Ifoitnina plačana t gotovinL Leto XV., štev. 210 Ljubljana, četrtek 1J. septembra 334 Cena 1— Din Upravniitvo: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. —. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. linseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. IL — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien fit 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 26*—• Za inozemstvo Din 40.—„ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon '3122, 3123, 3124, 8125, 8120. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit. L Telefon fit. 65. Rokopisi se ne vračajo.«—» Oglasi po tarlfu. Malo manj. oblačno Če si človek želi vedrega vremena, mu je v slabo tolažbo, ako obeta vremenska napoved, da bo prihodnje dni >malo manj oblačno«. Toda v dolgi periodi deževnih dni se razveseliš tudi take tolažbe in si potem vesel, če se moreči oblaki vsaj za spoznanje dvignejo in razredčijo. Tako nekako se nam godi tudi s političnim vremenom. Obzorje mednarodnih odnošajev je bilo vsa zadnja leta sem, zlasti pa zadnje mesece tako zastrto s temnimi, dušečimi oblaki, da občutimo vsi že kot veliko olajšanje, ako s se pokažejo vsaj znaki izboljšanja. In ravno pretekli dnevi so prinesli več takih razveseljivih in na de vzbujajočih znamenj. . V torek se je v Ženevi k letošnjemu redr emu zasedanju sestala skupščina Društva narodov. Ta najvišja in najvažnejša mednarodna organizacija je preživela tako hude čase, da so ji mnogi napovedali že konec. Zlasti se je zdela situacija brezupna po izstopu Nemčije in po istočasnih grožnjah Italije, da bo sledila nemškemu vzgledu, ako se Društvo narodov ne reformira po italijanskih zahtevah, ki pa so bile nesprejemljive za ogromno večino drugih držav. Prvi dnevi sedanje ženevske se-zije pa so pokazali toliko življenjske sile in toliko pozitivne volje, da so na mah utihnili vsi glasovi o razkroju Društva narodov. Aktivni obstoj te institucije pa znači, ako že ne gotovost, pa vsaj izredno močno jamstvo za ohranitev mednarodnega, pred vsein evropskega miru. Z iskrenim zadoščenjem I>ozdravlja zato ta preokret miroljubno prebivalstvo v vseh narodih. Roko v roki s tem preokretom prihajajo tudi druga utešna poročila. Ni se še posrečilo odstraniti vse ovire za vzhodni pakt, ki bi bil, ako bi se mu pridružili tudi Poljska in Nemčija, gotovo izredno važen mirovni činitelj. Čeprav je Nemčija pristop k tej varnostni zvezi za enkrat odbila in se tudi Poljska še vedno obotavlja, srečna misel vendar živi in postaja od dneva do dneva jačja; prej ali slej bo dozorela do uresničenja. Prvi korak je storjen s podpisom pogodbe o ožji zvezi baltiških držav. Pogodba je v marsičem podobna oni med državami Male antante, čeprav zrveza za enkrat še ni tako tesna. Ako se osnuje širši vzhodni pakt, bo tvorila ta baltiška antanta njegov sestavni del. Celo na Daljnem vzhodu se vreme jasni Bati se je treba, da izboljšanje še ne bo trajno in da se bodo še večkrat nagrmadili temni oblaki. Kljub temu pa pomenja dobro znamenje vest, da sta japonska in sovjetska vlada začeli iskati direktne medsebojne stike. Pogajanja niso službena, a to njihovega pomena ne zmanjša. Dokaz so, da se vendarle tudi v Toki ju vsaj malo ženirajo pred svetovno javnostjo in — kar je še važnejše — dokaz, da jim vsaj za enkrat oborožen spopad s Sovjetsko Rusijo še ne gre v račun. Za evropsko politiko velikega pomena bo vstop Rusije v Društvo narodov. Tudi tu še menda niso odstranjene prav vse ovire, vendar pa ni dvoma, da bodo kmalu tudi sovjeti formalen član meddržavne zajednice. Dobra posledica, ki jo bodo v večji ali manjši meri občutile evropske države, bo ta, da bodo komunistična rovarenja križem Evrope izgubila svojo najjačjo oporo. Seveda ni misliti, da bi kominterna na mah prenehala hujsfcati in podpirati komuniste izven Rusije. A članstvo v Društvu narodov bo Moskvi nalagalo obzirnosti, ki jih doslej ni imela in M bodo mnogo pomagale k pomirjen ju duhov pri raznih narodih. Za Srednjo Evropo, zlasti tudi za našo državo pa so gotovo največjega pomena niti, ki se pletejo v zadnjem času med Parizom in Rimom. Ni to prvi poskus pogajanj za sporazum med obema latinskima narodoma, vendar pa se kaže, da vzbuja od vseh dosedanjih največ upanja na uspeh. Vsekakor je na obeh straneh najresnejša volja za sporazum. Da gre za to glavna zasluga Nemčiji, na dejstvu ne spremeni ničesar. Kaj pa bi za Evropo pomenilo, ako bi se Italija odkrito in odločno pridružila francoski mirovni politiki, o tem bi bila pač odveč vsaka beseda. Španska vlada pred ostavko Madrid, 12. septembra. AA. Listi poročajo, da bo vlada podala ostavko še pred koncem tedna. Napadi na vlado prihajajo z desnice in z levice. Notranji minister je včeraj priznal, da bo imela vlada v petek sejo, ki bo odločilnega pomena Poučeni politični krogi tolmačijo te besede tako, da bo španska vlada po vsej priliki že istega dne odstopila. Vse kaže, da se socialisti skrbno oboro-žujejo. Te dni je policija odkrila večjo zalogo orožja na obali Asturije. Pri tem je aretirala dva socialistična poslanca, ki pa jih je morala kasneje zaradi njune parlamentarne nedotakljivosti izpustiti. Grški parlament Atene, 12. septembra, AA. Včeraj se je zaključilo redno, danes se pa začne izredno zasedanje parlamenta. Predsednik vlade Tsaldaris je izrazil nado, da bo opozicija storila svojo dolžnost. Zagotovil ji je, da bo vlada delala z najboljšo voljo. ZADNJE PRIPRAVE ZA SPREJEM RUSIJE V DRUŠTVO NARODOV Pogajanja o besedilu povabila Rusiji in njenega odgovora so se zavlekla zaradi formalnih ugovorov držav, ki je še niso Ženeva, 12. septembra. Po tajni seji sveta Društva narodov v ponedeljek zvečer, na kateri so sklepali o sprejemu Rusije, je dr. Beneš odgovoril, da je že vse urejeno. Kljub temu se je včeraj položaj nekoliko izpremenil. Čeprav je v svetu zagotovljeno povečanje stalnih mest s pristankom Poljske in obljubo južnoameriških držav, da se ne bodo udeležile plenarne seje Društva narodov ob priliki glasovanja o sprejemu Rusije, kar se zopet smatra kot molčeč pristanek, so se včeraj pojavile nove težkoče. Delegati Avstralije, Čila, Argentine in Venezuele so sporočili zastopnikom velesil, da glede na zakonodajo v svojih državah, ki doslej še niso priznale Sovjetske linije, ne morejo podpisati brzojavnega povabila za vstop v Društvo narodov, preden se v medsebojnih razgovorih ne ugotovi, kakšno naj bo