otrok, ki pa od njih ni bil niti eden poročen. Štirje bratje so bili duhovniki, vsi v Ameriki. Janez, naj starejši je tudi Monsignore in je v Anaconda, Mont. Drugi je naš Monsignore Alojzij, tretji Rev. Michael Pirnat, župnik v Butte, Mont. , četrti brat Anton Pirnat je bil najmlajši, pa je najprej umrl. Bil je dolga let župnik na slovaški fari v Toledo, Ohio. Ena sestra je bila gospodinja pri bratu Mihaelu, pa je tudi pred nekaj leti umrla. Menda en brat še živi na lepem, ponosnem domu v Dravljah. Rt. Rev. John Schiffrer. Odlikovanec Je 5H rojen na novega leta dan 1884. v Stari Loki na Gorenjskem. Gimnazijo je končal v svoji rojstni domovini, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v St. Paul, Minn. , kjer je bil tudi posvečenv mašnika in sicer 11. junija 1908. Do oktobra leta 1909. je bil Father Schiffrer v dušnem pastirstvu na angleški postojankah v Hincley in Scanlon duluthske škofije. Leta 1910. pa je prišel med Slovence v tako-zvanem Železnem okrožju. Eno leto je bil župnik na Gilbert, Minn. , od 15. septembra 1911. pa je skozi na fari sv. Jožefa v Chisholm, Minn. , torej nad 40 let. Rev. Anton Schiffrer, ki je pred par leti umrl v Milwaukee, Wis. na fari sv. Janeza, je bil brat našega Monsignora. Rev. Valentin Schiffrer iz škofije St. Paul, Minn. pa je njegov bratranec. Torej je Monsignore res iz duhovniške družine doma. Obema novima Monsignoroma iskrene častitke. Naj oba še dolga leta nosita svoje zasluženo odlikovanj e ! SMRT MED SLOVENSKIMI Rt. Rev. Jernej Ponikvar je umrl v DUHOVNIKI noči med 3U. in 51. marcem 1952. Rojen je bil leta 1877. na Blokah v Sloveniji. V Ameriko je prišel kot študent leta 1901. Bogoslovje je študiral, kot mnogi naši slovenski duhovniki v St. Paul, Minn. Znani škof Irland, veliki prijatelj Slovencev, ga je posvetil v duhovnika 12. junija 1906. Novo mašo je pel v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu, seveda še v stari cerkvi. Prvo službo, pa samo za tri mesece, je imel med Slovaki in sicer v Binghamton, N. Y. Od tam je bil poklican 26. oktobra 1906. v Lorain, Ohio na slovensko faro sv. Cirila in Metoda. Pa tudi tu je ostal kratko časa, samo 10 mesecev. Dne 2. avgusta 1907. je bil imenovan za župnika največje slovenske fare v Ameriki - sv.Vida v Clevelandu. Na tem mestu je ostal do svoje smrti. Kar ima fara sv. Vida in na kar je lahko res ponosna, vse to je ustvaril pokojni Msgr. Ponikvar: Mogočna Šola, kjer je bilo včasih letno vpisanih nad 1000 otrok. Postavil je novo mogočno cerkev in novo župnišče, torej vse, kar’ fara potrebuje. Šolo je zidal leta 1912. , cerkev in župnišče pa leta 1932. Pokojni je dopolnil 75 let in je umrl za srčno kapjo. Naj v miru ppčiva ! Ravno dva meseca pozneje 31. maja je umrl v McKeesRocks.pri Pittsburghu, Pa. , znani in delovni slovenski duhovnik Rev. Joseph Verhunec. Pokojni je bil ves čas svojega duhovniškega življenja med Slovaki. Rojen je bil v Železnikih nad Škofjo Loko in je prišel v to deželo tudi kot študent. Svoje bogoslovne študije je ravno tako dokončal v St. Paul Seminary v Minnesoti in je bil posvečen od škofa Irlanda.Bilje zelo vzgleden in spoštovan duhovnik. Dopolnil je 67. leto. Pokopan je bil dne 4. junija na farno pokopališče sv. Marka v McKees Rocks, Pa. R. I. P. SREBRNI JUBILEJ FARE V DETROITU Dne 12. oktobra 1952. je fara sv. Janeza Vianeja v Detroit, Mich. obhajala svoj srebrni jubilej. Če kje, se je tukaj izpolnilo to, kar pravi naš pregovor; “Iz malega raste veliko. ” Kako skromno in skoraj s strahom je začel pred 25.leti organizirati faro p. Bernard Ambrožič O. F. M. Najprej je nekaj tednov imel slovensko službo božjo v hrvatski cerkvi sv. Jeronima, potem par mesecev v dvorani Kolumbovih vitezov fare sv. Benedikta. Ko je pa bil kupljen prostor za današnjo cerkev in zraven še hiša, ki še zdaj služi za župnišče, je bila kapela takoj prirejena v hiši. Bilo je tesno, ali doma je bilo vse. P. Bernard je začel staviti novo leseno cerkev leta 1928. ki je pa služila svojemu namenu samo pet let, ko je naslednji župnik p. Odilo pozidal sedanjo Fr. Bernard Ambrožič, O.F.M. ustanovitelj detroitske slovenske fare cerkev, ki je pa v bejzmentu, je bila stara cerkev spremenjena v dvorano. Nekaj let pozneje pa je p. Avguštin naredil bejzment tudi pod staro cerkvijo in takrat je stara cerkev doslužila. P. Avguštin je tudi preuredil kurjavo za cerkev, dvorano in župnišče, ter je kupil tudi prostor za novo šolo. Sedanji župnik p. Tomaž pa je pozidal novo