POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
PRILOGA NOVIN.
CENA ŠTEVILKI 1 DIN.
Marijin
lf si
junij - Julij, 1934. Štev. 6. i 7.	30. letniki
TISKARNA BALKANVI - D. LENDAVA
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vre-jiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. plebanoš Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
Cena letno: 12 Din na skupni naslovi 15Din na posamez-noga, v inozemstvo 40Din. Plačati se mora do 25.marca. Siromakom se dovoli, da četrtletno ali mesečno plačajo naročnino naprej.
Ugodnosti naročnikov: 1. Naročniki dobijo na konci leta brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. 2. Vsaki tjeden se sluzi za nje edna sveta meša. 3. Večne meše so plačane za nje: a) v Celji pri sv. Jožefi, b) v Grobljah i c) v Soboti v Martinišči v mešnoj zvezi Marije Pomočnice. 4. Deležni so sadov več jezerih svetih meš, štere letno da služiti „Seraphinsko dobrodelno društvo" v Linzi.
K Marijinomi Listi se da vsaki mesec 16 stranski mladinski list „Marijikin Ograček" letno za 4 Din.
Če bo imeo Maiijin List 20 jezero naročnikov, dobi vsaki brezplačno Marijikin Ograček.
Pripomnimo, da se tjedenske svete meše služijo na čast sv. Družine i da ma pravico vsaki naročnik uredniki naznaniti namen, v šteroga naj se sv. meša služi. Vse to je brezplačno. Edno prosi samo uredništvo, naj naročnik po doblenoj milosti objavi zahvalo v M. listi i toga širi med svojimi poznanci. Zahvala je brezplačna. Pripomnimo še, da se dela vse brezplačno i se čisti dobiček obrne na zidanje hiše sv. Družine, v šteroj se bodo lehko opravlale zaprte duhovne vaje. Te sveti namen naj tiidi širi Marijin list. — Vrednik.
D a r i.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Arenda Plej Verone za 1.1933. 450, Žižek Veronika, Stranhoff, Francija, prosi naj jo sv. Anton čuva v zdravji, 3, Ferenčak Verona, Odranci, v zahvalo 3, Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana, 50, Dr. Valjavec, direktor finančne direkcije, Ljubljana, 10, nabrano v Ljubljani 1850, „Feniks* zavarovalnica, Ljubljana 100, Tompa Ivan, V. Polana, črep 650, Copot Ana, Odranci, 5, Raščan Verona, Nedelica, 10, Baša Marija dovica, Beltinci, 2 srebrniva ranjška, ki ne sta zmenjenina, Dr. Pirkmajer Otmar, pomočnik bana, Ljubljana, 50, Ška-per Treza, Dolič, prosi sv. Frančiška, da se v posti ne bi ozavalo, 6, Godina Marija, D. Bistrica, 50, Horvat Štefan, Douzies, Francija, 50, Raduha Marija, Trnje, v zahvalo ka stvar ostala, 10, Zadravec Treza, Trnje v zahvalo od odaje, 4, Andrejek Ana, Martinje, prosi za pokojnoga očo 20, Kovač Anton, Strehovci prosi za Jezušovoga Srca blagoslov, l-50, Režonja Janoš, M. Sobota iz Francije, 23, Od odaje krumplov 35, Šomen Bara, Žižki, 500, nabrano v ljubljanskoj okolici, 600, Občinska hranilnica M. Sobota, 100, Cerkev sv. Pavla, Vrhnika, 10, Kmečka hranilnica in posojilnica D. Lendava, 300, leta 1935. pa še da 350, Krampač Verona v Črensovcih iz Francije 10, Šomen Marija, Gančani, po sv. Antoni prosi zdravje, 5, Dr. Drago Marušič, ban dravske banovine, 100, Sestra Cigan Leandra iz D. Lendave nabrala z Čurič Trezov iz Trnja 1630, Žižek Kata i Plej Kata nabrale v Črensovcih na senji
MARIJIN LIST
XXX. Štev. 6.-7.
Junij—Julij 1934.
Srce Jezusovo.
Po Mariji, k Jezuši! Eden mesec Mariji, eden mesec pa Jezuši! — Pa zdaj je mesec dneva, mesec svetlobe, mesec sunca, mesec ščipkov i lilij, mesec dela i pa dela! Pozimi počivati, v leti pa vživati — bi pravo što. Pozimi — moliti, v leti pa delati — de sodo što drugi. Gvišno! Toda, ali resan ne bo mogoče dobiti časa, ka bi ga posvetili — Jezuši? Znaj prijateo, ka ti je Gospodar živlenja našteo i odmero tudi junije i rožnike — za posvečenje tvoje! Jezuš bi rad, ka bi bili tvoji guči posvečeni Njemi! I ešče bole bi rad, da bi bilo Njemi posvečeno tudi tvoje delo! Mogoče pride prle ali sledkar na nas na vrsto tiidi trplenje. Tudi tisto i ravno tisto naj se posveti Njemi! Jezuši! Zato je dokončala njegova Previdnost, ka se v sv. Cerkvi po-rabla ravno mesec ivanjšček v to, ka se srca krščanska vžgo lubezni do Zveličara i se nemrtelne diiše zberejo v svetišči presv. Jezušovoga Srca. Človek, šteri ide proti smrti tudi v leti, naj se ednako na nebesa pripravla — tiidi v leti. Naj tiidi v leti žive v tesnom, dečinsko prijatelskom stiki z Jezušom, ki je naš Zveličar. Što išče zveličanje, mora iskati Boga! Nišče ne pride k Oči zviin po Jezuši. Potrebna je poboinost, to je hrepenenje po Bogi. Glavna pobožnost vsakšega kristjana pa, pravi sv. Alfonz Liguori, je i ostane vsikdar pobožnost do Jezuša Kristuša.
Pomisli vendar vsakši den, kak te je liibeznivi Zveličar že liibo i kak močno te šče izda liibi. Po pravici se pritožava sv. Frančišek Šaleški, ka mnogi krščeniki opravlajo razne verske vaje; fali pa med njimi to, ka je duša i jedro vse službe Gospodove, menjka to, ka bi liidje Jezuša liibili, lubili Jezuša! I što pregleda to majstrstvo v napredki svojega posvečenja, pač ne pride v jakostaj nikam dale, liki iste i iste napake vsikdar — ponavla. Lubezen do Jezuša je tisti zlati lancek, šteri nas veže i druži z Bogom! Brat moj, sestra moja: zakaj tak malo misliš na to. ka bi vzgojo svoje srce za božo čednost lubezni?
Sin boži je prišeo na svet zato, ka bi liidi navčo prav lii-biti! Da bi potegno na sebe človeča srca i vužgao v njih lii-bezen. Da bi najplemenitejšo sposobnost človečega srca, sposobnost za lubezen napelao ta gori do božega veličanstva. Stopo je med nas, tak popolen, tak lepi, tak sveti, tak prikuplivi, tak vzoren, ka bi ga že resan mogli i morali liibiti! Prišo sam, pravi,
ka ogenj vužgem na zemli i kak želem, ka bi se že vužgao! (Lk. 12, 49.)
Oča nebeški je poslao na zemlo svojega Sina kak — na-zvelienje sv. liibezni. Jezušova reč je — reč liibezni. Jezušov zgled — zgled liibezni. „Zgled sem vam najmre dao, da bi tiidi vi delali, kak sem jaz vam včino!" Jezušova zapoved je — zapoved liibezni! Zgodovina Njegova — zgodovina liibezni. Liible-nec Jezušov je — vuienik i apoštol liibezni. „Novo zapoved vam dam, da se liibite med sebov!" Že med sebov; kak šče Njega, Boga! Što spozna Jezuša, spozna tiidi kralico kreposti, kralico jakosti — liibezen. Kralico jakosti: o kak lepa i zvišena je sv. liibezen! Kralico kreposti: o kak krepka i močna je liibezen, štere predmet je Jezuš i štere značilna lastnost je — svetost. I pa osrečujoča, zveličavna je. V nebesaj se pravi: Boga vživati; na zemli se pravi: Boga liibiti! Ali ne to skoro vse edno? Ali ne liibezen do Boga priprava za nebesa? Ali ne zveličanje večna korona tiste liibezni, štera je rasla iz rojstva v smrt?! I smrt je samo odhod po plačilo!
Ka je včino Jezuš na Kalvariji? Srce si je dao odpreti, ka se zlije iz Njega liibezen prek celoga sveta, da zašije iz Njega sijaj i sunce liibezni v vse hiše, v vsa srca! I ka je pa napravo? Prikazao se je. Nekša redovnica moli. Pred tabernaklom je. V tabernakli je Jezuš. Pred živim Gospodom v najsvetejšem Olt. Svetstvi kleči redovnica pa moli goreče. — I prikaže se njoj Jezuš! Pokaže njoj svoje srce. Na prestoli. Prestol je žarišče plamena i ognja, znak liibezni. Srce je obdano z trnjom; znak liibezni. Srce ranjeno: mučeništvo liibezni! Nad Srcom kipi križ: žrtvenik, oltar liibezni. Pa njoj spregovori mili Jezuš. Ka pravi? „Pogledni i premisli to Srce, štero je liidi tak jako liibilo, ka je za nje včinilo vse, za nje žrtviivalo vse! Premisli pa tiidi, ka mora kak nagrado za vse to, za tolikajšo svojo liibezen, od večine liidi trpeti samo nezahvalnost i pa zaničavanje v Svestvi liibezni!"— Dvojna liibezen je čudovito lepa: Jezušova do človeka i pa človekova do Jezuša. Jezušova je nezmerno velka; moja i tvoja, naša pa tak mala, mala, tak neznatna! Naj raste!
Zgled: V Parizi je živela pred 100 leti vrla deklica. Pisala se je Angela de St. Croix (Sen Kroa). Bila je gojenka v zavodi Naše liibe Gospe (Notre Dame). Bilo je v majuši 1. 1833. Deklica se je navzela prisrčne pobožnosti do presv. Srca. Ednoga dneva je prejela prav pobožno sv. obhajilo. Naednok njoj pride ta miseo v glavo: Ka, če bi bio poleg Marijinoga meseca ešče eden poseben Jezušov mesec, mesec presv. Srca! — Ta miseo se je vidla dobromi deteti jako lepa i srečna. Pove jo gospej ravnitelici. H konci meseca pride v zavod nadškof. Deklica nje* mi razodene svojo zadevo. Visoki vladika je bio toga jako veseli. Pa taki začnejo! Včasih prvi mesec po majuši: po Mariji k Jezuši! Pobožnost se širi po vsoj Franciji, po Evropi, po vsem sveti! Bogate odpustke je naklonila sv. Cerkev, ešče bogatejše
milosti je delilo presv. Šrce. Sv. Peter nas opomina: „Raste v milosti i spoznanji našega Gospoda i Zveličara Jezuša Kristuša!" (2 Pet. 3, 18).
Pa rasimo! Zato pa stopimo malo bliže k Srci Jezušovomi, štero je šola i dom najlepše lubezni — liibezni bole!
(Po lepoj knjigi: Martin Jurhara: „Presveto Srce Jezusovo", štero vsem toplo priporočamo i štero lejko za 17 Din. naročite potem našega vredništva. Vr.)
Katoliška Akcija.
V zadnjoj številki našega lista smo priobčili pravila katoliške akcije, štera je določila naša najvišja cerkvena oblast i štera valajo za celo Slovenijo. Iz teh pravil spoznamo: Bistvo ali jedro katoliške akcije, njeni namen i ustroj. Potrebno je, ka to v naslednjih številkaj malo natenčnej razložimo. Dnes povemo samo od bistva ali jedra katoliške akcije: Ka je pravzaprav katoliška akcija.
Vsebino katoliške akcije nam pove 1 § njenih pravil, šteri se glasi: »Katoliška akcija je sodelovanje vernikov v poslanstvi Cerkve za krepitev, širjenje, udejstvovanje i obrambo katoliških načel v zasebnom, driižinskom i socialnom živlenji." — V tom je cela njena vsebina i jedro.