besedilo povabila in preden ne bodo zvedeli za odgovor Rusije, ki mora po njihovem mnenju jasno poudariti, da sprejema vse obveznosti na podlagi člena 1. pakta Društva narodov. Zahtevo teh delegatov so včeraj proučevali zastopniki velesil ter sta Barthou in dr. Beneš z eksperti izdelala več načrtov za povabilo in odgovor Rusije. Pogajanja z ruskimi zastopniki so še v teku in snoči še ni bilo potrdila, da je doseženo popolno soglasje. Kljub temu prevladuje v francoski delegaciji optimizem. Kakor trdijo, se Litvinov že nahaja v okolici Ženeve ter je po svojem posebnem odposlancu v stalni zvezi z odborom za redakcijo besedila povabila in odgovora. Splošno je prepričanje, da se pred dvema dnevoma ne more pričakovati končnega sporazuma in povabila Rusiji. Izmed 52 delegatov, kolikor se jih udeležuje zasedanja skupščine Društva narodov, jih je samo 31 pristalo, da pod- pišejo brzojavko s povabilom Rusiji, dočim so potrebni podpisi 35 delegacij, da bi se zagotovila dvetret jinska večina. Kljub vsemu obstoja prepričanje, da bo ta večina dosežena in da bo dosežen tudi sporazum z Litvinovim glede njegovega odgovora, ki naj bi vseboval obveznost Rusije, da bo izpolnjevala vse določbe pakta Društva narodov. Včerajšnji razgovori Ženeva, 12. septembra. AA. Včerajšnji dan je potekel v konstituiranju skupščine DN in v razgovorih za olajšanje dela pri urejanju vprašanj, ki so na dnevnem redu. V ta namen se je včeraj popoldne sestalo novo predsed-ništvo skupščine DN, v katerem je kot podpredsednik tudi zastopnik Jugoslavije zunanji minister Jevtič. Predsed-ništvo je na prvi seji razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z olajšanjem dela raznih odborov, da bodo mogli tehnično kar najhitreje opraviti svoje naloge. Glavno vprašanje je vstop Rusije v DN. V ta namen so razne delegacije, med njimi tudi jugoslovanska, stopile med seboj v živahen kontakt. Posvetovale so se o sestavi brzojavke, ki naj se po statutih pakta DN pošlje Rusiji in ki jo morata podpisati vsaj dve tretjini, najmanj 35 članov Društva narodov. Prav tako pride v pretres tudi odgovor Rusije o vstopu v DN. Poljski Izpad proti Rusiji Ženeva, 12. septembra, g. Komaj se je rusko vprašanje spravilo nekoliko v ravnotežje, je prišlo opoldne v posebni komisiji Društva narodov do značilnega izpada proti Sovjetski uniji. Pri razpravi o skrbstvu za begunce Nansenovega urada, je izjavil poljski delegat Chodzko, bivši minister za socialno skrbstvo, da obstojajo države, ki eo članice Društva narodov, pa tudi take države, ki šele nameravajo vstopiti in ki trajno odklanjajo najbolj primitivna načela člove-čanstva. Bojim ee. je dejal Chodzko, da se bodo morale v pakt o Društvu narodov vstaviti nove določbe, ki doslej niso bile potrebne, ako bi te države vstopile v Droštvo narodov. Komisija ie vzela te izjavo na znanje z molkom. Kakor se ie izvedelo, ta izjava ne bo zabeležena v protokolu seje. Titulescu je danes privatno odpotoval v Evian les Bains, da potolaži Litvinova zaradi te izjave poljskega delegata. „Reichspost" proti sprejemu Rusije Dunaj, 12. septembra. č. Poluradna »Reichspost« je objavila članek z naslovom »Pakt z Belcebubom«, v katerem ostro protestira proti vstopu Rusije v Društvo narodov. Članek je v avstrijski politični javnosti izzval pravo senzacijo že zaradi položaja lista samega, kakor tudi zaradi tega, ker se v njem napada stališče francoske vlade, ki se je doslej toliko zavzemala za avstrijsko neodvisnost. V članku je med drugim tudi rečeno, da je Francija menda že pozabila na onih 15 milijard frankov, ki jih je izgubila v Rusiji. Z razredno mržnjo vdira sedaj sovjetska vlada v organizacijo, ki bi morala skrbeti za dobro vseh narodov, zaključuje »Reichspost« svoj napad proti Rusiji. Dvetretjlnska večina zagotovljena Ženeva, 12. septembra. AA. Pogajanjem v Ženevi med delegacijami glede povabila Rusiji so se pridružila pogajanja med Moskvo in Ženevo glede ureditve formalne strani tega vprašanja. Poučeni krogi poudarjajo, da je to delo postranskega pomena. Važno je, da je že zbrano zadostno število podpisov, ki omogočajo sprejem Rusije v Društvo narodov z dvetret j insko ve- čino. Tudi Ekvador stopi v DN 2eneva, 12. septembra č. Poleg Rusije bo na sedanjem zasedanju Društva narodov sprejeta tudi južno-ameriška repufblika Ekvador kot članica ženevske ustanove Poziv za pristop je ekvadorska vlaida prejela že pred leti in zato sedaj njen pristop ne bo izzval nikakih težav v proceduri za sprejem. Splošna debata v DN Ženeva, 12. septembra w. Splošna debata v skupščini Društva narodov je bila otvor-jena popoldne z govorom argentinskega delegata Camtilla, ki je zagotovil, da je Argentina proti vsaki docela ameriški orga-, nizaciji političnega značaja ter pripada zaradi tega Društvu narodov iz notranjega prepričanja. Napovedal je da bo v kratkem na povabilo argentinske vlade ameriSka svetovna gospodarska konferenca, na kateri pa njegova država me namerava sodelovati kot južno-ameriška država, temveč v interesu celotnega svetovnega gospodarstva. Nato je govoril avstrijski kanoelar dr. Schuschnigg, ki je v uvodu poudarjal, da je Avstrija izgubila svojega zvestega sina dr. Dollfussa, da pa kot njegov naslednik zagovarja z istimi razlogi njeno neodvisnost, ker bo le kot neodvisna država lahko sprostila vse svoje sile in delala za mir. Avstrijski kanoelar je nato omenil bode notranje borbe in poudarjal, da bi morala nova Avstrija, ki ji ni bilo damo, da. bi sama določila svoje meje, raizpolagati vsaj s takimi sredstvi, da bi mogla braniti svoje ozemlje. Avstrija hoče izpolniti te svojo nalogo do kraja, zaradi česar zasluži moralno in gmotno podporo od zunaj. Pravi avstrijski interesi so v skladu z interesi bližnjih in daljnih sosedov. Dr. Schuschnigg je nato izjavil, da j« Avstrija pripravljena stopiti v gospodarske stike z vsemi državami. 6 tem, da se bori proti nasilju, se bori tudi za svoj obstoj in ®a pravilno tolmačenje interesov svojih sosedov. S tem služi tndi miru. Svoj govor je dr. Schnschnigg zaključil s pozivom, naj bi v ženevi zbrane države ne odklonile Avstriji moralne podpore in pomoči. Po dr. Sohnschniggn je predsednik irske republike De Valera izjavil, da bo glasoval za sprejem Rusije, čeprav Irska ne soglaša z sovjetskimi idejami. Ovire za zbližanje med Francijo in Italijo Francoska diplomacija si prizadeva, da bi pred vsem dosegla sporazum med Beogradom In Rimom Pariz, 12. septembra. AA. V zvezi s skorajšnijm obiskom francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rimu poroča *Matin« iz italijanske prestolnice, da bo francoski zunanji minister v Rimu nadaljeval razgovore o zaščiti avstrijske neodvisnosti in ureditvi srednjeevropskega problema sploh. Nato bo sledila razprava o položaju Italijanov v Tunisu in o južni libijski meji. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Berenger komentira v listu »Agence Economique et Financiere« razvoj razmerja med Francijo in Italijo in pravi: Najbolj težavno je vprašanje sprave med Jugoslavijo in Italijo, med dvema državama, ki sta bili naši zaveznici v svetovni vojni in ki jima Francija mora ostati tudi v miru enako zvesta. Francija noče pridi v položaj, da bi morala izbirati med njima in stopiti na stran ene zoper drugo. Ona prav dobro ve, da je njena glavna naloga doseči sporazum med Beogradom in Rimom, če se ji bo to posrečilo, bo francoska diplomacija rešila najtežji problem svojega poslanstva. Sauerwein piše v listu »Pariš Soir«: Če bo rodilo rimsko potovanje po potrebnih pripravah in razgovorih z voditelji Male antante končni sporazum med Francijo in Italijo o problemih I srednje Evrope in če se po vstopu Rusije v varnostni sistem stabilizira še Po-dunavje. smemo vendar že upati, da se bo Evropa oddahnila. Pariz, 12. septembra, g. Po poročilu »Ma-tina« iz Rima bodo na francosko-italijan-skih konferencah v Ženevi razpravljali tudi o zboljšanju italijansko-jugoslovenskih odnošajev. Gre za modus vivendi na političnem in gospodarskem polju, ki je tudi predmet razgovorov v Rimu med francoskim poslanikom de Chambrunom in državnim podtajnikom Suvichem. Sporazum med Francijo in Italijo, ki se pričakuje za mesec oktober, se ne bo nanašal samo na varnostni pToblem, temveč tudi na ureditev odnošajev med Italijo in Malo antanto ter na kolonijalna vprašanja, o katerih se že več let razpravlja med Francijo in Italijo. Organizacija Podunavja Ženeva, 12. septembra. AA. Italijanski delegat Aloisi ie dopoldne konferiral z britanskim zunanjim ministrom Simonom. Govorila sta po vsej priliki o tem, kako naj bi se organiziralo Podunavje. Sodijo, da je bilo govora o možnosti sklenitve dvostranskih gospodarskih pogodb med petimi po-dunavekimi državami, pri čemer bi Francija, Anglija in Italija jamčile za neodvisnost Avstrije in tudi s svoje strani pomagale pri ureditvi s trgovinskimi olajšavami, ki bi jih dovolile tem državam. Poudarjajo, da bi bila organizacija Podunavja v prvi vrsti možna le na podlagi lojalnega sodelovanja med petimi podana veki mi državami. Premestitve učiteljev in učiteljic Beograd, IZ septembra, v. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra prosvete po potrebi službe premeščeni učitelji in učiteljice: Arnšek Janko iz Hrušice^ v Polje pri Muljavi (srez litijski), Doberšek Karel iz Prevalj v Pilštanj (šmarski), Hercog Gabrijela od Sv. Križa v Buče (šmarski), Jurčič Ačim iz Maribora v Beograd, Kristan Srečko iz Leš v Adlešiče, Likar Helena iz Ljubljane v Toplice pri Zagorju, Malešič Janko iz Skocjana v Zetale (šmarski), Pu-celj Alojzij iz Sladke gore v Vučjo vas (ljutomerski), Rot Leopoldina iz Vitanja v Telče (krški), Valjevac Franc iz Bohinjske Srednje vasi v Razbor (laški). Slava kraljeve garde Beograd, 12. septembra, p. Artiljerijski polk in pionirska četa kraljeve garde sta proslavila danes v vojašnici na Topčideru svojo slavo. Artiljerijski polk je bil ustanovljen pred 10 leti, pionirska četa pa leta 1928. Oficielnemu delu slave je prisostvoval tudi kraljev odposlanec, njegov prvi adjutant general Milan Ječmenič. ki je vojakom čestital k slavi. Vzroki katastrofe parnika »Morrocastle« New York, 12. septembra. AA. O preiskavi vzrokov katastrofe iparaika »Morro-castla« se doanavajo še nekatere podrobnosti. Prvi, drugi in tretji častnik vztrajajo pri trditvi, da so ogenj podtaknili. Preiskava je pa ugotovila neizpodbitno dejstvo, da prvi častnik, ki je po nenadni smrti kapitana ladje prevzel poveljstvo, ni dal zbuditi in poklicati prvega inženjerja niti njegovega pomočnika. Tudi so dognali, da je prvi inženjer po alarmu zbežal na palubo, naimestu da bi bil ostal na svojem mestu pri strojih. On je tudi med prvimi skočil z nekaterimi mornarji v rešilni čoln Razen tega je dognano, da je neka ladja, ki je slučajno plula mimo kraja nesreče, brezžično vprašala, kaj se je zgodilo, toda telegrafisti »Morrocastla* niso smeli odgovoriti, češ da jim je kapitan prepovedal. Pozneje, ko se je ogenj že strahovito razširil, je šele kapitan zapovedal klic SOS na pomoč. Po najnovejših podatkih je katastrofa zahtevala 135 človeških žrtev. Glavni mehanik parnika »Morrocastla« je izjavil preiskovalni komisiji, da bi bili lahko rešili vse potnike. Je v tiče ve konference z dr. Schuschniggom Posvetovanja obeh državnikov o političnih in gospodarskih vprašanjih Jugoslavije In Avstrije Ženeva, 12. septembra, g- Avstrijski fean-eelar dr. Schuschnigg je imel danes daljši razgovor z jugoelovenekim zunanjim ministrom Je vtičem. Prihodnje dni se bodo kanoelar dr. Schuschnisrg, avstrijski zunanji minister Berger - Waldenegg ter jugosloven-ski zunanji minister Jevtič sestali na konferenci, ki ii v političnih krogih pripis j jejo veliko važnost, ker bo šlo na njej za ureditev vseh med Avstrijo in Jugoslavijo ie nerešenih vprašanj, med njimi tudi gospodarskih. Dunaj, 12. septembra. w. 0 včerajšnjem razgovoru kancelaria dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Berger - Waldenegga z j,jgoek>ven6kim zunanjim ministrom Jevti-cem, izjavljajo v poučenih krogih, da niso razpravljali samo o političnih problemih, ki so v zadnjem času nastali med obema državama, temveč tudi o docela gospodarskih vprašanjih, pri čemer je bil dosežen popoln sporazum. Minister Jevtič, ki dela na te, da se v g pri Poštni hranilnici. Najnovejši izkaz Postne hranilnice za mesec avgust beleži prav občutno povečanje čekovnih vlog, in sicer od 903 milijone Din ob koncu julija na 1025.7 milijona Din ob koncu avgusta (tudi lani so od julija na avgust čekovne vloge narasle od 901 na 1082 milijonov). Čekovni promet je bil prav tako znaten in je v avg. znašal 5.79 milijarde Din nasproti 5.87 y lanskem avgustu. — Hranilne vloge so se v teku avgusta povečale za 14-6 na 690.8 milijona dinarjev. Od konca preteklega leta znaša povečanje hranilnih vlog 127 milijonov. = Oslabitev