šolo z novo obširno dvorano. Stavba bo kmalu dokončana in leta 1953. v jeseni bo šola odprta.Fara ima tudi lepo hišo za sestre in hišo za oskrbnika. Potrebuje seveda še zgornje cerkve, ker je ta premajhna in župnišča, ki je tudi premajhno in zelo siromašno. Pri fari so že dalje časa trije duhovniki, ki imajo vsi dovolj dela. Lansko leto je fara postala zaokrožena, ali teritorijalna, ki obsega kakih 600 družin. Slovenskih pionirjev, ki so faro ustanovili, je že malo; šli so že po svoje plačilo. Kateri so pa še živi, se s ponosom ozirajo na svoje delo in na svoje žrtve. Fara je do sedaj imela osem župnikov. Pri frančiškanih je pač navada, da se župniki pogosto menjajo. P. Bernard, prvi župnik je bil v Detroitu od leta 1926. do 1930. Drugi župnik p. Paškal Esser O. F. M. je bil že kaplan pri p. Bernardu in je potem bil župnik od leta 1930 - 1931. P. Paskal je umrl v Johns-town, Pa. leta 1937. Za njim je prišel v Detroit za župnika p. Odilo in je ostal do leta 1933. Četrti župnik je bil samo eno leto na svojem mestu in sicer p. Benigen Snoj. Za njim je prišel za eno leto p. Edvard Gabrenja, ki je pa prišel zopet I I III I I I I I 1 I I I Zgornja slika: Fr. Thomas Hoge OFM, sedanji župnik Spodnja slika: Rev. Frank Srebernak, prvi novomašnik detroitske fare, posvečen leta 1937. Zdaj poučuje v Sacred Heart Junior Semi-nary v Detroitu. Prva (zgoraj) in sedanja začasna (spodaj) farna cerkev v Detroitu. Nova šola detroitske slovenske fare, ki bo odprta mladini leta 1953. nazaj leta 1946. in je ostal v tej službi štiri leta do 1950. Nadalje je bil na fari p. Avguštin Svete, ki je bil že prej nekaj let kaplan, potem pa župnik skoraj 10 let od 1935. do 1946. Vsega skupaj je bil pri sv. Janezu v Detroitu 13 let. Od leta 1950. župnikuje v Detroitu p. Tomaž Roge. Kaplanov je bilo med tem časom v Detroitu cela vrsta. Zelo dolgo je bil v Detroitu p. Jožef Čagran, potem p. Hijacint Podgoršek, nato p. Rafael Stragisher, p. Rihard Rogan, p. element Latjak, p. Gabriel Estok in p. Andrej Svete. Vsi kaplani gredo radi v Detroit in zelo neradi odhajajo, ker je v Detroitu res lepo in so farani izredno dobri. Lepa stran farne zgodovine v prvem četrt stoletju je nova maša Rev. Francis Srebernaka, ki je svoj veliki dan slavil v cerkvi sv. Viane-ja dne 13. junija 1937. Na njega je fara ponosna. Zdaj je g. Frank, kot mu pravimo, učeni profesor na Sacred Heart Seminary. Na slovesnost srebrnega jubileja fare so se zbrali vsi živeči župniki. Slovesno mašo je opravil in vogelni kamen za šolo je blagoslovil ustanovitelj fare p. Bernard Ambrožič, asistirala sta mu p. Odilo in p. Avguštin, slavnostni govor je imel p. Edvard, ceremonijar pa je bil Rev. Srebernak. Sedanji župnik p. Tomaž pa je spretno vodil vse stvari pri slavnostnem obedu in pri bazarju. Najbolj smo bili vsi presenečeni, ko so nastopili pevci in so peli same slovenske pesmi. Organistinja je še ista, kot je bila pred 25. leti namreč Mrs. Theresa Caiser. Dobro je znano, da se je fara sv. Janeza Vianeja v Detroitu ustanovila s slovensko pesmijo in pa z g o -vejo juho . Takoj v začetku fare je bil ustanovljen pevski zbor, v katerem je bilo kakih 20 najboljših pevcev in pevk. V cerkvi je bil vsako nedeljo koncert, tako so govorili ljudje. Tujerodni farani in obiskovalci cerkve sv. Vianeja so kar strmeli nad našo pesmijo. Niso se je mogli dovolj naposlušati. Pevski zbor je prirejal tudi pevske koncerte v raznih dvoranah. Vse je drlo skupaj. No, to je lahko razumeti, da je slovenska pesem privlačna. Kaj pa goveja juha? Saj veste, da brez goveje juhe ni bilo nobenega pravega obeda svoje časa. In tako je bilo še takrat, ko je p. Bernard prišel v Detroit faro ustanavljat. Kapela je bila v hiši, juha se mora pa dolgo kuhati. Brat Humil, ki je bil prvi slavni kuhar v Detroitu, je juho pristavil že zjutraj ob pol osmih, ob osmih pa je bila prva služba božja, ob desetih pa druga. In spodaj v kuhinji je ves čas vrela juha, ki je po celi hiši razširjala neizrečeno prijetne duhove. P. Bernard je pridigal, verniki so pa mislili na juho, ki jih je tako prijetno dražila. In vsi prostori so bili vedno natlačeno polni vsako nedeljo in tudi darove so verniki boljše dajali, ker niso imeli v nobeni cerkvi tako lepega “užitka" kot v kapeli sv. VIANEJA. Vsaka stvar pomaga, zakaj bi se je človek ne poslužil! Fara sv. Vianeja v Detroitu naj gre od jubileja do jubileja. SLOVENSKO SEMENIŠČE V ARGENTINI V prijaznem mestecu ADROGUE, vensko duhovno semenišče