Bog je skrb za rešenje i zveličanje duš izročo posebnomi stani, ki ga je Bog sam nastavo, naimre diihovniškomi stani. Duhovniški stan vodi i ravna sv. Cerkev, vernike, lustvo bože na poti zveličanja. Duhovniški stan ma v sv. Cerkvi trojno poslanstvo : Vučeniško, duhovniško i pastersko. Vučeniško poslanstvo sv. Cerkve je zapopadeno v rečaj Kristušovih: „Idite i včite vse narode, krstite je v imeni Oče, i Sina i Duha Svetoga". Mt. 28. 19. i 20. Duhovniško službo je Kristuš naročo svojim apoštolom z rečami: „To delajte v moj spomin..." Luk 22.20. I pastersko službo njim je naročo: „Včite je spunjavati vse, kaj-šteč sem vam zapovedao . .Mt. 28. 20. Včiti pravo vero, evan-gelium Kristušov, ravnati sv. Cerkev, lustvo bože po poti božih postav, opravlati najsvetejšo daritev Vsemogočnomi i deliti milosti bože po svetstvaj, to je izklučna naloga sv. Cerkve, dii-hovniškoga stana. To se pravi predgati, ravnati Cerkev, opravlati sv. mešo itd. nemre štošteč i niti ne sme, zato ar to je naloga, štero je Bog podelo izklučno sv. Cerkvi, diihovniškomi pozvanji. Trojne službe sv. Cerkve nemre nišče drugi opravlati, kak duhovnik, ali sodeluvati, pomagati, to pa sme i more vsaki. I to je ravno jedro katoliške akcije, ka lustvo bože vpela k so-deliivanji toga trojnoga poslanstva sv. Cerkve. Lustvo more sodelii-vati pri oznanjuvanji evangeliuma, sodeluvati pri opravlanji službe bože, pomagati, ka Cerkev lejko vlada i ravna krščansko lustvo.
Istina je, ka sv. Cerkev ma nalogo skrbeti za zveličanje duš, ali ona nemre nikoga rešiti i zveličati, što se sam nešče rešiti
i zveličati! Pri tom velikom deli je neobhodno potrebno sodelii-vanje vsakoga posameznoga človeka. Eden svetnik, sv. Auguštin naravnost pravi: „Bog, ki te je stvoro brez tebe, te nemre rešiti, zveličati brez tebe!" V naturi stvari same je že, ka moremo sami tiidi sodelovati i pomagati. Je že to tiidi katoliška akcija pri samom sebi! Ali če mi govorimo od katoliške akcije, razmimo to od sodeliivanja pri driigom. Zato je v pravilaj izrečno povedano: „. .. Sodelovanje vernikov v poslanstvi sv. Cerkve ... v zaseb-nom, driižinskom i socialnom (driižabnom) živlenji."
Skrbeti i pomagati, ka kim več liidi posluša krščanski na-vuk, ka se boža reč spunjava i drži tiidi v živlenji, tak v za-sebnom, kak v javnom, da se živlenje človeštva bole i bole ravnava po Kristušovom evangeliumi, to je delovanje katoliške akcije. Skrbeti nadale, ka se bože zapovedi spunjavajo i zdrža-vajo vsikdar i povsod v živlenji, nato dela katoliška akcija. Da se liidje redno vdeležiijejo službe bože, hodijo k sv. svestvam itd. zato skrbi katoliška akcija. Duhovnik v glavnom opravi vse, ali vse to napraviti i spelati na podrobno, pri tom deli njemi pa lejko pomagajo verniki potom apoštolskoga dela. Duhovniki vsega ne morejo i za vse ne vejo, liidje pa tii vidijo i tam vidijo, kak je, ka je potrebno, da rešijo i zveličajo duše.
Jeli je te katoliška akcija kakša nova bratovčina, ali družba, ali kaj spodobnoga ? .. . Ne! Katoliška akcija je samo delovanje, činenje v katoličanskom diihi za katoliško živlenje. Je živo, pravo i istinsko živlenja samo!
Zato, če dnes den sv. Cerkev vpelava katoliško akcijo, ne vpelava skoro nikaj novoga, nego samo staroga krščanskoga duha i živlenje šče oživiti. Ar kde je pravi krščanski duh i živlenje, je že tam tiidi katoliška akcija. I pri katoliškoj akciji moremo ravno nato paziti, ka de duh i živlenje, ne pa nova družba, ali bratovčina, ali kakša organizacija. Njeno jedro je ne obod, okvir, nego duh i živlenje 1
Prištetje Ivana Boska k svetcom.
Govor pri proslavi v Soboti.
„ Pustite male i ne branite njim k meni priti, ar takših je nebeško kralestvo." (Mat. 19—14.)
Matere so deco prinesle k Jezuši, da bi roko na nje po-ložo i molo, pravi sv. evangelium. Blagoslov so prosile od Je^ zuša na svojo deco» Vučeniki so je karali. Jezuš je pa zagovoro: „Piistite male i ne branite njim k meni priti, ar takših je nebeško kralestvo." Pa je roko na nje položo i blagoslovo je. Neskončna sreča. Tista roka, ki je stvorila svet, ki ga rešila i posvetila, počiva na glavi svojega stvorenja i boža viista njemi davajo živlenje duše. jezušova molitev je podelitev. Ka on prc si, to on žele; ka pa on žele, to včini, ar je vsegamogočen. Boža žela, boža vola, je Bog sam. Mladino šče on viditi živo
na duši, čisto kak sprotolešnji cvet, močno kak trden hrast. Vsaki, ki ga podpira v toj njegovoj želi, je njegov lublenec. Svetnik, koga god tu zdaj prvič obhajamo, sv. Ivan Bosko, je to Jezu-šovo želo podpirao z lubeznostjov njegovoga Srca. Njemi se je smilo Jezuš i smilila se njemi je njegova mladina. Z tov dvojov smilenostjov si je pridobo čast oltara. Glejmo jo i nasledujmo jo, da mo vredni ednok priti v družbo Jezušovo po sv. Ivani Boski. Srce Jezušovo v Olt. Svestvi blagoslovi v te namen naše reči.
Kristušova jedina žela je: Jšlite najprle kralestvo bože." (Mat. 6—33.) I naj je ne bi iskali na krivih potaj, je povedao, kje je to kralestvo: „Kralestvo bože je notri vu vos" (Luk. 17-21.) I to kralestvo je živlenje duše, je milost posvečujoča. Gde te nega, tam je smrt. Gde ta je, tam je živlenje. Smrten greh je smrt duše, te podere kralestvo bože v nas. Da bi naše duše hranile v sebi bože kralestvo, to je, da bi živele, je Kristuš prišo na svet: Jaz sem prišo, da bi živlenje meli i da bi obilnejše meli." (Jan. 10—10.) I naj obdrži v nas kralestvo bože, to živlenje duše, nas hrani z samim sebom: „Ki je moje telo i pije mojo krv, ma večno livlenje.u (Jan. 6-55.) Ta žela muči Jezušovo Srce, žela, da bi naše duše živele, da ne bi mele smrt-noga greha. I naj to svojo želo spuni, ide vu smrt, nam da svoj najdražji kinč, mater prelubleno, ide vu vozo, ne na par letno, nego vu vozo do konca sveta trpečo; i že dvejezero let je voznik v taber-nakli samo zato, da bi mi živeli živlenje duše, da mi ne bi včinoli smrtnoga greha. Od začetka do konca sveta žele vsega stvo-renja neso i nemorejo biti tak vroče, tak velike, kak je žela Je-zušovoga Srca, da bi naše duše živele. I zato je ne mogoče meti vekše žalosti, kak jo je melo Jezušovo Srce, gda je vidilo, gda je občutilo, ka pri telikajšnjoj dobroti, pri razsipnoj božoj smilenosti duše ne živejo... so mrtve ... i svojo smrt širijo dale ... i dale ...
Dečkec iz talijanske goričke vesnice Bekki je zarazmo to ' nevgaslivo želo Jezušovoga Srca. Do dna duše se njemi je smililo to bože Srce. Pomagati njemi je šteo, da duše ostanejo žive, da mrtve duše nazaj oživejo. Smililo se njemi je bože Srce i zato se je odločo, da de njemi pomagao duše rešavati. Pretrpo je zato skrajno siromaštvo, vnogo preganjanja i zametavanja, naj samo blizi pride k Jezuši, naj samo postane njegov duhovnik, njegov pomočnik pri rešenji daš. Jezušov duhovnik je šteo biti, ne duhovnik sveta, ne duhovnik bogastva, ne duhovnik časti, Jezušov duhovnik je šteo biti, prosti, ponižen, zavržen duhovnik Jezušov, ki nema nikše druge skrbi, kak samo i jedino edno: „Daj mi duše, drugo vse vzemi". Jezušov duhovnik biti, to je tolažba za Jezušovo Srce. Jezušov duhovnik biti, to je smilenje do njegovoga Srca. Sv. Ivan Bosko je Jezušov duhovnik postao, ž njegovim Srcom je iskao zveličanje duš, on, Jezušov duhovnik. I, da je spoznao, da brez vnogih Jezušovih duhovnikov ne more Jezušovoga kralestva razširiti po sveti, je nastavo družbo pod imenom sv. Frančiška Saleškoga, toga krotkoga i svetoga piiš-
peka, nastavo je družbo Salezijansko. Te svoje duhovnike, te Jezušove duhovnike je potem razposlao po čelom sveti kak koš roja razpošle svoje včele po vsem cvetji, da bi poiskali med duševnega živlenja i ga vcepili v vsako dušo omikanih i poganskih narodov. I to morejo napraviti samo Jezusovi duhovniki, ar ki nema v sebi Jezušovoga živlenja, ga tudi drugim ne more dati. To je tolažba Jezušovoga Srca, to je smilenje do njega, če njemi spravimo njegove, Jezušove duhovnike, dobre, goreče duhovnike, naj do te že živeli med svetom ali v kakšoj redov-noj družbi. Molitev za dobre duhovnike je med za Jezušovo Sre. Podpiranje Jezusovih duhovnikov pri širjenji božega krale-stva, je nebeška radost za bože Srce. Molite zato, drage duše, zatajujte se, prečiščavajte se, naj so duhovniki Jezušovoga Srca duhovniki. S tem najbole potolažite Jezušovo Srce, s tem največ milošč sprosite dušam, s tem najbole povekšate svojo nebeško plačo, ar ste s tem sprosili, ka Jezušovo Srce najbole žele, živlenje dušam, kralestvo bože v duše. To je bio prvi namen živlenja sv. Ivana Boska, smilenje do Jezušovoga Srca i te namen je spuno najpopolnej. Postao je Jezušov duhovnik i vzgojo je nešteto Jezušovih duhovnikov.
Drugi namen živlenja sv. Ivana Boska je bio smilenost do duš. Je v zvezi z prvim. Da če prvoga ne, če nega Jezušovih duhovnikov, nega nikšega smilenja do duš. Vrednost duše se ne da zmeriti, niti zvagati. Vrednost duše je neskončna: heste rešeni z minlivim zlatom aLi srebrom, nego z dragocenov krvjov nevtepenoga Agnjeca Kristusa.11 (I. Petr. 1—19.) To pa zato, ar je duša boža podoba. V duši je Jezuš vido zamazano božo podobo, zato je vlejao svojo božo krv na njo i jo je ščisto. Neskončna boža liibezen se blišči v Jezušovoj krvi na duši, na božoj podobi, neskončna je zato njena vrednost. Takša je vrednost deteče, mladinske duše. I ta neskončna vrednost samo tak ostane v duši, če se v mladoj dobi ta vtrdi v duhovnom živlenji, v milošči posvečiijočoj. Ve nam sam Bog pravi, da: „Mla-denec s svoje poti niti v starosti ne odstopi". (Preg. 22-6.) Če se duša v mladosti ne navči diihovnoga živlenja, ostane tudi v starosti brez živlenja. Zato je teliko milijonov blodinih med od-rašenimi, ar so v mladosti krivo, piiklavo rasle njihove duše. Sv. Ivan je poznao Jezušovoga Srca liibezen i smilenje do duš, posebno do mladine, štera da naraščaj ali za nebo, ali za pe-keo, vse po tom kak se odgoji. Zato se je pa vrgeo z smile-nostjov Jezušovoga Srca na mladino, na zapuščeno, na zanemarjeno mladino, da jo reši, da njej da i občuva duhovno živlenje, da bo tudi ona, gda odraste i postane stariš, boži odgo-jiteo v svojoj družini, ali ostane nedužni cvet na zgled milijonom v najbole dišečih gredicaj sv. kat. Materecerkve. Zbirao je zato mladino. Sam je dečkom postilao, sam njim šivao, sam je hrano, svojo lastno mater njim je dao za pomoč, naj njim samo reši duše. On lačen, zakrpan, otriijen, ošpotan, preganjan hodi
deset let z zapiiščenov mladinov sem-tam, dokeč njemi dober Bog ne poskrbi stalnoga mesta i ne potrdi svojega dela Marija Pomočnica. Jezere, stojezere z mladine je rešo že v svojem živlenji i neštete milijone po svojoj družbi za Jezuša. Poznao je Jezušove reči: „Ka ste včinoli komi zmed teh mojih najmenlth bratov, meni ste včinoli." (Mat. 25-40.) Vsikdar so njemi visile pred očmi. Jezušov duhovnik komi bi šteo služiti, koga bi šteo meti če ne Jezuša? Jezuša je vido v zapiiščenoj mladini, zato jo je iskao. Zato je zbirao lačne, raztrgane, nevučene dečkece, dostakrat sirote brez oče i matere pa je sprejeo pod streho, njim dvoro, je odgajao i odgojio za Jezuša. Živlenje duše njim je dao, kralestvo bože je občuvao v njih, za Jezuša je ohrano, ar je njegova mladina: „Odeberite prvive za Gospoda". (Ezech. 45-1.) Prvina, to je mladina, sliši Gospodi.