zlate podlage Italijanske banke. Tudi zadnje tedne se opaža, da odtok zJata pri Italijanski banki ni več tako velik kakor prejšnje mesece. V teku avgusta je Italijanska banka izgubila za okrog 20 milijonov lir zlata in znaša sedaj njen zlati zaklad 6343 milijonov lir. Od konca februarja, ko je znašal zlati zaklad še 7103 milijonov Mr, do konca avgusta je Italijanska banka izgubila za 741 milijonov lir žila ta. = Poravnalno postopanje ie uvedeno o imovini Franca Mežeka, avtomehanika v Celju, Gregorčičeva 4 (poravnalni upravnik Ivan Erhatič, odv. v Celju; poravnalni narok 11. oktobra ob 9., prijavni rok do 6. oktobra) in o imovini Alberta Rutarja, pu-škarja v Celju, Slomškov trg 4 (poravnalni upravnik , dr. Alojz Rakun, odv. v Celju; poravnalni narok 11. oktobra ob 11.. prijavni rok do 5. oktobra). = V zadmžni register se je vipisala Živinorejska sefekcijska zadruga v Horjulu, r. z. i o. z. • = Dobave: Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 13. septembra ponudbe glede dobave raznih električnih motorjev s priborom. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 13. septembra ponudbe glede dobave 200 kg bele kovine, 1000 kg olja za dinamo, gumijevega cevnega voda, vijakov i maticami, 2500 kg to-votne masti, 4000 kg žebljev za tračnice. 2000 kg cilindrskega olja in 4000 kg strojnega olja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 24. septembra ponudbe glede dobave 1000 kg Stearinskih sveč, 20 kg »Aquadag« paste, 30 kg masti za dežne prevlake, 150 kg Petriks paste, 20 kg če-belnega voska, 100 kg benzola za avionske motorje, 244 kg jedilnega olja, 553 kg strojnega olja, 1940 kg konsistentne masti, 600 m3 linoJeja, 300 kg lepila za linolej; do 27. septembra glede dobave 1796 kg belega bombaža za čiščenje, 2120 litrov dena-turiranega alkohola, 2380 kg čistega petroleja in ricinovega olja: do 28. septembra pa glede dobave 1750 kg železne pločevine, 610 kg lanenih krp za čiščenje, 610 kg bombažnih krp za čiščenje javorovih desk, tekočine, paste in kamna za čiščenje kovin, smirkovega papirja, voščenih sveč, glicerina in mehke smole. Borze 12. septembra. Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york danes zopet nekoliko popustila, dočim sta bili devizi London in Berlin nekoliko čvrstejši. V privatnem kliringu je avstrijski šiling nadalje čvrst in notira sedaj 8.50 do 8.6o (v Zagrebu promet po 8.40, v Beogradu tečaj 8-55 — 8.65). Nadalje je bil v zagrebškem privatnem kliringu promet v angleških funtih po 225.60, v grških bonih po 30 ter v španskih pezetah po 5.96. Končno je bila še ponudba v madžarskih pen-gih po 10-15. Na zagrebškem efektnem tržišča Je tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena in je bil zabeležen za kaso promet po 349 (v Beogradu po 348 in 346 ter z december po 352 in 351). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključki pa so bili zabeleženi še v delnicah Narodne banke po 4000 in 4050 ter v delnicah Priv. agrarne banke po 209. Devize Ljubljana. Amsterdam 2300.40 — 2311.76, Berlin 1344.58—1355.38, Bruselj 796.91 do 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 167.64—169.24, New York 3330.50—3358.76, Pariz 223.93—225.05, Praga 141.29—142.15, Trst 290.90—293.30 (premija 28.5%), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.40 do. 8.50. Zagreb. Amsterdam 2300.40 — 2311-76, Berlin 1344.56 — 1355.88, Bruselj 796.91 do 800 85, London 167.64—169.24, Milan 290.90, do 293.30, Newvork kabel S352.50—3380.76, ček 3330-50 — 3358-76, Pari* 223.93—225.05, Praga 141.29 — 142.15, Curih 110635 do 1113.85. Curih. Pariz 20.20625, London 15.1650, Newyork 302-75, Brjself 71.9250, Milan 26.29, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.5750, Berlin 122. Dunaj 57.25, Stockholm 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.70, Praga 12.7350, Varšava 57-90, Atene 2.93, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12. London 26.68, Milan 46.18, Newyork 531.31, Pariz 35-56, Praga 21.76, Curih 175.66, 100 S v zlata 128 S pap. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 347 — 349. za december 351 — 353, 7% investicijsko 71 — 72, 7% Blair 56.25 — 56-50, 8% Blair 63.50 — 66, 7% Drž. hipotekama banka 67 den., 6% begluSke 58 — 60; del- Znakl preranega staranja: vedno utrujeni... neodločni... nervozni... neredna potreba... ? Pijte redno Rogaško slatino »Tempel« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika! Pridite za časa jesenske sezone (september in oktober) v Rogaško Slatino! Popolna 20-dnevna oskrba 1.200 odnosno 1.000 Din. niče: Narodna banka 4000 — 4100, Prrv-agiarna banka 206 — 210. Šederana Oenjek 125 den., Trbovlje 85 — 90. Beograd. Vojna škoda 34750 — 348.50 (348, 346), za december 363 — 354 (352, 351), 7% investicijsko 71.50 — 72.50, 4% agrarne 40 — 42, 6% begluške 60 — 60-50 (60, 59-50), 7% Blair 56 — 56.50 (5650), 7% Drž. hipotekama banka 4130 — 4140 <4130), Priv. agrarna banka 2o9 — 211 (210). Dunaj. Državne železnice 13-80, Ruše 7. AIpine-Montan. 10-03, šečerann 16. Hmelj '+ Žalec, 12. septembra. KnrGJa ie nadalje nespremenjeno mlačna. Najvišja dosežena cena je bila danes 40 Din za prvovrstno blago, najnižja pa 10 Din *a rjavo blago. Opaža se, da ponudba ni reč tako močna kakor prejšnji teden. + Žatec, 11. septembra. Pri žrvaboeoi nakupovanju je bilo v žateškem okoftiSs prodanih že 30.000 stari stotov, predvsem v najboljših legah. Cene se girijejo nespremenjeno od 1500 do 1800 Kč (56 do 57 dinarjev za kilogram). Hmediars cenijo da znaša letošnji pridelek največ 90-000 starih stotov. Blagovna tržišča ŽITO. '+ Chicago, 12. sept Začetei tečaji: Pšenica: za december 107.75, bl maj 106-50? koruza: za december 79.875. + Winnipeg, 12. septembra. Začetni ta* čaji: Pšenica: za oktober 84.75, za deeeo»* ber 85.50. + Ljubljanska borza (12. t m.) Tendeoea za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—16750-, korma (po navadni tarifi): popolnoma bj~ ha s kakovostno garancijo za september 150 ao 152.50; moka: baška >0« po 260 — 265t, bana teka >(k vo 265 — 270. + Novosadska blagovna bora (12. t. m.) Tendenca prijazna. Promet je bil srednji. Pšenica: baška. okol. Novi Sad, srednjebi-ška in gornjebaška 109 — 111; okolica Sombor, sremška in gornjehenatska 107 (to 109; baška ladja Tisa 120 — 122; ladja Bege j 119 — 121; baška, banatefca ladja Dunav 118 — 120; slavonska 108 — 110; južnobanatska 103 — 106. — Oreirt baški, sremski, slavonski 62.50 — 65; bertateki 60 — 62.50. _ Ri: baška 35 — 8750. — Ječmen: baški, sremski, 65/66 fcg 104—106; baški jari, 67/68 kg 120 — 122-50. — Ko-ruša: baška 90 — 92; okoL Sombor 92; banateka 85 — 87; baška ladja Sava 94 do 95; ladja Dunav, Tisa, ali Begej 95 do 96. — Moka: baška in banatska »0g< in >0gg< 185—205; >2< do 185; >5*145—165; >6< 120—140; »7< 105 do 110; >8< 105—107.50; sremska, slavonska >0g« in >0gg< 1®—195; >2< 165—175; 145—155; >6« 120—130: >7« 105—110; >8< 105 — 107.50. — Otrobi: baški, sremski 79 — 81; banatski 77 — 79; baški ladja 83 — 85. + Budimpeštamska terminska bona (14. t m.) Tendenca prijazna. Pšenic*: za oktober 16-07 — 16-08, za mar« 17.13 _ 17.14; koruza: za maj 11.10 — 11.12. BOMBAŽ. "+" Uverpool, 11. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.90 (6.90), za december 6-85 (6.85). Avto je treščil v zid Ptuj, 12. septembra Huda avtomobilska nezgoda se je pripetila na cesti iz Ptuja proti Mariboru v vasi Skorbi. Iz Ptuja je vozil tovorni avtomobil g. Gustava Gola, lastnika podružnice družbe Motoroil v Mariboru, ki ga je šo-firal šofer Štefan Miušica. Zadaj na avtu p« je bil delavec tvrdke okoli 40 let stari Ivan Marin. Ko je avto dospel do Skorbe je pritekel iz hiše posestnika Rozmana poldrago leto stari sinko Maks. Šofer, ki je vozil zmerno, je boteč preprečiti nesrečo zavil z avtom na levo stran, da bi se izognil dečku, a je v tistem trenutku z nasprotne strani prihitela dečkova mati Katarina, ki se je vračala s polja domov. Šofer je zato naglo okrenil avto spet na desno, vendar pa je pri tem avto tako zasukalo, da se je zaletel v obcestni zid. Sunek je bil taki) silen, da se je avto prevrnil, delavca Ivana Marina pa je vrglo ob tla, da je obležal s počeno lobanjo nezavesten. Lastniku avtomobila in šoferju s« ni nič zgodilo. Avtomobil je hudo poškodovan. Na pomoč je bil poklican ptujski reševalni avtomobil, ki je odpeljal nezavestnega Marina v mariborsko bolnišnico, Nesreča se je zgodila bolj po naključju. Vremenska napoved Novoeadsko vremensko poročilo ti- t. m.» Visok pritisk nad vso Evropo. Slaba depresija s središča na Jadranu izziva pretežno oblačno vreme in deževje v alpskih krajih in na Balkanu. Temperature so padle na Sredozemskem morju, na zapadu, v srednji in južnovzhodni Evropi pa so narasle. V Jugoslaviji prevladuje oblačnost po fwej državi, ponekod deževje, zlasti v Primorju in v severozapadnih delih. Temperature so narasle po vsej državi razen na skrajnem jugu kjer eo padle. Minimum temperature Užice 5, maksimum Split 29. Pnognaza: Po večini oblačno po vsej državi. Dunajska vremenska napoved n tetrteki Izboljšanje, v južnih Alpah mogoče Se oblačno, od časa do časa deževno, a milo vreme Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET** NJ. Vel. kralj med člani vlade Mol p« Jo Je kratko zavrnil, da ne gre po saharin, ampak iskat dela. Ker je šel od doma ie zgodaj zjutraj, je najbrž zašel in padel čez steno; seveda pa tudi ni izključeno, da je postal žrtev zločina. Znano je, da je sekira tihotapsko orožje in najbrž tudi Gašperlin ni bil brez nje. Odtod najdba •ekire poleg okostnjaka, iz česar nekateri zaključujejo zločin. Avtomobilska nesreča pri Bleda Bled, 12. septembra. V ponedeljek popoldne se je zgodila v Hlebcah pri Lescah huda avtomobilska nezgoda. Z Zirovnikom avtom, ki ga je vozil šofer Ciril Peternel, sta se peljala z Golnika na Bled gdč. Eglova iz Zagreba m neki doktoT iz Nemčije. Na ravni cesti se je avto izognil nekemu motociklistu in je pri tem napravil tako velik okret, da je zadel v debel oreh ob cesti. Močni sunek je vrgel obe potnika na oesto. Prav bude poškodbe je dobila gdč. Englova, ki ji je počila lobanja, medtem ko je doktor samo zunanje nekoliko pobit Šofer je dobil tudi le nekaj prask. Prvo pomoč je ponesrečencema nudil zdravnik g. dr. Janez šareč iz Radovljice, ki je odredil takojšen prevoz v Leon išče v Ljubljani. Doktor je že danes lahko zapustil zdravilišče, medtem ko se bo gdč. Englova morala dalje časa zdraviti. Njene rane so hude, vendar za enkrat ni smrtne nevarnosti, če oe nastopijo komplikacije. Objavljstno danes redko sBko, posneto o priliki nedavnega bivanja romunskega ministrskega predsednika g. Tataresca ▼ Beograda Odlični gost je bil od našega kralja povabljen na kosilo, ki so se ga udeležili tudi člani kraljevske vlade. Pred kosilom se je dal N j. Vel. kralj slikati v družbi svojih gostov. Ker je bil ta dan — 6. september — vefik praznik naše vojske, so v vojaških uniformah tudi vsi ministri, ki so rezervni oficirji. V prvi vrsti na sliki stoje od leve na desno: predsednik senata g. dr. Tomašič, predsednika vlade in Narodne skupščine gg. Uzunovič in dr. Kumanudi (oba v uniformi), NJ. VeL kralj, g. Tatarescu, Nj. Vis. knez Pavle in poleg njega zunanji minister g. Jevtič (v uniformi) Sodna komisija ki je preiskala nesf.čo, ni mogla ugotoviti pravega vzroka. Ker pa sicer take nesreče, ki se zgodijo na odprt; in pregledni cesti brez nekega opravičlj-ive-ga vzroka gotovo niso v korist tujskemu prometu, bi bilo nujno, da oblas+va store vse, da se ne bodo ponavljale. Tujci z krajev, kjer je avtomobilski promet na viška ne morejo razumeti nesreč na neopasneri kraju. Tudi glede zavarovanja avtomobilskih potnikov je pri nas premalo storjeno, Manifestacija na Krkti Kfafiiff uspelo Slavje ob odkritju dvoglavega orla, ki ga je mestu Krku poklonilo JNAD „Jadran" Na stari fmnkopanslrf kruli mesta Krka smo v nedeljo odkrili dvoglavega bronastega orla. V spomin padlim borcem, v opomin sedanjemu in vsem bodočim rodovom. Dvoglavi orel — sponka sive preteklosti s •ončno bodočnostjo. Postavili so ga slovenski akademiki, Jadranaši. Ker vedo, da se Jadran ne pričenja pri Riječini, marveč na vrhu orjaka Triglava. In poklonili so ga Krku, največjemu, prvemu stražarju na Jadranu. Okrašeno z zastavami je mesto v soboto opoldne sprejelo četo akademikov, ki je navzlic trudapolni vožnji bodra stopila na trda pristaniška tla, v objem bratske gostoljubnosti in blagega jadranskega sonca. Sokoli z godbo so bili zbrani na pomolu in mnogo narodnega občinstva. Poskrbljeno je bilo, da so vsi akademiki {in akademačarke) dobili udobna prenočišča, deloma v hotelih, deloma pri meščanih. In tudi z oskrbo je balo vse v redu. Osvežem po kopeli in krških dobrotah so ljubljanski akademiki takoj zvečer pokazali, kaj znajo. Na trgu kralja Aleksandra je bil pripravljen