našlo dvanajst milj izven Buenos Airesa, sicer bolj tesno in skromno streho, glavnega mesta Argentine, je slo- pa hvala Bogu za njo. Od konca • - * \ avgusta 1951. dalje je v najeti hiši, - smo zazidali in spremenili v šoki je bila poletno bivališče mestne biče, da je več prostora (Na sliki družine za najbolj vroče mesece in desna polovica stavbe). Vrt pred nosi ime: EL BUEN RETIRO - Pri- hišo, ki je bil opuščen, so semeni-jetno počivališče. Zadnja leta so Sni ki takoj začeli obdelovati in so lastniki le prav poredko hodili tja že prve mesece pridelali precej na oddih, zato so jo nam dali v zelenjave za kuhinjo, najem, široko in dolgo verando-porč Duhovno središče in ognjišče Pred to sliko molijo bogoslovci in semenišča je KAPELA MARIJE gojenci Apostolske šole za vse blage POMAGAJ. Bivša garaža je za dobrotniki, ki jim s svojo darežlji-svetišče povečana. Posnetek vostjo omogočajo, da se v miru in brezjanske Marije je naslikal pod skrbnim vodstvom pripravljajo akademski slikar Marijan Koritnik, za duhov s ki stan, h kateremu se Brez dvoma je ta kopija ena naj- čutijo od Boga poklicane, lepših,kar jih je kje izven Slovenije. ________ Letošnje pomladi so prizidali še obiskujejo še le srednjo šolo (High prostore za Apostolsko šolo, nekako School ali Preseminary). Malo semenišče za gojence, ki ____________ Slovesnost stoletnice misijonarja Leta 1952. so slavili v škofiji St. Cloud, Minnesota na najsloveš-nejši način stoletnico prihoda slovenskega misijonarja Franca Pirca. Življenjepis tega našega slavnega rojaka nam pove, da je bil Franc Ksaver Pirc rojen 20.novembra 1785. v Kamniku na Gorenjskem. Ko je doma v Sloveniji deloval v dušnem pastirstvu že skoraj 25 let z velikim blagoslovom, se je petdesetletnik priglasil za Baragov misijon v državi Michigan. In res je osemnajst let pomagal z veliko vnemo našemu svetniškemu Frideriku Baragi. Ko je bil Pirc star že 67 let, je zapustil svoj delokrog v Michiganu in se je podal v Minnesoto in sicer v škofijo St. Paul, ki je bila ravno takrat ustanovljena. Bil je misijonar Pirc prvi katoliški duhovnik v pokrajini, kjer je zdaj škofija St. Cloud in zato so našega rojaka proglasili za očeta te škofije. Za 100 letnico so se vršile sledeče slovesnosti: 1. V ponedeljek dne 1. septembra je bil odkrit in blagoslovljen v St. Cloudu mogočen spomenik misijonarju Pircu. Kardinal Edvard Mooney iz Detroit, Mich. je izršil obred . Kardinal, več nadškofov in škofov, mnogo duhovnikov ter ogromno ljudstva se je zbralo na slovesnost. Od katedrale je bil slovesen sprevod do bolnišnice, kjer je spomenik postavljen. Spomenik kaže misijonarja Pirca, ki pred njegovimi nogami klečita Indijanec in beli naseljenec. Kolumbovi vitezi so delali špalir ob spomeniku. Moški zbor od sv. Stefana je prepeval pesmi. V imenu mesta St. Cloud je govoril Mr. Ray Quinlivan. Član pripravljalnega odbora za 100 letnico Fred Hughes je prebral kratko zgodovino Pirčevega misijonskega dela. Kardinal Mooney je blagoslovil spomenik. Ob spomeniku je stala skupina Indijancev, ki so bili oblečeni v svojih nošah ter so nosili vse svoje indijanske znake.Po blagoslovu spomenika so ti Indijanci priredili pred spomenikom svoj verski ples. Slovenski benediktinec, indijanski misijonar Father Roman Homar, ki je pranečak misijonarja Pirca, pa je pred spomenikom molil v indijanskem narečju očenaš in zdravamarijo. BRONASTI PIRČEV SPOMENIK V ST. CLOUDU, MINNESOTA Po končanih obredih pri spomeniku so se vsi vrnili v sprevodu pred stolno cerkev v St. Cloudu. V sprevodu so bile zastopane vse katoliške šole iz mesta. Vsaka šola je nosila ali ameriško ali papeško zastavo. Pred cerkvijo je čakala ogromna množica ljudstva - vsaj 4000 jih je bilo. Tu je nagovoril kardinala škof iz St. Clouda, Most Rev. Peter W. Bartholome. Nato je množico nagovoril kardinal Mooney, kije naglašal predvsem, naj verniki? slavnih misijonarjev, ki so orali molijo za svoje brate in sestre, iki ledino za škofijo St. Cloud in katere trpe pod krutim komunizmom. Med prvi škof je bil Slovenec Jakob poslušalci je bil tudi ljubljanski Trobec. škof Bartholome je pripo-škof dr. Gregorij Rožman, ki je med vedoval čudovite zgodbe iz življenja vsemi najbolj razumel, kakšno je in delovanja misijonarja Pirca. Po trpljenje, ki ga katoliškim vernikom maši se je razvrstil mogočen prizadene komunistično nasilje, sprevod avtomobilov v sosednjo Povedal je kardinal, da je preteklo naselbino Belle Prarie,kjer je ravno ravno 117 let, kar