Sveti Ivan Bosko, naj svoj dvoji namen dosegne, naj skaže smilenje do Jezušovoga Srca i njemi spravi dosta dobrih, Jezu-šovih duhovnikov i naj živlenje duše potrdi v mladini, je po-sveto celo svoje živlenje. Driigoga namena ne melo njegovo živlenje. Boža dika i zveličanje diiš je bio te namen. I naj ga dosegne, ne samo molo, ne samo predgao, ne samo mešiivao, ne samo širio čast Marije Pomočnice, gosto spoved i prečišča-vanje, nego zbirao tiidi milodare, nastavlao tiskarne i pisao jako-jako dosta. Celo živlenje, vsi dnevi i vse noči so samo tomi dvojemi nameni služile, šteroga je den za dnevom venčao z rožami iz križa, z vnogim trplenjom. Eden najvekši svetnikov je sv. Ivan Bosko. Bog nam v njem z čiidami potrdjava, da njemi je liibo, če zbiramo dare za siromake, da njemi je liibo, če pišemo i širimo dober krščanski tisk, predvsem njemi je pa drago, če molimo za duhovnike, da so Jezušovi duhovniki i je podpiramo pri rešavanji diiš, posebno pri rešavanji mladine.
Pred 30 leti je bilo. Z Marijinov pomočjov je izišla prva številka nam dragoga Marijinoga Lista, Marijinoga darii. V tom letniki je pozvao Marijin List, je pozvala Marija po njem našo odraščeno mladino, štera je čutila v sebi glas boži za rešenje diiš, a siromaštvo jo pa ne pustilo z doma, je pozvala Marija, naj ide k sinovom Don Boska v Italijo. I šli so. Eden za drii-gim. Šli so i postali jezušovi duhovniki. Šli so celo prek morja v poganske dežele, da tam glasijo kak misijonarje Slov. Krajine kralestvo bože milijonskim poganskim narodom. K denešnjemi svetniki je pripelao naš Marijin List našo mladino, njemi dao goreče duhovnike, misijonare i je pripelao nas vse. V bližino toga velikoga svetnika smo prišli po Marijinom Listi, v bližino Marije Pomočnice po njem. Kakša čast, kakša dobrota, kakše milosti, kakše plače zvirajo z te bližine! Smo pomislili to? Smo pomislili, da ta čast, ta milost zahvalo zahteva ? Veliko zahvalo. I ta stoji v tom, da M. List podpiramo, da spunimo želo našega prezvišenoga gospoda piišpeka i apoštolskoga administra-tura, ki so v svojem višjepastirskom pismi vse nas brez raz-
ločka pozvali, da si naroči vsaka hiša Marijin Ust. Razmite? Vsaka hiša, to je vsaka družina.
Marijin List je spravo vnogo duhovnikov družbi sv. Ivana Boska. Ali z tem ne še zvršo svoje naloge. On more pomagati hiši sv. Ivana Boska v Slov. Krajini, on more pomagati Marti-nišči, da postane to osrednja hiša za našo mladino, da postane središče, kam de hodila po duha sv. Ivana Boska, da žive živlenje diiše.
Kapela v Martinišči se mora povekšati, ka de mladina lejko opravlala v njej duhovne vaje. Marijin List tu more i šče pomagati. Šče pomagati, če vi mate srce za rešenje diiš, srce za Marijino čast, srce za poštenost mladine. Marijin List, če ga vsaka hiša naroči, lejko vsako leto da par jezer dinarov za potroše diihovnih vaj naše mladine, za povekšanje kapele i driige potrebčine v te s namen, ar se dela pri njem vse brezplačno samo z liibezni do Boga. Nieden drugi list nam toga ne da i tudi ne dužen dati. Zato pa smo dužni v prvoj vrsti podpirati svoj Marijin List, da po njem rešimo našo mladino, ka nam je sveta prva dužnost. Gda obhajamo prvi svetek sv. Ivana Boska, k šteromi nas je pripelao Marijin List, obliibimo zato tomi velikom svetniki v zahvalo, da od Marijinoga Lista ne odstopimo, da si tečas ne damo mirii, dokečga ne spravimo v vsako hišo, naj tak kemprle dobi naša mladina v zavodi sv. Ivana Boska rešenje, okrepčenje, duhovno živlenje. hajmi, gda zatisnemo oči, z punov tolažbov moremo praviti: Slov. Krajina je v dobrih ro-kaj, njena mladina liibi Jezuša i Marijo, njena mladino ma duhovno živlenje, ma kralestvo bože v sebi. Sp\ Ivan Bosko, prosi za nas, ka Marijin List, ki je tudi tvoj list, pride v vsako hišo Slov. Krajine i pomaga rešiti vtvojoj hiši, v Martinišči našo mladino. To je tiidi naše rešenje i naša večna slava. Amen.
Živlenje Blažene Device Marije, Matere Bože,
naše Kralice.
Prva kniga.
Angeo Gabrijel nazvesti poprijetje presvete Device. — Sv. Ana se pripravla na Nje s posebnov milostjov.
Molitve Joakima i Ane so doprinešene pred prestol pres-vetoga Trojstva, gde so bile sprijete i posliihnjene. Bog je na-zvesto angelom svojo volo i sklep, da se večna Reč vtelovi i človeči rod reši, kak je to naznanjeno po prorokaj. On bo predstavo njihovim očam tisto, ki je bila z med jezerih odebrana i na Njegovo radost nad vse stvorjenje zvišena, i od štere bo večna Reč mrtelno telo sprijela. Joakim i Ana sta najšla milost pri Bogi i poskiišnje verno prestala. Zato bo Gabrijel k njima
poslan, da njima nazvesti milost, štera njima je dodeljena. Gabrijel se najprle prikaže Joakimi i pravi: „Vsegamogoči je s svojega prestola čiio tvoje žele pa posliihno molitve i suze tvoje pa te bo napuno z blaženstvom na zemli. Tvoja žena Ana bo poprijela i rodila hčer, ki bo blagoslovlena med ženami i štero bodo vsi narodi za blaženo imeniivali. Gospod njoj je sam ode-brao ime Marija. Od svojega detinstva naj bo dariivana v cerkvi, kak sta to Njemi obliibila. Ta hči bode velika izvoljenka. Hvali Gospoda, ar niednomi narodi ešče ne včino tak velike reči. Idi v cerkev v Jeruzalem i se Njemi zahvali za to. V dokaz, da je moje nazveščenje istinsko, srečaš pri Zlatih vrataj Ano, štera z istim namenom potuje v Jeruzalem." Joakim je to prikazen meo v sneh. Pun radosti se prebudi i se taki odpravi na pot v cerkev. Nazveščenje je držao popolnoma tajno.
Gda je Joakim meo to videnje, je bila Ana vtoplena v globoko premišlavanje od Boga i od skrivnoga nazveščenja. Srčno je molila, da hitrej pride Odrešenik: „Jeli mogoče", tak je govorila, „da Najsvetejši stopi v svojega prestola, da ma mater na zemli, da bo žena tak blažena, tak srečna? Oh, što jo bo mogo viditi! Što bo vreden, služiti njenim deklam ?"
Gabrijel se prikaže Ani kak najlepši mladenec. „Jaz sem", pravi, »angeo Boži. On me pošle v neizmernoj svojoj dobroti, štera milostivno sprevaja ponižne. Stanovitna molitev i ponižno zaviipanje se Njemi dopadne. Gospod je posliihno tvoje molitve, ar je k tistim blizi, ki ga z živov verov i s stalnim viipanjom zazavajo, pa ki ponižno i vdano dočakajo delovanje njegove smilenosti. Če taki ne posliihne molitve i žele, če se vidi, da nešče spuniti za koj ga prosimo, to dela zato, da človeka pripravi na bogatejše darove. Molitev i miloščina so kliiči, šteri odpirajo zakladnice Vsemogočega. Ti i Joakim sta se ponižala v svojih prošnjaj, zato bo Najsvetejši z velikov darovitnostjov spuno vajine žele. Ostanita stanovitniva v molitvi; molita brez prestanka za rešenje sveta, da Gospoda prisilita, da vaj posliihne. Mojzeš je s stanovitnov molitvijov izvojiivao zmago svojega naroda. Estera je smrt od naroda odvrnola z molitvijov i viipanjom. Judita okrepčena z molitvijov se poda i doprinese veliko delo za obrambo Izraela, čeprav je bila slaba ženska. David premaga Golijata, ar je molo i zazavao ime Gospodovo. Eliaš sprosi s svojim zatajiivanjom ogenj z nebes pa odpre i zapre nebo s svojov molitvijov. Tvoja i Joakimova ponižnost, vajina vera, vajne miloščine so se zdignole do trona Gospodovoga. On je mene, svojega angelskoga slugo, poslao, da ti javim veseli glas. Bog hoče, da si blažena i srečna. On te je odebrao za mater tistoj, štera ma poprijeti i roditi Sina Večnoga Oče. Ti boš rodila hčerko, štera se po božoj odredbi ma zvati Marija. Ona bo nebeška rosa, štera požive svet; v njej se spunijo prorokiivanja očakov. Ona bo vrata živlenja i rešenja Adamo-voj deci. Znaj, da sem že tiidi Joakimi nazvesto, — da bo meo
blaženo i blagoslovleno hčerko. Ali njemi Gospod ne odkrio skrivnosti; njemi ne je naznanjeno, da ona bo Mati Mesije (Me-šijaša), zato moraš to skrivnost čuvati. Idi zato, kak hitro le moreš v cerkev, da Najvišešnjemi prikažeš svojo zahvalo. Pri Zlatih vrataj srečaš Joakima, pa ž njim skupno razmišlaj od te milosti."
Če Ano ne bi krepo Duh Sveti, bi njeno srce počilo od radosti, štero njej je prineslo to nazveščenje. Ide v jeružalemsko cerkev, gde se znajde s sv. Joakimom, kak njoj je angeo po-vedao. Opravi zahvalno molitev i sprejme nova razsvet-lenja po milosti božanskoga Duha. Puniva nebeške tolažbe se povrneta domo i mislita na dobleno obečanje. Pri toj priliki si odkrijeta skrivnost, štero sta 20 let skrivala, kak je najmre angeo Gabrijel posreduvao za njihov zakon. Nego Ana nikak ne odkrije moži, da je Marija izvoljena za mater Mesijovo (Mešija-šovo). Joakim je samo telko znao, da bo čudovita i velika. Samo pri njegovoj smrti se njemi je nazvestilo, što bo ona. Prle, kak je bila Ana v blagoslovlenom stani, je mela duhovno prikazen božega veličanstva, pri šteroj prikazni je vnoge reči spoznala i dobila velike milosti. Njeno telo je bilo popolnoma duhovno, njeni duh pa podig-njen na stopnjo popolnosti, pa se od toga dneva nikaj ne brigala za zemelske stvari, štere bi mogle njeno vdanost i sposobnost odvrnoti od Boga. Pri toj prikazni je Ani bilo naznanjeno, kak šče boža smilenost osebo večne Reči dati človečemi rodi, da bo kak človek rojen od žene, štera bo mati i z ednim brezgrešna devica, čista, sveta i bla-goslovlena nad vsakim stvorom. Ana je v tom razsvetlenji spoznala, da je ona mati tiste jedine odebrane. Ana se Gospodi v najglobšoj ponižnosti zahvali za obečane milosti pa obeča, da
Marija, roža skrivnostna, moli Boga za nas!
Roža si Ti, Kakše nema celi svet! Z Te se rodi, Ki v božanstvo je odet. Jezušova skrivna Roža O presveta Mati Boža, Naj je naša duša roža, Ki jo tvoja roka boža.
bo vse delala po Njegovoj božoj voli, šteroj se popolnoma podvrže, čeravno ne ve, ka ma za včiniti, ar si je ne zaslužila, da bo službenica one, štera ma biti mati jedinorojenoga Sina bo-žega i z ednim njena hči. V zvišenosti te prikazni je globoko spoznala Ana naravne, pisane i evangelske zakone. Spoznala je kak se boža natura v Večnoj Reči združi z našov naturov i kak se podigne človeča narava k božemi bitji.	(Dale.)
Premisli, kršcenik!
Bilo je avgusta. Sunce se je že nagibalo z zatoni. Večerna zarja je pozlatila nebo. Začnola je pihati hladna večerna sapica.