skromen gledališki oder. Trg se je napolnil do kraja. Domača godba je udarila pozdravno koračnico, potem pa so na odru nastopili, pevci akademiki, devet po številu. Krasno ubrano je na starinskem trgu v mehko ozračje za-zvenela slovenska pesem. Tako je bil mahoma ustvarjen stik z občinstvom, ki je brez razlike narodne pripadnosti gromko izražalo priznanje in zahvalo. Napeto pričakovano se je potem začelo razvijati živahno dejanje vesele Golarjeve komediie. Vdova Rošlinka in Manica in Janez in Ba-lantač in vsi drugi so v tistem ljubeznivem dialogu ustvarjali življenje, sočno in zdravo, da so gledalci ne samo v premorih, marveč tudi sredi dejanj ploskali in se prisrčno smejali. Premori pa so vselej bili izpopolnjeni s petjem, ki je užigalo. Zmaga je bila popolna. Na samem trgu se je takoj po predstavi razvila družabnost, ki je domačine in mlade goste vezala še v pozne nočne ure. V nedeljo je mesto Krk že zgodaj zaživelo. Topiči so oznanjali slavnostni dan, pristanišču so se približale velike motorke s Sokoli in drugimi gosti iz vseh otoških krajev. Naposled je velika bela ladja pripeljala še goste s Sušaka, kraljevega zastopnika polkovnika Dragom anoviča in Eredstavnike ostalih vojaških oblastev, So-ole in mrko četo četnikov, ki so s seboj ?rivedli slovitega starega junaka vojvodo 'asa ter v črno zaviti svoj novi prapor, da ta dan obenem z odkritjem orla dobi svoj krst. Na lepo okrašenem odru pred kulo se je v slikovitem velikem polkrogu zbrala množica. Prota Krnjič s Sušaka je najprvo opravil molitve in blagoslovil črni prapor. Po govoru četniškega vodje je akademik Boleslav Hiter pozdravil odlične predstavnike, predvsem kraljevega zastopnika, dalie domačega župana Petra Kraljica, zastopnika bana sreskega načelnika Viteziča in ostale. V lepem preprostem domačem nagovoru je nato vojvoda Tasa razvijal misli o čet-ništvu in o nacionalni zavesti Predsednik JiNAD »Jadrana« Dušan Verbič je nato t lepo izdelanem govoru obeležil jubilej in ideologijo svojega društva, katerega odbor se je odločil, da se v nizu prireditev ob svoji 151etnici spomni padlih borcev za naše morje in da v ta namen pokloni staremu mesta Krku simbol državne in narodove moči. Odkril je spomenik, — trobojka je zaplapolala na jamboru, postavljenem na kuli, in na dopoldanskem soncu je zable-stela pred očmi množice bronasta umetnina. Močno ubrano so akademiki zapeli »Od Urala do Triglava«. Poklonili so se prapori. Nato je pa župan Kraljič s krepko besedo obljubil, da postane orel ponos starega krškega mesta. Nadalje je zbor pozdravil zastopnik sokolske župe. Slednjič je ob vsej pozornosti izpregovoril polkovnik Drago-manovič. Sporočil je kraljeve čestitke čet-nikom, akademski omladini in Krku. Dvo-glavi orel naj služi na čast in slavo domovini in Jadranu, naj bo dokaz moči in veličine nacionalne zavesti. Zagotovil je gospod polkovnik, da bo zvest tolmač zvestobe in udanosti Nj. Vel. kralju. Trikratnemu njegovemu vzkliku na čast kralju, se je množica zvesto, navdušeno pridružila. Godba je zaigrala himno, tam nekje daleč v pristanišču so znova zadoneli streli iz topičev. Potem pa so se četniki in oddelki Sokolov razporedili v sprevod in defilirali mimo tribune. Pot jih je nato vodila dalje skozi mestne ulice, po katerih je bobneče odmevala koračnica godb. Na Trgu kralja Aleksandra je sledil razhod. Mnogi povabljeni gostje so se z delegati mest na otoku, sokolskih društev in kopaliških poverjeništev zbrali po slavnosti k skupnemu kosilu v dvorani hotela »Krka«. Tu so se znova vrstili govori in je zopet bila od strani predstavnikov in domačinov izražena hvaležnost Jadranašem in toplo priznanje vseh umetniku Nikolaju Pimatu. Ob 16. je bil sokolski nastop pred poslopjem gimnazije v neposredni bližini parka. Vse je bilo dobro pripravljeno in zlasti nekatere točke, izbrane za akademijo, so žele obilo priznanja. Za zaključek slavnostnega dne je bil posebno vabljiv in mikaven izlet »U nepoznato«. Ladja »Slavija«, ki sicer vzdržuje redno dnevno zvezo Sušaka s Krkom, je okrašena z lampijoni sprejela nase toliko veselih in razigranih potnikov in popotnic, kakor doslej menda še nikoli. Godba je odmevala v blag, topel večer, oglašalo se je petje, na krovu so zarajali pari. Celi dve uri je ladja križari-la po mirnem morju. Po povratku v pristanišče pa je bilo še mnogo razigranosti v družbi domačinov. Naslednji dan, v ponedeljek je strelska družina povabila akademike na svoje strelišče. Vreme, ki se je preko noči preokre-nilo, je sicer odvzelo nekaj mikavnosti tej idealno z| mišljeni prireditvi, zlasti je droben dež nagajal pri streljanju. Vsak gost je lahko oddal pet strelov, potem je sledila zakuska. ^opoldne, ko se je vreme spet obrnilo na bolje, so akademiki izkoristili s kopanjem ter z veslanjem, saj so jim me- Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri je-tičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ščani rade volje stavili na razpolago svoje lepe čolne in jadrnice. Zvečer je bilo slovo v hotelu »Krku«. Dvorana se je napolnila do kraja Spet so akademiki s petjem in šaljivimi nastopi ustvarili sijajno razpoloženje. Prav nič ni kazalo prespati drobne ure, zakaj za četrto zjutraj je bil že napovedan prihod ladje. Se je izzvenela v nočno tišino p o dok niča gospe županji, potem je akademska četa ob poslednjih zagotavljanjih ponovnega obiska pričakala ladje, ki jo je v svežem jutru ponesla proti Sušaku. Vožnja do Ljubljane ni mogla ubiti sijajnih utisov, nabranih v treh dneh na Krku. Uredba k zakomz o lovu Ljubljana, 12. septembra. Kakor smo informirani, banovinski »vet dravske banovine ne bo sklican na izredno zasedanje, da predpiše uredbo k novem« zakonu o lovu. O teh uredbah bo sklepal na rednem letnem zasedanju, obenem ko bo obravnaval predlog banovinskega proračuna za leto 1935-36. Enako bodo tudi v drugih banovinah sklepali banovinski sveti o navedenih uredbah na svojih rednih letnih proračunskih zasedanjih. V korist Rdečega križa Pol dinarja več na pisma, vstopnice tn v«w-ne listke Po čl. 42 točka 11 Zakona o Rdečem križu je posvečen popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v septembru do vštete sobote propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in nabiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. Teden Rdeč«-^a križa se prične letos 16. t. m. in bo trajal do vštetega 22. t m. Po zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist Glavnega odbora in sicer 50 par za vsako vozovnico do 100 Din in še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 Din. V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa 50 par v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošnljalec opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da jo plača. Ako niti pošaljalec niti prejemnik ne plačata takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v oddajno mesto. Taksa 50 par se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošiljateljem glede na smotre društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke. Taksa 50 par se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematograf« in druga podobna podjetja za javno zabavo. Da more Rdeči križ izvršiti vse težke te vzvišene naloge, so mu potrebni mnogoštevilni sodelavci in izdatna sredstva. Letna članarina znaša samo 24 Din za redne člane in 6 Din za podporne člane. Potrebno je, da vsi brez razlike pomagajo Rdečemu križu z vpisom v članstvo in da ga ta to-den podpro s svojimi doneska v mejah možnosti. Glavni odbor društva Rdčega križa 4 _______ France Gašperlin - žrtev tihotapske strasti Kamnik, 12. septembra Skrivnost najdenega okostnjaka pod skalno steno nad Okresljem »o kamniški orožniki kaj hitro pojasnili. Okrog najdenega okostnjaka se je zdaj spletlo vse polno raznih mnenj, ki skušajo razrešiti še zadnjo skrivnost: ali je bil France žrtev nesreče ali zločina. Poročilo namreč pravi, da so našli pri njem majhno sekiro, prazno denarnico, na glavi pa je imel vdrtino, ki nekako odgovarja širini ostrine na sekiri. ! To bi kazalo na zločin, vendar pa je poškodbo na glavi lahko povzročilo kamenje, ki se proži s skalnih sten. V glavnem le zdaj dognano, da je šel Gašperlin s 500 Din po saharin v Avstrijo. To potrjuje tu- , di njegova žena, ki je vedela, po kakšnem [ potu hoče mož onstran planin in mu je ce- I lo prigovarjala, naj gre rajši čez Jezersko. 1 LM A O K M A PODPIATI IN POOPCTM« Sprevod na Aleksandrovi cesti. V ospredju so Belokranjci Slikovita skupina Slovakov fac Novega Sada so Ncspoizum. poceni IM SKORAJ NEUNlClJm »hm »f nun einiKi« vAcuJuo OBCnriiive NOGE IN PDCD nOKBOTOi *juteo« st. zio r; 4 Četrtek, 13. IX. 1934 Marija Danes premiera filmske balade iz Bačke v kateri igra glavno vlogo ljubka Annabella ""Jm poln lepote, petja in glasbe. To je delo, ki ga mora vsakdo videti Predstave ob 4., 7.% in Kot dopolnilo nova barvana Silly-simfonija »KRALJ NEPTUN«. ELITNI KINO MATICA INiinace vesti Naročnikom in čitateljem! Skupna delovna pogoIz Berlina se je zagonetna ženska nenadoma umaknila v Ameriko in tudi i>o ameriških listih je nekaj mesecev krožila senzacija o ruski carični. Ko je vse to že pozabljeno, pa se j<% sedaj v Beogradu pojavila neka, okrog 35 let stara Rusinja, ki pravi, da je druga hči zadnjega ruskega carja, Tatjana. Ta »carična« je prispela iz Varšave in ima poljske potne dokumente, ki se glasijo na ime Natalije Radiščove. Poročevalci .beograjskih listov so že ponovno skušali obiskati zagonetno damo, ki se je naselila v nekem hotelu, a so prodrli samo do njenega tajnika, nekega ukrajinskega zdravnika, ki zatrjuje, da princesa ne more sprejeti dbiskovalcev ker je bolehna. Svoj šivalni stroj lahko izkoristiš tudi za obnovo perila, ako uporabljaš najnovejši izum PST Patent Stopf Twist. 6 ♦ Enoletni tečaj na banovlnskl kmetijski šoli pri Sv. Juriju pri Celju se zaključi v soboto 16. t. m. Ob 10. bodo zaključni izpiti z malo domačo proslavo, na katero so vabljeni starši gojencev in prijatelji zavoda. TKn°I^°Ped3^ ^VOd v LJub'J*»l. odsek TKD Atene (šubičeva ulica, .poslopje Mladika) nudi uspešno zdravljenje otrokom in odraslim b telesnimi hibami, kakor okrogel hrbet, zaostalost v rasti, ukrivljenje hrbtenice, visoka ramena, itd. Zdravljenje se vrši pod strokovnim vodstvom zdravni-ka-ortopeda, primarija dr. M: Inafa, nadzorstvom zaščitne sestre in iizvežbane maserke, s telovadbo na ortopedskih aparatih in s ipomočjo posebnih prostih vaj. Pacienti se sprejemajo ob delavnikih od 15. do 18 ure. Za člane družin državnih uradnikov to pa za člane bolniških blagajn so razne ugodnosti. ♦ Izredno vefik jurček. Znan ljubitelj narave g. Kek, .brivec na Vrhniki, je našel te dni na Rebrih pod Planino, kjer je postavilo pretečeni teden Olepševalno društvo vrhniško 17 m visok razgledni stolp izredno lepega junčka, ki je tehtal osnažeci 1 kg gramov. Jurček — pa to je bil že pravi jur, — je bil popolnoma zdrav. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Okrajna organizacija JNS za dvorski okraj (9. in 10. volišče) vabi svoje članstvo na članski sestanek, ki bo v petek 14. t m. ob 20. v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Na dnevnem redu bo tudi razgovor o občinskih volitvah. Poročali 'bodo tudi delegatje sreskega odbora. u— Udeležencem CM skupščine v vednost K skuipščini na Vrhniko odhaja vlak 16. t. m. ob 7.30 isz Ljubljane. Iz Vrhnike vozita popoldne dva vlaka: prvi odhaja ob 17-30, drugi pa ob 20.30. a— Bolnišnice v šentpetrskf kasarni ne bo. Pravda, ki se je delj časa gnala po časopisja in javnosti za odločitev, aii na>i se obča državna bolnica razširi na ta način, da se uporabi za oddelke stara šent-petrska vojašnica, se je približala koncu. Pred kratkim je dala banska uprava nato« šefom vseh oddelkov bolnice, da si ogledajo prostore na lica mesta in uradno podajo svoie mišljenje o tem, aii bi bila ka- Zobar Puher Mihael državno izprašani dentist, večletni volon-ter drž. zobozdravniške univerz, klinike v Berlinu je otvoril svojo ordinacijo v I. nadstropju Poljanska cesta št. 1 (peglezen) SBTna po eventnalnrh adaptacijah primerna za bohucoi, kakor je poročal- v svojem predlogu upravnik bo&nice dr. Radman. Primariji bolnice so si ogledali lokale in se nato v pretežni večini odločno izjavih proti termi, da bi se mogel v vojašnici namestiti kakšen odelek. S tem je načrt upravnika bolnice stavljen iz razprave im uprava .bo morala iskati nov način, da se pereči problem razširitve zavoda spravi z mrtve točke. u— Iz kroga slovenskih fotoamaterjev smo prejeli dopis, ki izraža željo, naj bi informator nedavne notice o veiikem uspehu slovenskega fotoamaterja v inozemstva navedel tudi imena odklonjenih amaterjev. V notici je bil namreč tudi naslednji stavek: Svoja dela na to razstavo je poslalo več naših amaterjev, sprejeta pa so bila samo dela g. Korniča. Dopis ugotavlja, da se večina fotoamaterjev razstave sploh »I udeležila in, da ne bi trpel ugled nekaterih naiodličnejših fotoamaterjev, i« bila izražena prej omenjena želia. u— »Novosti« o plesni umetnosti Katje Delakove. Zagrebške »Novosti« so v torek objavile obsežen interview z go. Katjo Delakovo, ki ga je napisal znani vestni informator hrvatske javnosti o slovenskem kulturnem dejanju . in nehanju (Ive Mi-hovilovič). »Katja Delakova.c piše Miho-vilovič v uvodu, »Je po vsem svojem pre-finjenem bitju velika umetnica ter kaže v svojih interpretacijah avantgardistične, modernistične tendence, ki niso nikdar ne-originalne. Pred njo je velika bodočnost, ker nosi v sebi mnogo lepote.