je misijonar Pirc pred 100 leti misijonar Pirc posta-dospel iz Slovenije v škofijo Detroit, vil prvo katoliško cerkev. Cerkev Mi c h. Slovesnost je bila končana seveda ne stoji več, pač pa so na pred katedralo: Kardinal je podelil istem mestu, kjer je bil oltar te Baragova “katedrala* in Škofijska ‘palača* v blagoslov z Naj svetejšim in na cerkve, postavili mogočen marmor-koncu je vse zbrano ljudstvo zapelo nat spomenik misijonarju Pircu. Zahvalno pesem. Spomenik nosi Pirčevo podobo. Pod 2. Drugi veličastna slovesnost to podobo ter na vsako stran - spo-ob priliki stoletnice misijonarja menik je trodelen - pa je v kratkem Pirca pa se je vršila tri tedne vsa Pirčeva zgodovina: podatki pozneje dne 22. septembra in sicer njegovega rojstva, njegovega delo-v Little Falls.Minn. Bila je slovesna vanja v slovenski domovini in pontifikalna maša v mestnem njegovi misijonski uspehi med stadionu. Mašo je opravil ljubljanski Indijanci. Spomenik je blagoslovil škof dr. Rožman. Po maši je imel škof Bartholome v navzočnosti škof Bartholome prisrčen nagovor: ljubljanskega škofa Rožmana, lepega Kako čudovita so božja pota, daj*števila duhovnikov in ljudstva, imamo v svoji sredi škofa one ško- Po slovesnosti je stopil pred fije, iz katere je izšel slavni spomenik škof Rožman s slovenskimi si jonar Pirc in toliko drugih mi duhovniki. Vseh skupaj jih je bilo ravno deset. Skupina duhovnikov je lepo knjigo o našem rojaku. Knjiga bila slikana. Med slikanjem pa ne- posebno poudarja in natančno razlo-kdo pove, da bodo slike za govoreči ži, da je bil Pirc sin slovenske film in naj nekaj govorimo ali mor- matere. Natančno je tudi označeno, da zapojemo pesem v materinem kje in kaj je Slovenija. Tudi mnoge jeziku misijonarja Pirca. Takoj so zmote glede našega naroda so slovenski duhovniki začeli peti omenjene, ko so nas imeli za “Oznanil je angel Gospodov Mariji. ” Nemce, ker smo svoj čas spadali Slovenski duhovniki so prepevali pod Avstrijo. Saj je zelo zdaj ob slovenske pesmi tudi v dvorani, kjer 100-letnici pisal neki znani je bil pripravljen obed po končanih amerikanski časopis, da je bil Pirc cerkvenih slovesnostih. Francoz. Po tej Furlanovi knjigi bo 3. Ob priliki Pirčeve 100-letnice vsakemu jasno. Knjiga obsega 280 je slovenski duhovnik Rev. William strani, opremljena je z mnogimi P. Furlan izdal angleško knjigo o slikami. Naroča se pri St. Anthony misijonarju Pircu z naslovom “In Guild Press, Paterson, N. J. Kdor Charity Unfeigned” kar pomeni “V razume in lahko bere anglešku, mu odkritosrčni ljubezni. ” Father Fur- knjigo toplo priporočamo.Cena knjiga lan je še mlad, ima komaj trideset je $3. 50. let in se mu čudimo, da je izdal tako Lemomtslke slovesnosti leta 1952. Imeli smo NOVO MAŠO p.Valerijema Jenkota OFM dne 25. maja. Slovesnost se je naj lepše izvršila. Pridigal je p.Mirko Silvester OFM. Pri slovesnosti je bil navzoč Msgr.Butala iz Jolieta, asistirali in prepevali pa so frančiškani iz Lemonta. Tudi slovesnost Srebrne maše je bila v Lemontu. Ta jubilej je obhajal pri nas Rev.Francis Horvath iz Imperial, Calif. Ker je slavljenec prekmurski rojak, se je slovesnost vršila na prekmurski dan, v nedeljo 27. julija .Bilo je prisrčno lepo. Pa tudi zlati mašniški jubilej smo obhajali na Ameriških Brezjah v Lemontu. Ta slovesnost je bila najbolj prisrčna. Svojo zlato mašo je slavil ustanovitelj Ave Marije in začetnik Ave Maria Koledarja: P.Kazimir Zakrajšek. Slavnostno jubilejno pridigo je imel ljubljanski škof prevzv. g. Dr. Gregorij Rožman. Slovesnost se je vršila v nedeljo 13.julija. K zlati maši je prihitelo ogromno število jubilantovih prijateljev in sorodnikov. Sv. oče papež Pij XII. je poslal slavljencu svoj poseben pozdrav in blagoslov. Pred mašo je slavljenec blagoslovil nove orgle za svetišče Marije Pomagaj. Zanimiva posebnost naših romanj in slovesnosti je bila v nedeljo 6. julija Na predvečer je bila procesija z milostno Pt-I /h M s? o m podobo Marija Pomagaj z prižganimi svečami. Prirejena je bila duhovna igra "Theofil11, in vpeljana je bila procesija s presv .Rešnjim Telesom s štirimi evangeliji in s štirimi blagoslovi. Slavnostni govor je imel in procesijo je vodil škof Rožman. Na romarskih prostorih so bili postavljeni štirje umetniško okrašeni oltarji. Okrasili so jih romarji sami,razen prvega, ki so ga oskrbele naše sestre,ki so se procesije udeležile. Pri zadnjem romanju 31 .avgusta, ko pridejo v Lemont vsako leto farani iz Chicage od sv.Stefana, smo priredili