Celi den sem sedeo v hiži pri knigaj. V nje sem bio tak zamišlen i zastoplen z duhom, da sem na drugo ščista pozabo. Gda je legao že mrak na zemlo, me je spomno, da je potrebno že ednok dokončati. Zapiisto sem zadušeno sobo i se napoto v večerni hlad, Kda sem tak stopao po koniki med žitnim polom, sem srečavao liidi, šteri so se vračali s pola proti domi. Gle-dao sem je. Ka sem vido ? To so se premikali liki nema senca skoro brez vsakšega živlenja. Polsko delo jih je utrudilo do onemoglosti. Stopali so s počasnimi stopaji. Svoje noge so komaj zdigavali za sebov. Glave so jim klumale proti prsom. Čela so jim bila nagrbana. Obraz zmantrani i pečeni od sunčne vročine. Vidilo se je, kak da bi jim težko delo izpilo vse živlenske moči.
Sam pri sebi sem začeo premišlavati, kelko trpijo ti liidje. Celi den od ranoga jutra pa do trde tmice se mantrajo s težkim delom. I ka majo od toga? Ostane jim samo ešče trplenje. Vsik-dar so v velkom siromaštvi i pomenkanji. V trplenji se rodijo, v trplenji živejo i v trplenji vmerajo. Na driigoj strani pa so liidje, šteri ne vejo, ka se pravi trpeti. Dobro se jim godi. Vej smo pa pred Bogom vsi vednaki i itak je takši razloček med nami? Toga pa mi nemremo razmiti. Ravno v tom pa je boža skrivnost. Bog je dao trplenje. Znamo pa, da je Bog neskončna Dobrota i da je neskončno smileni. Pa te nam li pošila trplenje? Boži namen ne bio, pošilati človečemi rodi trplenja. Da pa nas Bog kaštiga s trplenjom, smo si sami krivi. Prviva človeka v paradižomi sta nej poznala trplenja. Gda sta pa grešila, jiva je Bog kaštigao za greh s trplenjom. Adam i Eva sta si zaslužila trplenje. Tak je prišlo trplenje prvi liidi na celi človeči rod. Tak trpimo vsi; vnogi, ki živejo pravično i ne grešijo, pa vseeno dosta trpijo. To nezasliiženo trplenje moremo obrnoti za velko zasliiženje pred Bogom.
Ca ščemo kaj dosegnoti, je naša pot do tistoga cila pokrita s trnjom i nas sprevaja vsepovsedi trplenje, da, včasi celo velko trplenje. O, kak smo pa veseli, či dosegnemo svojo srečo po težkoj i trplenja punoj zmagi. Tudi pri Bogi imamo vekše
zasluženje za nebesa. Za plačilo za naše trplenje nam Bog po-šila srečo, veselje, zadovolstvo . . .
Trplenje bodemo ležej prenašali, če večkrat dobro premi-šlavamo od Kristušovoga trplenja posebno po petkaj. Dobro se zavedajmo, da od Kristušovoga trplenja premišlavati pomeni, da Kristuš nastopa pot trplenja, zadovolno vzeme križ na svoje rame i poti krvavi pot za naše grehe. On, ki je bio vekomaj i šteroga vnogi ne poznajo ali ga neščejo poznati, Sin boži, Jezuš Kristuš, sveti, čisti Bog, šteri nas reši s svojim trplenjom, On je pros-tovolno trpo. Zavolo svoje neskončne smilenosti ino dobrote je vzeo vse naše grehe na svoje rame. Prostovolno ide v smrt. On šče prestati velko trplenje, vmrejti na križi i tak odrešiti človeči rod. Zato ga pa Bog Oča poviša z neskončnov slavov za Njegovo prostovolno trplenje, gda stane od mrtvih. Mi pa se pritožujemo, da dosta trpimo. A na to ne pomislimo, kelko trpi naš Odrešenik. Če že ne sledimo Kristušovomi vzgledi i Njegovomi trplenji, pa bar naslediijmo desnoga razbojnika.
Tiidi Marija je morala dosta trpeti. Istina, da Njeno trplenje ne bilo tak velko kak Njenoga Sina, ali včasi za Njegovim je bilo Njeno tiidi nezasliiženo trplenje. Angeo joj je oznano zvi-šeno službo Njenoga Sina. Ali to velko veselje se je v kratkom časi obrnolo na žalost, gda je čiila iz Šimeonovih viist v cerkvi: „Tvojo lastno dušo prebodne meč bolečin." (Luk. 2, 35.) Gda je Sin potio krvavi pot, je tiidi Marija stopila na pot trplenja, na pot soodrešenja. Gda so pečine pokale od bolečin, gda je Kristuš vmerao na križi i gda so ga vsi zapustili, je Marija stala pod križom i nej onemagala. Mi bi si gviišno želeli, da bi bila pot Bogarodice z dragimi kamni i rožami potorjena. Ali to so samo naše človeče žele i človeče mišlenje. Bože misli pa so ščista druge. Bog je šteo, da tiidi Njegova Mati pije iz keliha trplenja, šteroga je sam pio. S toga keliha so tiidi pili svetniki vseh časov, šteri so razmili Jezušovo i Marijino trplenje.
Tiidi mi grešniki se potrudimo, da bodemo razmili to trplenje. Či smo se pregrešili pred Bogom, spoznajmo svoje grehe, obžaliijmo je, vzemimo svoj križ na rame i ga potrplivo prena-šajmo, ar kak sv. Oča pravijo, zdaj je čas pokore. Operimo svoje grehe pri spovedi i pokorimo se za nje z molitvijov i še včasi s prostovolnim postom. S kesanim srcom sprevajajmo po petkaj v diihi Kristuša na Kalvarijo. Bodimo tak stanovitni do konca svojega živlenja. Če ne bomo omagali, bomo dosegnoli neizmerno srečo, gda bomo zaslišali glas Jezuša Kristuša, šteroga je pravo desnomi razbojniki: „Ešče dnes boš z menov v para-dižomi". I naša duša čista kak zlat, se bo kopala v blaženosti i gledala samoga Boga vekomaj.
Ža god K^stušove presvete krvi.
(Jul. 1.)
Kristuš na križi razpet visi I preleva svojo dragoceno kri pa teče sveta krv zavolo nas, zavolo tebe in mene, brat.
Midva sva kriva Kristušove krvi, midva sva včinila strašen greh, ki je Jezuša na križ pribio, i njegovo sveto krv prelio.
Jezušovo SrOe je zrofilo trnjavo Korono angelom, da bi jo štera
duša sprejela.
Trnjava Korona rodi diko nebeško, ki je ne nosi na tom sveti, ne more do*-biti odičene korone v nebi. Vsi moremo trpeti. Posebno pa žele Jezušovo Srce, da bi trpeli za njegovo Matercerkev i te diihovnike. To je trplenje za njega samoga, ar je Cerkev njegovo telo, dilhovnik pa njegov namestnik. Trprte dušice v te nameni O kak se bo svetila ta trnjava korona v večnoj
nebi na vašoj glavi 1
Jezuš zove duše — žrtve.
Na svetek presvetoga Rešnoga Tela, na Telovo je liibeča duša pitala Jezuša: „Zveličar ka si gnes želeš?" Gospod je od-govoro: „Celo vojsko duš — žrtev, štere naj v prošeciji hodijo vsikdar pred tnenov. Od njih naj se vzdigavlejo plameni lubezni i žrtev do mojega Srca. Omedlevam od žeje po dušah — žrtvah".
Nekam trdo se glasi izraz „diiša — žrtev". Ne strašimo se ga, ve obsega vse, po kom hrepene plemenito srce: apoštolstvo brezmejne plodovitosti i sredstvo za najvišjo svetost.
Boži Zveličar bi rad rešo zgublene duše štere blodijo v smrtnoj senci zmot i greha. Nazluk vsem zablodam i žalitvam je liibi, kak brate. V svojem prekipavajočem smilenji budi Jezuš med nami duše — žrtve, štere bi naj svet rešavale pogube.
Ali je mogoče, da zove Bog tudi svečke liidi, naj Njemi pomagajo pri njegovom rešavalnom deli? Ja, i srečen vsakši, šteri je izbrani, da pomaga rešavati duše, ve ravno s tem zvun-redno poveličava Boga. Duše se relavajo bole z molitvijov, z Irt-vami i s trplenjom, kak pa s včenjom i s predrami. Sv. Terezika Det. J. je pravila: „Trplenje reši več duš, kak najsijajnejše predge". Duhovniki so oznaniivalci bože reči, duše — žrtve pa dopunjav-lejo njiivo delo z molitvami i zatajiivanjom.
S tem ne povedano, kak da bi duhovniki ne mogli postati duše — žrtve! Nasprotno. Kristušovi duhovniki, Njegovi lubleni prijatelje, se morejo prvi ponuditi božemi Srci, kak žrtev lubezni. Kak takše de Jezuš ešče prav posebno obsipavao z milostjo v i lubeznostjov. Napravo de iz njih prave apoštole svojega smilenja.
Samo Bogi je znano, kelko duš se žrtvuje v tihom apoš-tolskom deli za zveličanje bližnjih! Pa tudi krščanski svet pozna zglede junaških žrtev, štere nas vabijo, da bi je posnemali tudi mi. Omenjamo samo sv. Marjeto Alakoško, sv. Malo Cvetko, sestro Benigno Konsolato i druge. Komaj na sodni den de znano, kelko so te skrite, preproste i apoštolske duše napravile za blaženost vsega človečanstva. Toda Srce Jezušovo šče ešče več. Po vsem sveti išče duš — žrtev: po samostanaj, v hišaj bogatinov i siromakov. Grešnike i nedužne, goreče i mlačne izbira Jezuš i je sam vzgaja za duše — žrtve.
Zakaj šče Jezuš cele vrste požrtvovalnih duš? Zato, ka ma na sveti vnogo zgublenih duš, štere ga ne liibijo i ga neščejo poznati. Vse te bi Jezuš rad rešo. Vnoge izmed njih, štere so mlačne, bi rad zdigno do posebne svetosti. Šče pa, ka bi mi so-deliivali; šče velikopoteznih gorečih duš, da bi združene z njim i z njegovim trplenjom rešavale trdokorne i mlačne duše i pomagale zdignoti dobre k svetosti.
JezuŠ išče duš — žrtev po samostanaj. Če začuje duša nje govo osrečujoče zvanje, naj brez odlašanja zroči Jezuši vse, ka žele: dušo, srce i telo, vse zmožnosti, vsa dela, vse zasluge i tiidi to, ka bi njoj drugi v življenji i po smrti dobroga naklonili,
Vse to najfpripusti jezuši za rešitev i posveČenje diiš. Naj nišče ne misli, da je siromaško, ka da. Spomnimo se siromaške dovice v cerkvi! Jezuš jo je pohvalo. Kak zadovolen de ešče z vsakim izmed nas, ki njemi zroči ne samo zadnji groš, nego tiidi samoga sebe kak žrtev! Na takšo velikodušnost bo bože Srce nedvomno odgovorilo z obilnostjov milosti.
Neštere duše posvetijo Bogi samo tii pa tan kakše dobro delo. Duša — žrtev ponudi vse. Nešterne položijo samo včasi kakšo žrtev v bože Srce, duša — žrtev njemi pokloni vse. Nešterne duše darujejo Bogi samo posamezna dela liibezni, živlenje duše žrtve pa je neprestani junaški čin najpopolnejše liibezni.
Duša — žrtev zato ne da, kak ništerni, samo nekaj sadov, liki ponudi celo drevo z vsemi sadovi. Duša, štera se žrtvuje, je kak goreča sveča, štera tiho i neopaženo plapola samo za bože Srce, dokeč se vsa ne povžije. Duša — žrtev je kak ka-dilno zrno, štero se na oltari liibezni skadi v prijetno dišavo, je kak zlato ali demantno pole, ki iz njega Kristuš neprestano črpa sredstev, da rešava v grešnih sponah trpeče brate. Vsakša žrtev priganja Gospoda, da ponudi grešnikom nove milosti. Da, duše — žrtve so prave zakladnice, štere bodo izčrpane komaj pri smrti. Nevsehlive vretine so, štere neprestano tečejo i napajajo žedne duše.
Što ma viiha za poslušanje, naj posluša i što ma srce, odprto liibezni, naj razmi vabilo božega Srca! Ali je ne, kak bi se Jezuš predvsem obračao na redovne osebe? Kelko so že žrtvii-vale, kda so stopile v samostan! Če se njemi zročijo tiidi kak duše — žrtve, je bo Zveličar sam vodo k svetosti. Apoštole i svetnike po svojem srci de napravo iz njih!
Toda Jezuš vabi vse, išče diiš — žrtev povsedi: po fabrikaj i uradaj, na poli i po vozaj, po bolnišnicaj i šolaj, vsakša ešče tak pozablena i neznatna duša je dragoceno orodje v njegovih rokaj.