Baragovo proslavo ob priliki prvega uradnega koraka za njegovo beatifikacijo. Ljudstva je bilo izredno dosti .Pridigala sta: Rev.Francis Sheringer iz Manisti-que, Michigan, angleško, p.Odilo pa slovensko. Svoje običajno vsakoletno romanje je imela Slovenska Ženska Zveza ob zelo veliki udeležbi. Ženam je govoril novoizvoljeni duhovni svetovalec Zveze Very Rev .Aleksander Urankar. Matere in žene Oltarnih društev iz Clevelanda so imele svojo dvodnevno duhovno obnovo z mnogimi ganljivi po-božnostni. Z njimi je priromal iz Clevelanda tudi škof Rožman ki je ženam govoril pri glavni službi božji ter je popoldne vodil uro molitve pred Najsvegejšim. Dvakrat so priredili v pretečenem letu svoje romanje na Ameriško Brezje slovenske častite sestre iz Mt.Assisi samostana in sicer na koncu obojnih duhovnih vaj: slovenskih in angleških.. Obokrat je bila za nje sv.maša pred milostnim oltarjem, krated nagovor in sestre so med sv .mašo same prepevale: po slovenskih duhovnih vajah slovensko, po angleških, angleško. Pa so rekle, da so slovenske pesmi lepše in bodo prihodnje leto obakrat pele slovensko. Za Porciunkulo so priromale k nam vse tri fare iz bližnjega lemontskega mesta. Imele so pobožnost na predvečer in v nedeljo popoldne. Vsi so bili očarani nad lepoto Ameriških Brezij. Svoje pobožnosti so imele še mnoge druge manjše skupine:Tako Kolumbovi vitezi iz Chicage, Catholic Social Club iz Jolieta, Marijina dekliška družba iz Clevelanda, Društvo Najsvetejšega Imena iz Chicage od sv .Štefana, ravno tako isto društvo iz fare sv .Jurija v So. Chicagi, fara sv.Jurija je priromala v Lemont tudi kot fara. Tako so bile vse nedelje skozi poletje oddane. Za Lemont in za ljubo Marijo Pomagaj je vedno več zanimanja. Bilo je mnogo pobožnosti, mnogo ganljivih romarskih prireditev in veliko sv .zakramentov je bilo prejetih. Prav res: prava božje pot. Tudi na zunaj je Lemont vedno lepši. V pretečenem letu je bil Romarski Baragov dom dogotovl jen do konca. Podaljšana je bila cesta do konca Baragovega parka in Baragov park je dobil prekrasen zaključek: postaje sv.križevega pota, dar vrlih prekmurski Slovencev. Pri zidanju štirinajstih postaj pa sta imela največ dela in zaslug p.komisar Alexan-der in brat Akurzij. Pomagali so še nekateri drugi, toda tisti so delali le po navodilih. Čigavih, vsak lahko ve, kdor pozna voditeljske zmožnosti brata Akurza, ki zna povedati in zapovedati,da mora vsak utihniti .Postaje križevega pota so romarskim prostorom v največjo čast in v prelep okras. PIROLA % ERMCH-a«Mit iV' ■' ■ V-T -- r t - gBaggjgsigCgfežitfcž: iTd j * * a »jggf I-■'• X >'• .1?-•--SglSČ*‘g aŽiJiS&ggsi kč £ i. i SŽŽ iL .1^: ;ii —1 - i Hiip-“ r r "" 1 " * J — - i;' jSadlovnik nadih duhovnikov 1^.— ■■ .....y ' "" - 1 ROZMAN,MOST REV.GREGORV, 3547 E.80 St..Cleveland 5,Ohio BUTALA, Rt.Rev .Mat!ja,416 North Chicago StJoliet, Illinois HRIBAR,Rt.Rev.Vitus,18119 Neff Rd . .Cleveland 19,Ohio JUDNICH, Rt. Rev. John, 4672 Pearl St., Denver.Colo. KRALJIC,Rt.Rev.Janez,3321 16th St.,San Francisco,Calif. OMAN,Rt.Rev.John,3547 E.80th St..Cleveland 5,Ohio PIRNAT,Rt.Rev. Alojzij,307 Adams St., Eveleth.Minn . PIRNAT,Rt.Rev.John,405 Adler St.,Anaconda.Mont. SCHIFFRER, Rt. Rev .John, St. Joseph is Church.Chisholm.Minn. SKERBEC.Rt.Rev.Matt., 1046 E.69 St..Cleveland 3,Ohio ZAPLOTNIK,Rt.Rev. John,D.C.L.,Holy Family Church, Lindsay, Nebr. ADAMIČ,Rev.Aloysius, 520 W. lOth St., Waukegan, Illinois AMBROŽIČ,Rev . Bernard.O .F .M., 62 St.Mark's Plače, Nev/ York 3,N.Y. ANZIC,Rev. Anton, St. John's Church, Zeeland, North Dakota BANDI,Rev.Bonaventure,O .S.B., Holy Cross Abbey, Canon City,Colo. BARAGA,Rev.Francis, 6019 Glass Ave., Cleveland 3,Ohio BASNIK,Rev.Alban,0.S.B., 550 Cowan Ave., Jeanette,Pa. BAZNI K, Rev. Louis, 6019 Glass Ave., Cleveland 3,Ohio BERGLES,Rev.Ignacij, Milwaukee,Wis. BLAZlC,Rev . J., 61 No.Mt.Vernon Avenue, Uniontown,Pa. BLENKUSH,Rev.Matija, 632 Julian St., Denver 8,Colo. BOGOLlN,Rev.Leonard,O.F.M., 1852 W.22nd Pl., Chicago 8, lil. BOMBACH,Rev.Anthony, 881 E.222nd St., Euclid 23,Ohio BORGOLA,Rev.Bonaventure,O.F.M., 9546 Ewing Ave., Chicago 17,111. BREZNI K, Rev. Alojzij, 1319 Carlisle Ave., Spokane,Washington BREZNIKAR-,Rev.Victor, Republic,Washington CAGRAN,Rev.Joseph,O.F.M., 9546 Ev/ing Ave., Chicago 17,111. CANJAR,Rev.John A., 4377 Utica St., Denver,Colo. CASL, Rev .Joseph, 131 Birchmont Rd., Toronto 13,Ont.,Canada CEGLAR,Rev. Karel, Box 431, Hope Haven, Morrero,La. CELESNIKjRev.Joseph, 265 