Pa de pravo što: „Ne sam vreden, ka bi postano duša — žrtev". Ve ne trbe, ka bi bio vreden; Jezuš ne gledana to, kelko si vreden. Drugi pa trdi: „Nemam pravoga razumevanja za živlenje požrtvovalne liibezni". Razumevanje že pride, če maš dobro volo. Jezuš je vendar obliibo, ka de duše — žrtve sam včio liibiti i njim razkrio zaklade i skrivnosti svojega Srca. Nešterni mislijo, ka ne vejo prav moliti. Ravno prav! Jezuš sam je bo navčo.
Zavedajmo se : Jezuš prav posebno lubi takše duše, štere se žrtvujejo za driige. Njegove izvoljenke so. Mislimo na mater i njeno najdragše dete, štero je materi vse. Dete to tudi razmi, zato ne skriva, ka ma posebno pravico do materine liibezni. Sme jo obinoti i na njenom srci počivati. Materi se to dopadne. Oba sta srečniva v medsebojnoj liibezni. Do takše liibezni pri Jezuši ma pravico tudi požrtviivalna duša.
Nega vekše sreče i odlike kak biti liiblenec božega, dob^ roga i liibečega Srca Jezušovoga. Zveličarova zahvalnost i dob-' rota ide tak daleč, ka je obliibo : „Meli bodo moč nad mojim srcom." Jezuš bo dao dušam — žrtvam vse, ka ga bodo za sebe
i za druge prosile. Liibezenvza liibezen! Bože Srce se v velikodušnosti ne da prekositi. Če da duša vse, da tudi Jezuš vse.
Što postane duša — žrtev, ne prosi s tem Boga posebnoga trplenja, izrednih križov, liki se samo ponudi, ka bo vse vdano sprejeo, ka njemi je po božoj Previdnosti odločeno, i ka de z vsem pomagao rešavati duše. Navadno se zadovoli Jezuš z na-tenčnim spunjavanjom stanovskih dužnosti. Če od nešternih duš zahteva več, je to dobro znamenje. Redki pa so, štere Jezuš popela v skrajno globino trplenja. I tej so ravno njegovi posebni liiblenci, najbole blagoslovleni i najsrečnejši. Roka nebes-koga Meštra je čudovito oblikuje v svetnike, šteri prinašajo sveti rešitev.
Što šče biti sprejeti v „Zvezo duš — žrtev" i biti deležen vseh duhovnih dobrot te zveze, naj z dovolenjom svojega spovednika ali diihovnoga voditela moli posvečenje s trdnim namenom, ka de vztrajao do konca svojega živlenja v diihi žrtve i zadoščenja.
V Zvezo duš — žrtev sprejema uršulinski samostan v Ljubljani i vredništvo M. Lista.
Po: „P. Hasler, O. S. B."
Pismo našega misijonara.
Macau, China, 6. V. 1934.
Prečastiti gospod!
Najlepše se vam zahvalim za tak lepo in redno odpošilanje Novin in Marijinoga lista. Sami si lehko pomislite, keliko dob-roga mi včini čtivo domačega jezika v tak dalnoj in poganskoj tujini. Istina da sam jaz redovnik in misijonar med pogani, i bi mogeo biti mrtev za vse zemelske in domače novice pa živeti semo za rešenje toga več stomilijonskoga poganskoga naroda, pa ne misliti na drugo.
Vendar pri tom svetom i zvišenom pozvanji, me včasi moje še nekoliko človeško srce miče tudi za domače novice i mi zato vaše Novine i Marijin list jako dobro deneta. Že tudi zavolo toga, ar slovenski gučati sem že dugo ne meo prilike. Na samo novo leto so me obiskati preč. g. Jožef Kerec, en naš jako goreči misijonar, ki so zdaj nastavleni za prestojnika v središči našega salezijanskoga misijona v mesti Siu tau. To je jako lepo, da naši gospodje, slovenski misijonarje, tak goreče ino apoštol-sko vršijo svojo misijonsko službo, da njim predstojniki zaviipajo najbole težke ino odgovorne službe.
Tiidi g. Jožef Geder v 7ung Piji, jako dobro i lepo delajo, da majo lepe uspeke v spreobrnenji poganov. Oni so večkrat v nevarnosti pred ropari i komunisti, tak so v tom zadnjom časi mogli znova vse svoje stvari pokopati v zemlo i bežati v skrivališča. Dozdaj šče nemarno glasa, kaj se je zgodilo ž njimi, če
So Šče kje na varnom, ali so se pa že vrnoli na svojo postojanko. Časopisi iz Kantona poročajo, da so že soldacje pregnali razbojnike iz mesta. Če Je istina, potem že so se g. Geder gotovo vrnili iz svojega skrivališča na svojo postojanko. Škoda, da pri tom mnogo trpijo šole, ki so teliko na pomoč misijona-rom. G. Kerec pa majo nekšo posebno pomoč božo s sebov. Oni le naprej idejo, predgajo i včijo v šoli brez straha, če ravno njim pri tom vnogo nasprotujejo i jih tudi večkrat nabijejo. Majo trdo kožo i vse prenesejo rajši, kak pa da bi popustili. Pravijo, da ji sprevajajo priprošnje tisti nedužnih dušic, štere so oni za čase svojega bivanja v Sai Jeng Pun-i okrstili in štere so s svojov krstnov nedužnostjov splavale v nebesa, gde kak Angelci za nji prosijo; teh je pa zagvišno bilo do jezero.
Meni dozdaj hvala Bogi dobro ide i delam vnogo za mladino. Več sto pogančkov me obdaja, šterim delim kruh Božega Evangelija. Včim je, ne samo lepe čevljarske obrti, nego še več krščanski navuk in katekizem. Če ravnoč sam jaz samo brat lajik, vendar imam izvrstno apoštolsko delo med poganskov mladinov.
Macau je edno jako mirno mesto pod Portogalskim varstvom, zato kakše živlenjske nevarnosti do zdaj šče nega. Misijonsko delo, posebno v šoli, je pa jako lepo i sadonosno. Vsi domači naj bodejo brezi skrbi za mene. Samo naj molijo za mene, da bom zdrav, i da bom ležej ino bole uspešno delao za zveličanje naše kitajske mladine i je kem več pripelo k svetlobi svete Kristušove vere.
Sprejmite k konci mojega pisma mojo ponovno zahvalo za trUd i dobroto, ki jo mate za mene z odpošilanjom Novin i Marijinoga lista.
Bog Vam naj bo za vse zlati plačnik. Priporočam se Vam i vsem naročnikom i vsem misijonskim prijatelom v molitve i vse najlepše pozdravlam v presvetom Srci Jezušovom i Mariji-nom, ki je Pomočnica Kristjanov. ,, v
Vaš hvaležen
Štefan Meolic, Salezijanski sobrat i misijonar na Kitajskom.
To lepo pismo naj nas podžiga na gorečo molitev za mi-sijonare. Prosimo za tiste, ki so že tam, i za našo mladino, da je dosta ide ta. Gospodi misijonskomi brati pa prav srčna hvala za lepo poročilo. Prosimo je večkrat. — Vrednik.
Krščanski navuk i krščansko živlenje.
Zadnjikrat smo si pogledali vero, ka je sv. vera i od kod je? Dnes pa si poglejmo ništerne učinke, vplive sv. vere na človeka i človeče živlenje. Ali z drugov rečjov: Vrednost sv. vere!
a) Vera je nebeška svetloba za človeški razum. Istina se prispodabla svetlobi, zmota, blodnja i nevednost pa krnici. Za-
koj ? ... Zato, ar istina, ravnotak, kak svetlost nam v resnici, kak je, pokaže vsako stvar. Nasprotno pa v noči ne vidimo nikaj prav. Sv. vera nam pa razodeva i odkriva nebeške resnice, zato jo imenujemo tudi nebeška* svetloba. Sv. vera nam kaže naš večni cio, naše zemelsko i večno pozvanje, vera nam kaže jasno i sigurno pot k večnomi cili, k Bogi, vera nas vči vse, ka je potrebno za večno živlenje. V svetlobi večnih istin pa naše živlenje zgleda čisto inači, kak bi zgledalo brez njih. Če nebi znali nikaj o Bogi, ne o večnosti, ne o nemrtelnoj duši, ne o odrešenji itd., kak čiidno bi zgledalo naše živlenje. I kak inačiši je človek i njegovo živlenje v spoznanji teh večnih resnic. Spoznanje večnih resnic, ki nam jih glasi sv. vera, kak velkoga pomena so za nas, za naš razum, za spoznanje i razumevanje člo-večega živlenja i večnoga pozvanja i odebranja v nebesaj.
Zato Gospod sam pravi: ,,Jaz sem svetlost sveta, što za menov pride, ne bo hodo v krnici". Jan. 8. 12. Samo veren človek razmi človeka i njegovo živlenje. On raa pravi smiseo i namen v živ-lenji. Neveren človek i njegovo živlenje pa je i ostane vganka do smrti . . .
b) Sv. vera je moč za našo volo! Vsi čutimo, ka je člo-veča natura pokvarjena. V človeki je neka dobroga i neka slaboga. Sv. apoštol Pavel piše: „Dvojno postavo čutim v svojih kotrigaj ..." Ta dvojna postava je, ka je v nas neka dobroga, plemenitoga, ka nas vleče na dobro, pravico, na sveto živlenje, i ka je v nas neka božnoga, ka nas na hudo, na božno na greh sili ... To lejko opazi i čuti v sebi vsaki človek. Naravni zakon pa je: Delaj dobro i ogibli se hiidoga! Ali odked dobimo to moč, ka se bomo vojskuvali za dobro i borili proti lagojini, stalno moč, ka nikdar ne odhenjamo v tom boji? . . .
Pamet nam pravi, ka od greha i grešnosti nemarno nikaj. Dostakrat naprej vidimo škodo, kvar toga, ali onoga greha, pa vendar se ga držimo. Zakoj ? Zato, ar je pamet ne zadosta močna, ka bi nas odvrnola. Samo golo spoznanje ali vučenost nas ne reši. Vsa škoda i kakšteč veliki kvar, ali kakšišteč strah, ali sramota itd., vse to je preslabo, ka bi človeka odvrnolo od greha i grešnosti. Je to tiidi neka], ali ne je zadosta! Edino sredstvo, ki človeka more vsikdar i povsod odvrnoti od hiidoga, je vera, Bog.
Što da teda človeki moč, ka se zataji, odpove sebi, sveti, hudomi duhi, ka premaga skušnjave, mamila i vabila, svojo grešno naturo. .. ? Samo vera, samo miseo na Boga, diišo i večnost, nišče drugi! Znanost odpove, red, olika, strah, sramota, kvar i kaštiga vse odpove na konci, samo vera, ta drži do konca! Od ked majo misijonari to izredno moč, za tak velke i strašne žrtve misijonskoga živlenja?... Odked verovadluvalci, odked mantrniki, duhovniki itd... Samo iz vere! Zato se popravici pita Levingston: „Kak je mogoče to, ka takših žrtev nesebičnoga i požrtvovalnoga živlenja ne najdemo pri brezvercih?..."
c)	Vera človeka včini vestnoga. Vera nas vči, ka bomo Bogi davali račun od vsakoga dela i činenja! To je fundament vsake vesti. Vest je samo v veri v Boga, brez vere nega prave vesti, čeravno od nekše odgovornostno govorijo tiidi brezverci. I to premislimo, ka bi bio svet brez vesti?... Ves red, vsi zakoni vsa oblast itd. vse je na človečoj vesti. Vest je močnejša, kak vojska, kak topovi, vekši ugled ma, kak casari i kralovje .. . Vest nam pa da, goji i hrani samo sv. vera! Brez vere nega vesti, ne odgovornosti, ne računa .. . Brez mlinara nega mere, brez krčmara nega računa, brez Boga i vere, ne vesti!
d)	Vera je tolažba i moč v trplenji našega živlenja. Pomislimo na zgodbo pobožnega Joba, ki ga pohodila boža roka, na Tobijo, ki je za svojo dobroto prejeo nesrečo . .. pomislimo jezere i jezere trpinov, preganjanih v živlenji, mantrnikov živlenja!... Odked njihova moč, tolažba, viipanje, kda je vse zapusti, po-vrže?. . . V trplenji nam ostane samo Bog! To resnico razmi i čuti samo tisti, ki jo je probao na svojoj koži!
e)	Vera nas včini zadovolne. Človek je lejko bogat, slaven, lepi, lejko vživle vse dobrote etoga sveta, na konci ešče njemi nekaj preostane, je nezadovolen, ar njemi nekaj fali, menjka.. . To velko resnico je na sebi probao velki svetnik sv. Avguštin, ki je probao dosta sveta, njegove slave, dike, bogastva, tudi globočino vživanja greha ... I na konci vsega toga pa toži, britko toži, ar čiiti praznoto svojega srca, nečemurnost vsega: „Nemirno i nesrečno je naše srce, dokeč ne počiva v tebi moj Bog!" Mir, srečo, zadovolnost nam da samo sv. vera, Bog!