15th St.N.W., Barberton,Ohio ČEPON,Rev.Ludwig; 2700 No.Water St., Decatur,Illinois ČEPON,Rev.Michael, 2215 Irving Park Road, Chicago 18,111. CADONICT^ev .Daniel, San Diego,Calif. ClMPERMAN,Rev.Victor, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10,Ohio CUK,Rev.Alphonse,D.D., 141 Marcy Plače, Nev/York 52,N.Y. CVELBAR,Rev.Joseph, 319 Park Ave., Ellwood City,Pa. DEMSHAR, Rev .F., Chaplain,U.S .Army DOBNIKAR,Rev.lvan J.,O.S.B., St.Procopius Abbey, Lisle, lil. DOLI NAR, Rev .Dr .Anton, St. Anthony Hospital, Breckenridge,Minn . DO LSI NA, Rev .Stanko, 307 Adams St., Eveleth,Minn . DOLSINA,Rev .Janez, St. Joseph's Church, Deerwood,Minn . ERŽEN,Rev .Edward,0.'D.M. ESTO K, Rev. Gabriel, O. F. M., 386 Geneva Ave.,Detroit 3,Mich. FAR KAS, Rev. Dr. Andrej, S .C., 450 Pine St., Bridgeport 5,Conn. FERENC,Rev.Alfonz,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. FERJAN, Rev. Inocenc, O .F .M., 62 St .Mark's Pl., New York 3, N.Y. FERKUL,Rev .Joseph, St.Vincent's Home, Quincy,lll. FERLIČ,Rev.Ciril,S .C., 148 Maine St., Nev/ Rochelle, N .Y. FERLIN,Rev.John,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,|ll. FLAC,Rev .Mirko,S .C., St. John Bosco School, Bellflower,Calif. FLAJNIK,Rev.Rudolph,O.C., Mt.Carmel College, Niarara Falls,Ont.,Canada FURLAN,Rev.William, St.Cloud škofije. GABER, Rev . France, 610 99th Ave. ,W., Duluth,Minn. GABRENJA,Rev .EdwardzO .F.M., 62 St.Mark's Pl., Nev/ York 3,N.Y. GAMM, Rev .Joseph, 708 Monroe St.,N.E., Washington 17,D.C. GNIDlCA,Rev. Daniel,O .S . B., 217 E.Mesa Ave.,Pueblo,Colo. GNIDOVEC,Rev .Albin, 633 Bridger Ave.,Rock Springs,Wyo. GODINA,Rev .Joseph, 6019 Glass Ave., Cleveland 3,Ohio GODINA,Rev .Mirko,O .F .M.Conv., Holy Rosary Church, Aurora,Minn. GOLE,Rev .Jože, Sacred Heart Seminary, Hales Corners,Wis. GOLOB,Rev.Joseph,O.S.B., St.Martin's Abbey, Lacey,Washington GOLOBIC,Rev .Herman, O.C., 306 No.Broadway, Leavenvvorth, Kansas GOLOBIC,Rev .John J., Box 615, Hibbing,Minn. GRABRIAN,Rev.Nicholas,O.S.M., Our Lady of Sorrov/s Church, Ladysmith,Wis. GRABRIAN,Rev.Joseph,O.S.M., 22 Carteret Ave., Carteret, N. J . GRABRlAN,Rev.Victor,O.S.M., 3121 Jackson Blvd.,Chicago, lil. GREGOR,Rev .Jože, 1509 Tulane Ave., Nev/ Orleans 13,La. GREGORlCH,Rev.Edmund, 706 Broadway, JoITet,111. GRMOVNI K,Rev .Franc, 247 Felisa St., San Antonio,Texas GRUDEN, Rev .John, 548 Lafond St., St.Paul,Minn. HAJNŠEK,Rev.Odilo,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. HERIC,V.Rev.Gracijan,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. HITI,Rev.M.J., 520 W.10th St., Waukegan,lll. HLEBS,Rev.Milan, 450 Pine St., Bridgeport 5,Conn. HODNIK,Rev.Emil, Custer,Wis. HOGE, V .Rev. Benedict,0 .F .M ., 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. HOGE,Rev.Thomas,O .F .M., 386 Geneva Ave., Detroit 3,Mich. HOMAR,Rev .Roman,O .S .B., M.H.Redeemer Church, Ogema,Minn. HORVAT,Rev .Stefan, 124MapleSt., Rossford,Ohio HORVATH,Rev.Francis, 210 W.7th St., Imperial ,Calif. HREN,Rev.lnnocenc,0.P., Fenwick Hich School, Chicago,lil. HRIBSEK,Rev .Louis,S .C ., Don Bosco Juniorate, West Haverstrav/, N .Y. JAGER,Rev .Matija, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10,Ohio JENKO, Rev . Valerijan, O .F .M., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. JENKO, Rev .AIoysius, 53 St.Patrick's Pl., Staten Island 6,N.Y. JERAŠA,Rev .Francis, St. John's Church, Kiowa, Kansas JERSHE,Rev .John, St.Martin's Church, Tower,Minn. JEVNIK,Rev .F.A., 741 Delaware St., Forest City,Pa. JOŠT,Rev . K., O .S .M., 22 Carteret St., Carteret,N . J . JUDNlCH,Rev .Joseph, 5040 70th St., San Diego, Calif. JUR ANO VI C, Rev .Al., 277 No.Sth St., Brooklyn 11,N.Y. KAMIN, Rev .John J.,Bentley Creek, Pa. ,R. F. D ,2,Wellsburg, N ,Y. KAPUS,Rev .Joseph,Sacred Heart Church, Caney, Kansas KASSOVEC,Rev .Stephen,Sacred Heart Church,Warsaw, lil. KATNl K, Rev ,BertrandfO .F .M., St .Mary's Seminary, Lemont,lll. KAUSE K, Rev .John, 1035 1/2 Sth Ave. No., Virginia,Minn. KEBE,Rev.Matija, 223 57th St.,Pittsburgh l,Pa. KIRN, Rev .Roman, St.Joseph's Hospital, Marshfield,Wis. KLOPČIČ, Rev. Jožef, St .Joseph's Home, Lemont,lil. KNIFIC,Rev .Dr .Franc,S .C ., Box 299 - Pino Alto, Aptos,Calif. KOLARIČ,Rev. Jakob, D.D.,St.Mary's Mission House,Danforth and Birchmount Rd.,Toronto 13,Ont.,Canada KOLMAN,Rev .M., Sacred Heart Church, Warsaw,lll. KONČNI K,Rev . lnocent,0 . F .M .Conv., Our Lady of Consolation,Carey,Ohio KOPUSAR,Rev .Milan, St.Josephat Church, Loup City,Nebr , KORBIC,Rev .Beno,O . F .M. ,45 Victoria St., Waverly, N .S .W., Australia KOREN,Rev .J., 820 New Jersey St., Sheboygan,Wis. KORETIC,Rev.Franc, 1415 E.Broad St.,Columbus,Ohio KOVAČIČ,Rev .Anton, 1621 Dil lworth Rd. E., Charlotte 3, N .C. KRALJIC,Rev .Stephan, St.Joseph's Hospital, Minot, No . Dakota KRIŽEK,Rev . John,S . J. ,R. I Box 303,Trinidad,Colo. KUHAR, Rev .A. ,330 W.23rd St., Nev/ York 11,N.Y. KUZMA,Rev.G ., St .Patrikk's Rectory,Wilton Center, lil., P .O .Peotone LANGERHOLZ,Rev . Kalist, O. F .M. ,St .Mary's Seminary, Lemont, lil. LATTYAK,Rev.Clement,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,lil. LA VRI H, Rev . Ivan, Sacred Heart Church, Pratt,Kansas LEKAN,Rev .M . ,S .M., 2605 VVoodburn, Cincinnati,Ohio LOČNI KAR, Rev . Flor? jan,O .S.B., St .Theodore's Church, Ponsford,Minn. LOČNIKAR,Rev. Julius,0 .S .B., Assumption Abbey, Richardton, No .Dakota LOVRENČIC,Rev.Atanazij,O.F.M., 536 Decker Ave., Johnstown,Pa . LUSKAR,Rev .Jože, MAČEK,Rev.Rudolph, 72 Maujer,St.,Brooklyn 6,N.Y. MADIC,Rev.Aloysius,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,lil. MAJHENIČ, Rev .Pelagij,0 . F .M., 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. MALOVASlC,Rev.Roman, 416 No.Chicago St., Joliet, lil. MAUSER,Rev.J., Sacred Heart Church, Butte,Mont. MAZlR,Rev.Francis, R.R.2, Siege 1,111. MAZOVEC, Rev .Robert, O .F .M., St ,Mary's Seminary, Lemont,lil. MEJAK,Rev.Heliodor, 247 Orchard St., Kansas City, Kansas MIHELIČ,Rev .Francis, St.Anthony's Church, Ely,Minn. MIHELIČ,Rev .Leopold, St.Mary's Church, Marathon,Wis. MlHELICH,Rev.Edward P., St. John's Church, Marquette,Mich. Ml KU LIC H, Rev .Joseph, O . F .M., 689 Wharf Rd .Rt .2, Santa Cruz, Calif. MISSIA,Rev .Francis, 2200 Grand Ave., St .Paul, Minn . MRKUN,Rev.Anton, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10,Ohio MRVAR,Rev .Janez, 19840 Anita Ave., Castro Vali ey, Calif. NADRACH,Rev .Adolph, 92 Capital N.E., Battle Creek,Mich . NOVAK,Rev .John, Junction City,Wis. NO VITT, Rev. Leo,0 .F .M ., Holy Family Rectory, Willard,Wis. OKORN,Rev.Claude,O.F.M.,45 Victoria St.,Waverly N .S„W., Australia OKORN, Rev .Dušan, St .Joseph's Orphan Home, Helena,Mont. OMAN,Rev ,Edwin, R.l, St. Joseph's,Minn. ORENDAC, Rev .Cyril, O .F .M .Conv., 148 Clinton St., Binghamton, N ,Y. OZIMEK,Rev .J., 13824 Euclid Ave., Cleveland 12,Ohio PAKIŽ,Rev .Rudolph, St. James Church, W.Duluth,Minn . PAPESH,Rev .Francis, 26 Montezuma Ave., Cortez,Colo. PAPEŽ,Rev .Michael, 610-99th Ave ,W., Duluth 8,Minn. PAVEL,Rev .Alfonz,S .C.,St .John Bosco School, Bel lflower,Calif. PEČOVNIK,Rev . Karel, St.Peter's Church, Dumont,Minn. PERČIČ,Rev .Jože, Hillman,Minn . PETERNEL,Rev.Warren,O.F.M.,Para Mission, Para,Brazil PETRASIC,Rev.Martin, Box 117, Bloomfield, Nebr. PETRIČ, Rev .Pius,0 .F .M ., St .Mary's Seminary, Lemont,lll. PEVEC,Rev.Edward, 3547 E.SOth St.,Cleveland 5,Ohio Pl ERCE, Rev .Justin, S . D .S. PIRC,Rev.Joseph, 1100 Estudillo St.,Martinez,Calif. PIRNAT,Rev .Michael, 1901 Leatherwood Ave., Butte,Mont. PLAZNIK,Rev.John, Box 297, Morris,lil. PODGORŠEK,Rev .Hyacinth,0.F.M., 386 Geneva Ave., Detroit 3,Mich. POPESH,Rev.B., Catholic University, Washington, D .C. POTOČNIK,Rev.Alojzij,O.S.B., Box 315, Canon City,Colo. POZEK,Rev.F., L.L.D.,St.George Church,W.Newton,Minn.,P.O.R.I Nev/ Ulm PRAH,Rev .John, O .C. D., 2131 Lincoln Rd ., N .E. ,Washington 2, D .C. PRAZNI K, Rev .Rudolph, 320 Middle Ave., Elyria,Ohio PUCKO,Rev . Janez,S .C., Don Bosco Agricultural School, Box 91, Huttonsville,West Virginia REMSKAR,Rev.Peter, St.Nicholas Church, Nev/ Market,Minn. RENER,Rev.Frederic, St.MichaePs College, Toronto,Ont.,Canada ROGAN,Rev.Richard,O.F.M.,1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,lil. ROGEL, Rev .M ., St.Lav/rence Church, Butte,Mont. RUPAR,Rev .A., 15519 Holmes Ave.,Cleveland 10,Ohio RUS,Rev.Gabriel,O.S.M.,Mt.St.John Normal School,Dayton,Ohio SAVlNSHEK,Rev .Stephen,0 .F .M .Conv.,324 7th St.,Calumet,Mich. SCHERINGER,Rev .Frank, St.Francis Church, Manistique,Mich. SCHIFFRER,Rev . Val., Springfield,Minn . SCHWAB,Rev .Alan R.,O.S.B., Box 351,Canon City,Colo. SCHWEIGER:Rev .Francis, St.Joseph's Church,Gilbert,Minn . SEDEJ, Rev.Francis, St.Bridget's Church, Greaney,Minn. SEDLAR,Rev. Danilo, O . F .M., 9546 Ev/ing Ave.,Chicago 17,111. SELAK,Rev. Jerome,0 .F.M., 536 Decker Ave. ,Johnstown,Pa . SESE K,Rev .Raphael zO .F .M., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. SETNlCAR,Rev.Math.,D.D., 1210 So.61 St.,Milwaukee 