Vrednost i ceno i pomen sv. vere za človeka i njegovo živlenje bi lejko ešče naprej dokaziivali i potrjavali, vsakša reč bi nas bole i bole prepričala o velkom pomeni vere za človečo živlenje, da niti ne govorimo o večnom živlenji, za štero je vera bistveni pogoj. Pa navedeni razlogi dobro mislečega i čutečega kristjana tiidi zadostno potrdijo v njegovoj veri i osvedočenji.
Pisma.
Dragi duhovni oča!
Novi svet se mi je odpro, na Vaše genlivo pismo, predragi Mariofil. O kak daleč sem jaz ešče od toga, da bi iskao samo i jedino Jezuša i zveličanje duš. Da, namen mi je to, ali mam ešče sto pa sto namenov, šteri so moji i štere ščem Jezuši posvetiti. Iz vašega dragoga pisma pa vidim edno visiko goro popolnosti, na štero jaz še ne viipam niti gledati, ne da bi po-skiiso njej priti na vrh. Ze vsem biti zadovolen, ne meti svoje žele, to se mi ešče tak trdi guč vidi, kak se je židovom vidila Jezušova reč od presvetoga Oltarskoga Svestva. O, predgragi oča Mariofil, pošlite mi na to pot močnih par palic, da bom se na nje opirajoč, jaz tiidi mogo ednok priti do vrha te gore
popolnosti, na šteroj vi že tak mirno počivate i gledate i segate gor v nebo, v kraj večne sreče i stalnoga miru. Pomagajte mi, dragi oča duhovni, da bom mogo priti za vami.
Vaš Theofil.
Predragi Theofil!
V tvojih vrsticaj vidim strah. Zakaj se bojiš? Te strah je sad samozavtipanja. Te strah pomeni, da ti sam ščeš gor priti na goro popolnosti, da svoje moči ščeš porabiti v dosego toga namena. Sinek Theofilek, teh moči ti nemaš. Zato je prazen tvoj strah. S svojimi močmi ne moreš nikdar priti na goro popolnosti, k toj hoji potrebuješ božo moč. I ta ti je obečana. Ve poznaš Jezušove reči: „Prosite i dobite". Prosiš pa te, če spoznaš, ka nemaš moči. „Bog gizdavcom proti stane, ponižnim pa da svojo miloščo." Tak se glasi boža reč. Božo moč si te sprosiš, če se ponižaš. Ponižaš se pa te, če Jezuši veselo i odkrito priznaš, pa se njemi ešče zraven lubeznivo nasmehneš: Jezuš moj dragi, za mene je previsoka gora, na štero želeš, ka bi jaz pri-plezo. Nači ne pridem gor, kak če me ti vzemeš na tvoj hrbet, pa me gor odneseš. I da si ti neskončna dobrota, viipam se, ka to tiidi včiniš." To je tista pot, po šteroj se pride na goro popolnosti: do sebe nemej ni piknjice zaviipanja, do Jezuša pa mej popolno zavupanje. Tvoja reč naj bo vsikdar, gda opešaš: Jezuš, že prideš više z menov. Te guč njemi napravi takšo silo, ka de naglo šo z tebov po poti ponižanja dol. I kem niže prideš po toj poti dol, tem više si se zdigno na gori popolnosti. „Ki se znizi, on se zvisi", je Gospodov odlok, ki se nikdar ne more spremeniti, večen je. Sinek Theofilek, veseli se ponižanja i išči je.
Tvoj Mariofil.
Dragi duhovni oča!
Vaše goreče reči, predragi Mariofil, so vužgale v mojem srci ogenj, ki se nikdar ne pogasi. Jaz bom ga neto, jaz bom na njega nakladao vsikdar več gorlivih snovih, samo Jezuša ščem iskati, samo Njega i jedino Njega, nikaj drugo i nikoga driigoga. O kak zvišeni je duhovniški stan. Presega vse i presega vsakoga! Keliko se trudi svet, da bi najšeo to ali ono reč, duhovnik pa ma iskati samo Jezuša, to najvekšo dobroto, to najvišišo čast, to nezmerno bogastvo, to blaženost brez mere i brez meje. Dragi duhovni oča, iz srca sem vam zahvalen, da ste me napotili na jedino pravo pot diihovniškoga živlenja, samo Jezuša ščem iskati, nikoga driigoga i nikaj drugo. Prosim vas pa, dragi Mariofil, svetite mi pri tom iskanji Jezuša, ka ne zablodim z pravoga tira. Hudobni duh najmre ne sovraži nikoga tak, kak duše, ki samo Jezuša ščejo iskati, ar niedna druga njemi ne more napraviti takše škode, kak ravno ta. Predvsem bi vas proso, dragi Mariofil, povejte mi, kak naj iščem samo Jezuša pri spovedavanji ? Tiidi vas prosim, povejte, ka pomenijo vaše molitve pred spovedavanjom i po njem ? V kakši namen molite ?	Vaš Theofil.
Predragi Theofil!
Sinek Theofilek, prav si povedao, da hudi duh najbole sovraži tiste diiše, štere samo Jezuša iščejo i nikaj drugo i ni-koga drugoga. To pa zato, ar Jezuša najbole sovraži. A to sovraštvo je najvekše odlikiivanje za dušo. Sinek Theofilek, Jezu-šov duhovnik, pravi njegov duhovnik si samo te, če te vrag sovraži. I kembole te sovraži, tem bolši, tem svetejši duhovnik njegov si, tembole se njemi dopadneš. Ve drugoga namena ne meo Jezuš s svojim prihodom iz nebe na zemlo, kak sovraštvo vu-žgati vu diišaj do hiidoga. To je tisti ogenj, od šteroga je tak navdušeno gučao, da ga zato prineso na svet, naj bi se vužgao, naj bi goro. Sovraštvo do greha je ogenj lubezni do Boga. I te ogenj se vužiga v spovednici. Tii se rodi sovraštvo do hiidoga, do greha, tii se vužiga lubezen do dobroga, do Boga. Glej sinek Theofilek, to je namen spovedavanja. Jezušov ogenj se more tu vužigati, veliki, žgeči, daleč sveteči ogenj. Sovraštvo se more tu roditi, grozno, nepomirlivo do vsega, ka Jezuši ne povoli. Gda se to sovraštvo porodi, te se vužge Jezušov ogenj, šteri je tem vekši, tem močnejši, tem svetlejši, kem vekše je sovraštvo do greha v srci, ki je je Bog samo za sebe stvoro. Najvekše sovraštvo do greha je pa gorelo v Jezušovom Srci. Ti si namestnik toga Srca. V njegovom imeni sedeš v spovednico. Moraš zato tudi ž njegovim namenom, i ž njegovimi jakostmi odpreti vseli dveri spovednice. Z Jezušovim neskončno smilenim, liibe-čim, potrplivim, pravičnim i samo Božo čast iskajočim srcom sedi v spovednico. Joči z Jezušovim Srcom, karaj ž njegovov potrplivostjov i odločnostjov, prosi ž njegovimi želami, štere ne poznajo drugo, kak rešenje diiš, kak spopolnenje diiš, vči ž njegovov dobropastirskov radostjov nad najdenimi ovcami. 1 da bo tvoje srce takše, da bo zaistino namestnik božega Srca, vez i središče med diišov ki išče Boga i med Bogom, ki čaka dušo, zato moli pred spovedavanjom. Po spovedavanji se pa zahvali Jezuši, ka si smeo biti, nevreden, njegov namestnik i smeo tisto delati, ka samo Bog more: grehe odpuščati. Pred spovedavanjom moliš za diiše, da je po Jezušovoj voli spoveš, po spovedavanji pa moliš za nje, da Jezuša več ne razžalijo, da ostanejo stanovitne. Sinek Theofilek! Najsvetejše mesto v cerkvi je toti tabernakl, kje Jezuš prebiva, ali samo tak, če je spovednica skrbno obiskovana. Gde pavuk prede svoje mreže po spoved-nicaj, gde se diiše ogiblejo te čudovite kopeli, tam je tabernakl najžalostnejše, najgrozovitejše mesto v cerkvi. Vsi grehi fare ga naj mre obdajajo. Zato sedi rad v spovednico, štera je nebeška vrata za duše, za tvojo pa ravna pot do bližine Jezušove. A sedi vsikdar z Jezušovim Srcom.
Tvoj Mariofil.
Sveto Pismo.
Izaiašovo prorokiivanje.
1. poglavje.
21.	Kak je vlačiiga postalo verno mesto, štero je bilo puno pravice? Pravica je v njem prebivala, zdaj pa morilci.
22.	Tvoje srebro se je spremenilo v peno, tvoje vino je z vodov mešano.
23.	Tvoji poglavarje so neverni, pajdašje tatov, vsi lii-bijo dare i hodijo za plačilom, siroti ne prisodijo pravice, i dovičina pravda ne pride pred nje.
24.	Zato pravi Gospod Bog vojskinih vrst, Močen v Izraeli: Joj, vtolo se bom nad svojimi sovražniki i osveto se bom nam svojimi protivniki.
25.	Svojo roko proti tebi vtegnem, i do čistoga trosko vožežgem i ves tvoj kositer poberem.
26.1 sodnike tipalipostavim, kak so prle bili, i svetovalce kak negda -.potem se boš imeniivalo mesto pravično ga, verno mesto.
27.	Sion bo s pravicov rešen i v pravičnosti ga bodo nazaj pelali.
28.	Hiidodelnike i grešnike pa zednim potere, i šteri so Gospoda zapustili, se pokončajo.
29.	Sramiivali se bodo najmre malikov, šterim so darii-vali; rdečica vas bo polijala zavolo piingradov, štere ste si odebrali,
30.	gda te kak hrast, šteri listje spušča, i kak ograček brez vode.
31.	I vaša moč bo kak zežgano predivo, i vaše djanje kak iskra; oboje vkup se pa vužge i ne bo ga, ki bi pogaso.
Razlaga.
Negdaj je bilo izraelsko liidstvo verno, Bogi vdano, zdaj je pa kak vlačiiga, ki se vlači z drugimi, krivimi bogovi, z ma-liki, bolvani. Vse je pokvarjeno, vse nori, vse kradne, vse mite jemle, siroto i dovico nišče ne zagovarja. Zato pa pride kaštiga. Kaštiga na tom sveti vu vseh nevolaj i kaštiga na drugom sveti v ognji, šteroga nišče ne bo mogeo pogasiti.
Povejte, drage krščanske diiše, jeli bi od denešnjih grešnih časov, v šterih živemo, nači svedočo sv. Duh Bog po sv. Izaiaši proroki, če bi te živo? Pomaga jedino pokora.
Šveti hišni zakon.
(Krščanskim starišom.)
Do zdaj smo od sv. hišnoga zakona povedali njegov začetek ali postavitev, njegov namen, njegovo bistvo ali jedro i njegovo potrebo ! Zdaj sledi nadaliivanje :
Sv. hišni zakon je pravo svestvo ali sakrament.
Jezuš Kristuš se je v svojem živlenji do družine oponašao s posebnim poštiivanjom i lubeznijov. Do družine je gojio vsikdar posebno toplo naklonjenost.
Sam je ne šteo, ka bi kakši cvetni grm bio njegova zibelka, nego materino naročje si je zvolo, ka lejko postane človek. Mater je šteo meti, materina prsa so njemi davale prve moči njegovoga človečoga živlenja. Deviško obrambo i očin-sko skrb je šteo meto od sv. Jožefa, čistoga zaročnika Dev. Marije. Treseti let je živo i preživo v domačem koti sv. družine i je spunjavao vse dužnosti driižinskoga živlenja v najpopol-nejšoj meri.. . „Jezuš pa je raseo i se je povekšavao v modrosti i starosti i v milosti pri Bogi i pri liideh . . Tak pravi sveto poročilo od božega deteta.
Prvi koraki javnoga živlenja ga pelajo k mladoj, novo nas-tavlenoj družini v Kano Galilejsko, da jo posveti s svojov navzočnostjov, da jo blagoslovi, da pokaže svojo božo naklonjenost i razumevanje do sv. zakona, do družine, da jo podigne na njeno pravo višino .. . Večkrat zove k sebi deco, jih obima, blagoslavla, boža, gladi, zagovarja: „Piistite male k meni, tej je bože kralestvo. . ." Tolaži mater Najmskoga mladenca, ozdravi Jairovo hčerko . . . Vse to so jasni dokazi za Srce Bože, kak velko razumevanje, poštiivanje i liibav je imelo do družine.
I kda je viseo na križi, trpo i vmerao, pa privre na den: Jezuš, sin Marijin, čutenje zahvalnoga, dobroga deteta, sina; poskrbi se na zadnje za svojo mater. Po svojem vstanenji je pa njegova prva miseo mati; njej se prikaže obprvim, njene skuze zbriše, njo potolaži v prvom redi. Mati je na prvom mesti v nje-govom Srci.
S toga vidimo, da Kristuš, ki se je za človeče živlenje tak poskrbo z potrebnimi milosti, ki se je posebno poskrbo za deco, za betežnike, za duhovnike, za grešnike, za nedužne, ka je vsakim posebno svestvo nastavo, krst, firmo, spoved itd., se je tiidi bogato poskrbo za družino, s tem, ka je nastavo po*
šebno svestvo sv. zakona, ki posveti krščansko družino, ki dava ža celo živlenje, za zakonsko i družinsko živlenje potrebne milosti, pomoč itd. Zato je podigno naravno od Boga postavleno zakonsko zvezo v svestvo ali v sakrament sv. zakona.
Potreben je zakonskoj zvezi moža i ženi, posebna vretina milosti, ar velko i težko breme vzemete zakonska na svoje rame za celo živlenje te, gda stopita v hišni zakon. Težko breme je zakonska edinost i nerazdružlivost, jezere i jezere žrtev žele den za dnevom od vsakoga, od moža i žene. Stalna vernost, medsebojna liibezen, poštuvanje, potrplenje posebno v betegi, so takše reči, ki presegajo človeče moči. Vzgoja dece, skrb i briga za njihovo časno i večno srečo, so tiidi zahteve, ki jih samo človeško srce nezmore v svojoj moči. Zato je predvi-devno i naravno potrebno, da se je Bog v svojoj dobroti i srni-lenosti preskrbo za te stan, šteromi je tak težko breme i nalogo naložo.
I v istini je po navuki sv. Cerkve, Kristuš to božo ustanovo, štero je Bog nastavo v paradižomi, podigno v svestvo ali sakrament. „Če što to trdi, ka je sv. zakon ne v istini i prav eden izmed 7 svestev, evangelijske postave, šteroga je Kristuš nastavo, nego samo človeča iznajdba, v šterom ne dobimo milosti, naj bo izobčen!" Tak govori i pravi sv. Cerkev. I ka pomeni to ? . .. To toliko pomeni, ka če krščeniki sklenejo sv. zakon, pod potrebnimi pogoji, to je v posvečiijočoj milosti, ka stem po naredbi Kristušovoj se obogatijo v posvečiijočoj milosti i ešče posebno pomagajočo milost dobijo za družinsko živlenje, ka svoje dužnosti morejo verno i zveličavno opravlati i spunjavati.
I to je tolažba za zakonski stan, ka ma posebno vretino milosti iz sakramenta ali svestva sv. zakona za celo svoje živlenje. Iz toga svestva zajemajo den za dnevom novo moč, podporo, ka svoje zakonske dužnosti lejko verno spunijo. Ali ravno ta stran svetoga zakona se dostakrat premalo povdarja, ali se premalo na njo misli. Stariši bi v svojih križaj, nevolaj v skrbeh zakonskoga-driižinskoga živlenja mogli večkrat na to misliti i zajemati nove moči, tolažbe za živlenje. Ne smemo telko misliti na križe, na skrbi, na brige, na težave, na težke dužnosti, nego moremo misliti na obilne i bogate milosti, ki nam jih je Bog pripravo i tiidi podelo v tom svestvi i z šterimi lejko vse prema* gamo i doprinesemo. Ta zavest i prepričanje bo ništerno skuzo
posušilo i ništerno skrb pregnalo, težave olejšalo i pomoglo prenesti, pretrpeti.
Sv. zakon je vretina obilnih milosti, posebnih milosti za krščanske stariše za celo živlenje, vretina milosti za vse njihove zakonske i družinske potrebe! Te pomen da zakoni to, ka je svestvo ali sakrament!
Cerkveni glasi.
Črensovci. Na svetek presvetoga Trojstva je svet kat. akcije meo prvo sejo. Na toj je predsedstvo prosilo troje: 1. naj je cerkev celi den odprta, kak po drugih faraj; 2. naj se iz na-> branih penez napravijo dveri proti prepihi v cerkvi, i 3. naj se držijo mesečni navuki za mladino obojega spola. Gospod ple-* banoš so prošnje posliihnoli. Podpredsednik sveta kat. akcije, vrednik M. Lista, je na seji razložo pomen kat. akcije, šteri ne je drugi, kak duhovnikom pomagati, ka se duše rešejo. Kardinal iz Quebeca v Canadi so v svojem pastirskom listi napisali, da člani kat. akcije so apoštolje, štere sam Jezuš KristUš odebira* Dobre duše se jako veselijo, ka skoz celi den nemoteno lejko prihajajo k Jezuši i njemi prikažiijejo dar molbe, ga prosijo vse potrebno, posebno pa, da njemi morejo pokloniti svojo liibezerl. Pred njega pokleknejo i veselo zdehnejo: jezuš, rad te mam, zato sem prišo, zato sem prišla.
Sveto leto podugšano. Sveti Oča so sveto leto, to je spomin na 1900 letnico našega odrešenja podugšali k leti do Bele nedele. Vsi odpustki, ki so se lani i letos do apr. 2. dobili samo v Rimi, se zdaj dobijo po čelom sveti. Naš višji pastir so že izdali okrožnico, v šteroj naznanijo, pod kakšimi pogoji se dobijo ti svetoletni odpustki. Okrožnica se bo v vsakoj cerkvi prečtela i tiidi mi jo razložimo v našem listi.
Firma. V sobočkom dekanati so prezv. g. apoštolski administrator, dr. Tomažič Ivan Jožef, knezoškof od 22 do 30 maja delili svestvo svetoga potrdjenja. Firmanih je bilo skupno 4159 duš. Prezvišeni gospod ap. administrator so z popolnim zado-volstvom zapustili Slov. Krajino i se globoko zahvalili našoj duhovščini i vsem vernikom za skazano veliko liibezen. Naj sv. Duh Bog vsikdar ostane v naših diišaj, koga so nam Prezvišeni podelili. To prizadevanje je naša hvala Prezvišenomi za njihovo gorečnost i pa naše vrele molitve za njih.
Lepa povest. Newyorške novine pišejo od smrti sobarice v Grand hoteli, Marjeti Mallany, štera je ves čas svoje službe (47 let v tom hoteli) bila vsakši den pri sv. meši. Vsa čast tak-šoj junaškoj sliižečkoj dekli. Gotovo je prijela bogato plačilo pri Bogi za verno službo kak dobra katoličanka.
Tišina. Na den ferme 30. maja so Prezvišeni gospod apoštolski administrator blagoslovili novo zastavo naše Marijine družbe. Pri blagoslovitvi so nam držali govor, s šterim so nas opominali,
da pod Marijinov zastavov biti pomeni, Marijine jakosti: čistost ponižnost i vse druge naslediivati. Naša zastava nosi podobo: Marijike, najčistejše mladenke i sv. Jezušokove Trežike, ki je vzor požrtvovalne lubezni do Jezuša. Včimo se mladenke pod našov zastavov, da mo angelsko čiste i da se kak sv. Mala Trezika rade zatajujemo za misijonare i vse duhovnike, da kem več duš rešijo. Zastava košta 7525 Din. Te den je pristopilo 33 novih kotrig. Naše družbenice krčme ne poznajo i s svojim zgledom ešče druge nedružbenice nazaj držijo od obiskavanja oštarij.
70.000 dece bo obhajanih ob priliki evharističnoga kongresa v Buenos Airesi, 11. oktobra. Glavna miseo zborovanja je: „Socialno kralestvo Jezuša Kristuša, zlasti v presvetom olt. Svestvi i po presv. svetom olt. Svestvi. — Vdeleženci bodo meli znak z monštrancov i orla.
Molitev francoske mladine za domovino. „Križarska bojna rožnoga venca" je priredila skupno manifestacijo za domovino v dvema oddelkoma. Vsakokrat se je zbralo po 11 jezero dece s čisli v roki; pomožni pušpek jih je pozivao, naj molijo za domovino, štera je v velkoj nevarnosti. Razvila se je prošecija, v šteroj so spevali lurško pesem i himno „Križarske bojne rožnoga venca", vmes pa so molili čislo i pri vsakoj de-setki zazavali francoske svetnike na pomoč: Sv. Martin, sv. Mala Trezika, prosi za Francijo i po vrsti tak naprej druge francoske svetnike.
Nedela pokore. 27. majuša 1.1. so bile v baziliki sv. Petra v Rimi, ob navzočnosti sv. Oče, spokorne molitve. Te so se vršile v zadoščenje za vso nečast, štero delajo Bogi sovražniki vere i Cerkve po čelom sveti.
Marija, morska zvezda. .. Tudi 1. 1933. je število ob-iskovalcov bazilike .Notre Dane de la Garde", v mesti Marseille, v Franciji, naraslo na 2 miljona. Ta hodijo potniki i mornarje, šteri se podajo po morji i šteri so se vrnoli z morja. Lani je opravilo v toj baziliki 50 pušpekov i 8000 duhovnikov sv. mešo.
„Rekord", šteroga je lehko veseli. V Ameriki žive mož, šteri je že 65 let star i je dozdaj bio ministrat že nad 50 jezero krat. Ime njemi je Edvard Kramer. Posebnost je ešče v tom, da je dvoro pri službi božoj že skoro po vseh delih sveta, na sii-hom i na morji. V Evropi je bio že 25 krat, v svetoj deželi že 4 krat, samo v jiižnoj Ameriki ešče do zdaj ne bio. Šo bo pa tiidi ta, letos meseca oktobra na euharistični kongres, šteri de v Buenos Airesi. V Rimi je bio že sprejeti od štirih zaporednih papov, že pri zdajšnjem sv. Oči je bio 12 krat v avdijenck
List i evangelium v slovenskom jeziki. Škofovsko spra-višče, štero se je vršilo v Zagrebi od 30. aprila do 6. maja, je obvestilo vse kat. vernike v Jugoslaviji, da je sv. Stolica dovolila, da se sme v celoj Jugoslaviji rabiti rimski obrednik v hrvat-skom ali slovenskom jeziki i da se sme pri sv. mešaj list i evangelium tiidi hrvatski ali slovenski popevati. Duhovnik pa more
list i evangelium prle dijački ali latinski prečteti za sebe. Naš prezvišeni g. ap. administrator so odredili, da se list i evangelium naj samo pri popevanih mešaj z dvorbov spevleta slovenski.
Risaoske slavnosti v Rimi. V katoličanskoj cerkvi bodo vsikdar svetniki iz vsakšega stana, vsakšega pozvanja iz vseh zemeo sveta. Na letošnjo risaosko nedelo 20. maja je sv. oča papa Pij XI. proglaso za svetnika ednoga priprostoga kapucina iz Bavarske. 41 let je te nemški redovnik — Konrad Parcham (Parzham) preživo v svojem redi. Ne je bio vučenjak, ne duhovnik, bio je navaden brat, šteri je vršo službo vratara v svojem kloštri v bavarskom mesti Altontingeni. Gda je šo po vulici, se svet ne brigao za njega. Ali što ga je bole poznao, vido je v njem najbole dostojnoga sina sv. Frančiška. Vršo je kak marliva včela vse svoje dužnosti, vsikdar zbrani, vsikdar zatoplen v molitev. Redki so znali, kelko se je te veseli človik trapo, kak velki je v pobožnosti, v nedužnosti, v ponižnosti i pokorščini. Bio je človek skladne duše, vsetnik. To so znali i tisti sirmacje, šterim je on na samostanskih vrataj delio miloščino, gledajoč v njih samoga Kristuša. Te prosti, čisti, mirolubni redovnik iz Bavarske, je podignjen na najvekšo čast, na štero more človek priti, na čast oltarov.
Brez izjeme vsi. V župniji Pila na Slo\aškom so meli liidski misijon. Pri sklepi so misijonarje pozvali vernike, naj se vsi, šteri nameravajo odzdaj vsakši mesec pristopiti k sv. obhajili, vpišejo v pripravleni zapisnik. Več stotin se jih je oglasilo, med njimi vsi dečki brez izjeme, ka je najlepše. Sklenoli so tiidi, da bodo med sliižbov božov vse krčme zaprte. Vsi dečki! Ste dečki naši to zarazmeli?
Pomožni škof v Zagrebi. Sveta stolica je imeniivala 38 letnoga pobožnoga i smilenoga kaplana Dr. Stepinac Alojzija za pomožnoga škofa prezv. g. Dr. Bauer Antoni nadškofi i zednim za njihovoge naslednika na zagrebčkom nadškofovskom stolci.