14,Wis. SHIRCEL,Rev.Cyril,O.F.M.,Ph.D., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. SILVESTER,Rev.Mirko,O.F.M., St.Mary's Seminary, Lemont,lll. SlMClC,Rev .Jožef, S .C St. Francis School, VVatsonville,Calif. SKUMAVEC,Rev .Michael, St.Joseph's Church, Chisholm,Minn . SLAJE,Rev .Milan, 1709 E.31 Si., Lorain,Ohio SLAPSAK.Rev.Julius, 3547 E.80 St.,Cleveland 5,Ohio SMERKE,Rev .Frank,O .S .C. ,Crosier Priory and Seminar/,Onamia,Minn . SMERKE,Rev. John, O .S .C. ,Our Lad/ of the Lake Seminar/,Wawasee, Ind. SMERKE,Rev.Joseph,O.S.C., Crosier Fathers, Hastings, Nebr. SNOJ,Rev .Joseph, Box 335, Corona,Calif. SODJA,Rev.Maks, 77 Broad St.,Akron,Ohio SO KLIC, Rev .Dr .Anton, S .T. D. ,612 W .Broadway St., Pampa, Texas SO KLICH,Rev ,Sebastion,T .O ,R. ,chaplain, U .S . Arm/ ŠPEHAR,Rev .George, 424 W .2nd St., Leadvil le,Colo. SPENDOV,Rev .WendolinzO .F .M ., St.Mar/'s Seminar/, Lemont,lll. SPRAJCER,Rev .Peter, St .Joseph's Church, Calumet,Mich . SREBERNAK,Rev .Frank, 2701 Chicago Blvd.,Detroit,Mich . STARESlNlČ,Rev.Edbert,O.C.,6410 Dante Ave.,Chicago 37,111. STARESINICH, Rev. Nicholas, O .C., 29 No.Broadway, Joliet,lll. STEPANICH,Rev .Martin, O .F .M. ,S ,T. D., St.Mary‘s Seminar/, Lemont,lll. STERBENTZ,Rev .Ralph, St.Anthon/'s Rector/, Wells,Mich. STERLE,Rev .Alojzij, St.Mary's Academ/, Silver City,New Mexico STOPAR,Rev .Anton, Box 569, Sparks, Nevada STRAGlSHER,Rev . Henr/, 34 James St., Keyser, West Virginia STRAGlSHER,Rev.Raphael,0 .F.M., St.Mary's Seminar/, Lemont,lll. STRANCAR,Rev.1., 715W.2nd No.St., Salt Lake City,Utah STUKEL,Rev.J., 6001 So.Marshfield Ave.,Chicago,lil. ŠUŠTERŠIČ,Rev .John, St.Joseph's Church, Gilbert,Minn . SUSTERSlCH,Rev .Stefan,O .S.B., Hol/ Cross Abbe/,Canon Cit/,Colo. SVETE,Rev.Jernej, Box 730, New Castle,W/o. SVETE, Rev. Andrew,0 .F .M., 386 Geneva Ave., Detroit 3,Mich. SVETE,Rev.Augustine,O.F.M.,Holy Famil/ Rector/,Willard,Wis. TARMAN,Rev.William, R.l, St.Joseph's,Minn. TKALEC,Rev .Ivan,S .C., St.Francis School,V/atsonville,Calif. TOMAŽIČ,Rev .Anthon/, San Gabriel Mission,San Gabriel,Texas TOMC,Rev.Victor, 6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio TRI N KO, Rev. John V.,O.F.M., St.Mary's Seminar/, Lemont,lll. TROBEC, Rev .Joseph, St. Andrew's Church, Elk River,Minn . TRUNK,Rev.G.J., 245 Linden Ave.,San Francisco,Calif. URANKAR, V.Rev .Alexander,0 .F.M.,St.Mar/'s Seminar/, Lemont, lil. URBIČ,Rev.Rudolph, St.Joseph Hospital, Chippev/a Falls,Wis. VALENTlN,Rev.Basil,O.F.M., St.Mary's Seminar/,Lemont, lil. VARGA, Rev .Joseph, 316 5th St.,Fairport Harbor,Oh?o VIRANT,Rev.Ludwig, Mother of Sorrovvs Church,Peninsula,Ohio VODUŠEK,Rev .Vital, 245 Linden Ave.,San Francisco,Calif. VOGRIN, Rev .Joseph, Church of St.William,Parkers Prarie,Minn. VOVK,Rev.Joseph, Box 599, Ely,Minn. VUKSINIC,Rev .Anton, 626 Glenholme Ave.,Toronto 13,Ont.,Canada WOLBANG,Rev.Karel,C.M.,500 E.Chelten Ave.,Philadelphia 44,Pa. YAKES,Rev.VVilliam F.,98 Chestnut St.,River Rouge 18,Mich. VAKSlC^Rev .Michael, Holy Ghost Apostolic Col lege,Cornwells Heights,Pa. ŽAGAR,Rev .Albert, 24 Maryland Ave.,Pittsburgh,Pa. ZAKRAJŠEK,Rev. Kazimir,O . F .M. ,St. Mary's Seminary, Lemont, lil. ZAVBI, Rev .August, Box 450, Fallon, Nevada ZDOLŠEK,Rev .Alojzij, 115 2nd St .,Wahpeton, No. Dakota ZELEZNI KAR, Rev .Michael, 542 Crosat St., LaSalle, lil. ŽITKO,Rev Aloysius,547 B St.,Santa Rosa,Calif. ZORMAN,Rev .Fortunat,0 .F.M., 1852 W.22nd Pl.,Chicago 8, lil. ZUPAN,Rev .Peter,O .S . B. ,St .Vincent's Archabbey, Latrobe,Pa. Mi smo tisti, ki moramo v prvi vrsti pokazati zanimanje za Baragovo zadevo. Berite članek prevzvišenega g. škofa ljubljanskega v pričujočem Koledarju! Najlepšo priliko pa bomo imeli pokazati svoje zanimanje v nedeljo 28. junija 1953., ko bodo v Marquette, Mich. , na grobu našega svetniškega rojaka Baraga obhajali stoletnico KATOLIŠKI Baragove škofije. SLOVENCI! Naj tej slovesnosti moramo biti Slovenci častno zastopani. To bo naše romanje na Baragov grob. Zadeva mora biti organizirana! Že zdaj prosimo vsa društva, vse fare in posameznike, naj za tisto nedeljo ne napravljajo kakšnih prireditev. Takrat gremo vsi v Marquette! Imeli bomo tam tudi slovensko službo božjo s pridigo in petjem. QoApod klice AaU*- _ * tnorda ^ant. i”^b° v vesaija z oospod°v®kiin “°*rd«» »= V"” novia-PIlii"Skanski«' “ mi- oltar na naši spodov’. V you enioV ^'the vineYthe Franci5^ Jo^tho£ Fet^otvt al_ tCree i=r OJ*£jveara V- **£ “‘est ai^^rVer - Very Rev. Commissary St. Mary's Seminary LEMONT, Illinois