Romarje v avdijenci pri sv. Oči. Na proslavo sv. Konrada, toga velkoga nemškoga sina, so prišli v Rim romarje, med šterimi je bilo prek 4000 Bavarcov i prek 1000 pripadnikov drugih nemških zemeo. Romarje so predstavlali 70000 kapucinskih tretjered-nikov iz Bavarske i 80000 tretjerednikov iz drugih krajov v šterih živejo Nemci, kardinali, piišpeki, duhovniki, knezi, princi, liidje vseh stanov so se najšli že pred Risali v Rimi. — V soboto pred Risali so bili sprejeti romarje v Vatikani od od sv. Oče v avdijenci. Med odličniki so bili: Miinhenski nadpiišpek i kardinal Michael Faulhaber z vnogimi drugimi nemškimi nadpiišpeki i piišpeki, zatem bavarski princ Konrad, bavarska princesa Lujza s sinom Josipom Klementom i vnogi driigi svetovni i cerkveni predstavniki. Posebno pazko sta obračali na sebe dve ženi, na šterima se je na svetnikovo prošnjo zgodo čudež. To so Marija Ceh (Zech) i Augusta šajdle (Schaidle). — Tretjerednike je v Dvorani Blagoslova predstavo sv. Oči kapucinski general Fra Vigilije Valstanija, števši nemško poklonilno pismo i v šterom
tretjeredniki obečajo brezpogojno poslušnost vsem naredbam namestnika Kristušovoga. — V svojem odgovori je povdaro sv. Oča papa Pij XI. ka zna, kelko so njegovi dragi sinovje, šteri so ga pohodili v takšoj lepoj priložnosti, skupno z drugimi svojimi bratci, šteri so ne mogli ešče na dugo pot, pretrpeli za katoličansko vero, ali on viipa, ka naskori pridejo bouši časi, šterim de pomagao s svo-jov priprošnjov i novi zaščitnik sv. Konrad Parcham. Zato blagos-lavla romare, njiive družine, njuva mesta, njiive vesnice i celo Nemško. Ali posebni blagoslov podeliije v tom časi celoj nemškoj mladini, tistoj mladini, štera more v tej pretežkij dnevaj telko trpeti, mladina, štera je tak junaška i štera nosi bodočnost Nemčije v svo-jij rokaj. Na to blagoslavla na posebni način vse tiste, šteri so trpeli za katoličansko vero. Tudi to trbe povedati, i to trbe, da ravno sv. Oča pove, šteri matak težko odgovornost pred Bogom i pred liidmi. Pa če nešterni pravijo, ka se ne dela o veri, ne trbe to vervati. Nasprotno, dela se ravno o veri! Za te verske dobrine se borijo tak koražno i junaško nemški piišpecje i duhovniki, štere on ešče na posebni način blagoslavla.
Svečanosti na prvi i drugi den Risalov. Na same Risale, 20 maja, je proglaso je Sv. Oča v bazilki sv. Petra na naj-slavnostnejši način za svetnika Konrada Parchama. V samoj ho-miliji je pravo Sv. Oča: „Kak v gredaj vojiijoče Cerkve ne men-ka ne belih cvetov devic, ne škrlatnih mučenikov, ne visikih drev, štere rodijo obilen sad, tak so v njih i nežne vijolice z najlepšim duhom. Med nje trebe prišteti podobo Konrada Parchama, šteri je zdaj obkrožen s svetniškim vencom. Če se je što ode-zvao veseloga i volnoga srca na glas Duha Svetoga, to je napravo popolnoma Konrad, šteri je v najbole poniznoj službi vra-tara, štera njemi je bila prek dana od njegovih poglavarov i pri šteroj trbe dosta strplivosti, bistre pameti i prisebnosti, je uspeo, ka se vzdigne na višino svetosti. Nikaj je ne v njegovom živlenji nadvišavalo navadna vršenja dužnosti, ali on je to dužnost vršo tak, ka se na njega lejko primerjajo reči sv. evangelija: Vse je dobro včino".
Na risaoski pondelek je pripelao kapucinski general O. Vigilij Valstanja pred Sv. Očo drugo romanje, štero je bilo nenavadno i za sam Rim. Prek (300 kapucinskih redovnikov, zbranih iz vseh strani sveta je bilo sprejetih v Vatikani. V svojem pozdravnom govori je povdaro O. Valstinja, ka je na sveti eden miljon 230 jezero kapucinskih tretjerednikov i da je od njih v tom sv. leti pohodilo Rim 27 jezero. V odgovori se je pali Sv. Oča posebno obrno na Nemčijo, govoreč da je Boža Previdnost napravila tak, da se sv. leto konča z proglasitvijov toga priprostoga svetnika iz Altontingena, šteroga morejo vsi nasleduvati. To je važno, je pravo sv. Oča, posebno v časi, gda Nemčija i zemle nemškoga jezika potrebujejo posebno obrambo pri Bogi i posebnih vzorov kreposti, štere morejo vsi razmiti.
Isti den je bilo sprejeto v avdijenco ešče edno kapucinsko tretjered-niško romanje, v šterom se je nahajalo 3000 oseb iz Italije, Francije, Jugoslavije, Austrije, Madžarske, Španije, Velike Britanije, Malte, Združenih držav Ameriških, Irske, Litve i drugih držav.
Sveti Oča je v svojem govori pozvao tretjerednike, naj v teh resnih časaj razvijejo kim močnejše prave frančiškanske i kapucinske kreposti, a v prvom redj priprostost, ponižnost i liibav. - Na konci so vsi romarje navdušeno kričali; »Živio papa tretjerednik"!
56-50, Jakšič Ivan, regrut, D. Bistrica, prosi zdravje, 2, nabrano v Sloveniji 500, Kreslin Ivan, bivši župan nabrao na Sr. Bistrici, 57, Horvat Štefan, Trnje iz Francije 50, + Plej Jožef, Črensovci, 250, N, Črensovci, z Francije 40, Erjavec Martin, Bratonci, 50, N. Odranci, v dober namen 50, Plej Martin, Črensovci, z Francije 15, Žižek Marija, Črensovci, za srečno pot v Francijo 3, N. Beltinci, v zahvalo na čast sv. Antoni, 10, Čurič Treza, Trnje, v zahvalo Mariji Pomočnici, majniškoj kralici za posluhnjeno molitev, 10, Takač Irma, D. Lendava, naj se počasti, mala sv. Trezika 100, Tekstilna industrija, Varaždin, 50, Romarje Marije Bistričke 500 Din. — Oča sirot, smileni Jezuš, blagoslovi z svojim Srcom bogato vsaki najmenši dar. — Odbor.
Na podporo Marijinoga lista so dariivali v Din : Plej Kata, Črensovci, 10, Plej Martin, Francija z Črensovec, 15, Tretjired sv. Frančiška, Črensovci, 100, Škafar Marija, Beltinci, 2, Raj Matjaš, Konjšček, 2, N. Gu-milica, 5, N. Gumilica, 1, Župni urad, Polenšek, 10, Čižek Jožef, dekan, Ja-renina, 12, Gumilar Leopold, Tišina, 10, Šolske sestre Črnci pri Apačah, 10, Župni urad, Ruše, 10, Plečnik Jožef, arhitekt, Ljubljana, 200, Lejko Štefan, kaplan, Dobrovnik, 20, Čebular Janez, Zagaj-Kostrivnica, 1, Jerič Marija, Gančani, 5, Župni urad, Dolič, 16, Balažic Ančika i Marta, Genterovci, iz Francije 18, Zver Matjaš i Marija, Chicago, 45, Cigan Martin, Chicago, 22 50, Golinar Lovrenc i žena, Črensovci, 5, Balažic Orša, G. Bistrice, 5, Fujs Marija iz Francije, 10. — Marija, povrni Vam vsem obilno!
Dopisi.
Janez Čebular Zagaj-Kostrivnica, piše sledeče: »Marijin list naj v Slov. Krajini razširja Marijine družbe in apostolstvo pa cerkveni razgled, kak Bogoljub in Glasnik " — Lepa miseo, štero ščemo v živlenje spraviti. Prosili bi zato preč. gospode duhovnike, voditele Marijinih driižb, da nam poročajo od živlenja svojih družb, kak napreduje v njih Marijin diih, kak se giblejo, kali delajo. Isto prosimo i od apoštolstva mož i od vseh cerkvenih dogodkov. Z Tišine smo dobili poročilo i je objavimo zdaj, prosimo je tudi z drugih far. Vr.
Iz Kranjske nam piše naročnica E, Č. sledeče: „V zadnjoj številki Mar. Lista se je pisalo, da naročniki smejo določiti namen, v šteroga naj se služijo svete meše, Vas prosim, da sprejmete sledeče moje namene: za mojo srečno zadnjo viiro i še tisto, ka mi diiša najbole žele, če mi bo na zveličanje, če ne, naj se ne uslišim."
Drugi naročnik prosi, da mešiijemo za spreobrnenje dedeka i babice ar sta v nevarnosti smrtnoga greha.
Tretji naročnik žele sv. meše za spreobrnenje moža.
Štrti naročnik prosi za zdravje moža, žene i dvoje dece.
Peti naročnik žele počastiti Marijo Terezijo Ledochovsko, Presveto Srce Jezusovo, Marijino i sv. Antona, da bi zadobo blagoslov v hišnom zakoni.
Šesta i sedma naročnica prosi, naj se služijo sv. meše na čast Mariji Tereziji Ledochovskoj, Presvetomi Srci Jezušovomi i Marijinomi i na čast sv. Antoni, ka bi sestre Marija Terezija Ledochovska prosila za njidve Presv. Srce Jezušovo, Marijino i sv. Antona, da dobita tisto, ka mata po božem pravičnom sklepi dobiti.
Vsem tem i drugim dragim naročnikom i naročnicam naznanjamo, da svete meše opravimo vsaki tjeden v njihove namene. Prosimo pa tiidi mi
inoiitve vseh, predvsem na čast sv. Ivana Boska, da se edini Mariji posvečen list, Marijin List krepko razširi po vsoj Sloveniji. Če bi se najšlo do 10 000 naročnikov v Sloveniji, bi ga izdavali v knjižnoj slovenščini. Kalendar bi dobili naročniki brezplačno zraven, — Vrednik.
, Veselko Anton, Stanetinec pri Sv. Bolfenki nam piše: Z veseljom sem sprejeo Marijin List. Prijavim vam svoj novi naslov. Želem biti zvest naročnik toga lepoga lista." — Z Marijinom pomočjov ščemo list obdržati na diihovnoj višini. Naš namen ne, da bi zabavlali z pripovedkami, nego samo i jedino, da spravimo duhovno živlenje v srca vernikov po Mariji.
Ki živeti ščč,
Marijin List naj čtel	Vr.
.Družba sv. Petra Klaverja za Afriške misijone v Ljubljani" nam piše : »Sporočimo naše iskrene častitke k jubileji dragoga »Marijinoga lista", Bog njemi daj precveta i blagoslova v obilnoj meri." — Iz srca se zahva* liijemo za odkritosrčna voščila z vročov željov, da bi mogli kem več pripo-
močti za razširjenje Jezusove vere v Afriki.	*
• « ,
Na z nanje.
V Soboti, Križova 4, v bližini bolnišnice smo odprli dobrodelno k0-hinjo za vse, ki potrebujejo cenejšo hrano zavolo slabejših gospodarskih razmer. Obed brez mesa se dobi za 2 Din. 50 par, z mesom za 4 Din. Do 10, najpOznej do 11 viire se mora vsaki prijaviti, ki šče dobiti hrano. Dobrodelno kuhinjo vodijo Sestre iz družbe sv. Križa.
Odbor »Doma sv. Frančiška".
Naročnikom i širitelom!
Šesto i sedmo številko Marijinoga Lista, to je za junij i julij dobite s tem snopičoin do rok. Z edilim dobite tiidi položnice M. Lista. Pa bo le" žejše naše delo pri upravi, smo dali za Marijin List in M Ograček posebne položnice tiskati. Na teh položnicah nam pošilajte odsehmao naročnino za Marijin List in M. Ograček. Da s kalendarom ne zamudimo, kak smo že dve leti zavolo neplačanja naročnine, strogo naložimo našim širitelom, da dO konca augusta brezpogojno poberejo vso naročnino za Marijin List in Ograček pa nam jo dopošlejo.
Isto prosimo vse naročnike, ki na lastni naslov majo M. List in Ograček, da nam po poslanoj položnici taki pošle.o naročnino. Naj se vam smili Marijina slava, ki se brez naročnina ne moremo v listih širiti.
Kalendare bi radi že oktobra, nejkesnef koncom novembra vsem dali do rok. Ne -bo pa to mogoče, če ne dobimo pravočasno naročnine. Zato ešče ednok bodi vsem, glasno ne povedarro, nego zakričano: Do konca augusta morata biti Marijin List i M. Ograček v celoti plačaniva. Ne pozabite, ka je august Marijin mesec 1	<
Vredništvo i uprava.
Pošta.
Vsem. Z tov številkov smo vam poslali položnice, prosimo, da natri pošlete po njih naročnino za^arijin List i Marijikin Ograček.