« u— Ali že veste, da je samo nekaj dni do časa, ko se bomo smejali nad malo afero, ki se je nedavno odigrala v Ljubljani. To afero bo rekonstruiral sam Otto Wallburg v veseli burki iiz življenja novo-pečenih turistov in hribolaracev. Ta film bo nekaj za našo publiko. ZKD prične s tem filmom svojo novo sezono. Ker se obeta veliko smeha in mnogo zabave, opozarjamo že danes, da si cenjeno občinstvo dobro zapomni datum 14. september ter uro pol 3. in, kar je glavno — izredno nizke cene: 3.50, 5.50, 6.50 Din. u— CM moška podružnica v šiški je naforala namesto veselice 635 Din. Srčna hvala darovalcem in nabiralcem! PRIDE HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6 ŽENA u— R i barska razstava na velesejmu bo odjprta ves teden vključno nedeljo 16. t. m. da se omogoči obisk šolske mladine in vojaške edinice. Vstopnina za osebo 1 Din. u— Združenje trgovcev prosi gg. trgovce, da sodelujejo pri proslavi »Tedna Rdečega križa«, ki bo pod okriljem pododbora v nedeljo 16. t. m. Ravno tako so vabljeni k službi božji za padle borce v Jugoslaviji, ki bo v nedeljo 16. t. m. db 9. dopoldne na Kongresnem trgu, in k proslavi pred spomenikom Kralja Petra ob 10.30. n— Priglase za gledališki abonma sprejemajo v veži dramskega gledališča do sobote, dne 15. t m- Abonma velja za 38 predstav. Pogoji eo zelo ugodni. Cene nizke. Vabimo k številni udeležbi abonmaja. u— Kopanje pri Slonu. Parna kopel: za ženske torek in petek; za moške: sreda, četrtek, sobota in nedelja dopoldne. Kadna kopel vsak dan izvzemši nedelje popoldne. u— Privatni učni tečaji v Delavski zbornici. Pouk nemščine: za odrasle zvečer, za deco in šolsko mladino dopoldne ali popoldne. Začetniški, nadaljevalni in konver-zacijski tečaji. Vpisovanje in informacije vsak dan ob pol 19. glavni vhod, desno ali pa ob 14. zadnja veža iz Čopove ceste. u— črno dogo je našel včeraj popoldne pri velesejmu g. Gašper Kropar te Kapiteljske ulice 11. Lastnik dobi žival pri najditelju. Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 pri tvrdki A. Goreč na Tyrševi c. u— Obsodba treh bosanskih vlomilcev. Kakor je »Jutro« svoječasno poročalo, je bil ponoči 29. maja izvršen vlom v stanovanje Alojzije in Frana Pleška v Rožni dolini. Vlomilci so tedaj odnesli za 6700 dinarjev zlatnine, za 3775 Din obleke in perila in 3200 Din v gotovini. Vlomilce so kmalu izsledili. Bili so trije Bosanci. Orožniki so jih izsledili v dolenjskem vlaku pri Novem mestu. Brata Velago in Mehmed Bektaševiča sta bila aretirana, a tretji pajdaš, Džamil Hajdenič, je pobegnil, toda je že 1. junija prišel pravici v roke. Kazenska preiskava je odkrila tudi druge grehe nepridipravske druščine. Tako sta brata Velago in Mehmed ukradla Frančl ški Bratunovi v Unajnarjih in Antonu Mi-kušu v Mali Nogi pri Litiji razno obleko in perilo. Pred malim senatom v Ljubljani so bili obsojeni: Velago Bektaševič na 1 leto in 8 mesecev robije, Mehmed Bektaševič na 1 leto in 9 mesecev robije in Džamil Hajdenič na 1 leto strogega zapora. u— Sleparska pajdaša. Dva pajdaša s Kralja Petra trga sta prišla na premeteno misel. France je poiskal ipri nekem ljubljanskem mesarju računski listek, na katerem je bila vtisnjena mesarjeva štam-piljka. To je potem Jurij prekopiral na bel listič in napisal na tvorničarja Mergen-thalerja nekaj besed, da ga prosi za 1000 Din na račun kož. Ta listek je nesel France, ki je bil prej pri mesarju uslužiben, k tvorničarju. V pisarni ga je izročil tovar-•narjevi soprogi, ki mu je res izplačala tisočak. Drugi dan je o izplačilu obvestila mesarja, ki ipa je odločno zanikal, da bi bil prosil za predujem. Popoldne se je pojavil nov človek z listkom in ga izročil skozi pisarniško okno tvorničarjevt soprogi proseč jo za 2000 Din. Gospa pa je stopila k telefonu. Navihanec je spoznal nevarnost ter jo naglo popihal. Policija je kmalu prijela Franceta in Jurja na Kralja Petra trgu. Sprva sta zlikovca tajila sleparstvo. včeraj pa sta vse lepo priznala čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET ZORO-AGA I najstarejši Qovek na svetu, je umrl v starosti 160 let. Pa če je bil star samo 120 let, je to dovolj. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili, da je imel tri ledvice. Važnost ledvic je za zdravje in dober po-čutek ogromna, ker se preko njih izločajo strupi iz krvi in razni produkti notranje spremembe. Ko obole ledvice, oboli potem ponavadi kak drug organ (srce!) zaradi neizločenih strupov, ki polagoma glodajo te organe. Ledvice so rešeto za zdravje! Vsi tisti, ki redno pijejo glasovito Radensko, našo najbogatejšo mineralno vodo po raznolikosti zdravilnih sestavin, prirodni balzam za ledvice in kri, se morajo zahvaliti njej za zdravje in dober počutek. 88-4 fe Maribora a— Iz tajne seje mestnega, občinskega sveta. Občinski svet je na tajni seji rešil 37 prošenj za sprejem v občinsko zvezo in 10 prošenj za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, dočim je 9 prošenj zaradi neizpolnjenih pogojev sprejema odkloniL Odobril je nadalje napredovanje v višjo položajno skupino magistratnim uradnikom Rudolfu Glabučniku, Štefki Kamen-škovi, Klementini Kotnikovi, Josipu Primožiču, Jožici Zagorčevi, poduradniku Ivanu Puklu in šolskima slugoma Francu Leskovarju ter Francu Roškerju. Razpisano mesto gradbenega in2enjerja pri mestnem gradbenem uradu je občinski svet poveril inž. Accettu. Tudi je občinski svet ugodno rešil več prošenj za podelitev obrtnega dovolila. a— Razburjenje med nacionalnimi te-lezničarji. v nedeljo dopoldne bi bil moral biti v Narodnem domu izredni občni zboi Kreditne zadruge uslužbencev državnih železnic. Izredni občni zbor je bil sklican na zahtevo članov, ki s sedanjim vodstvom (predsednik je g. Rudolf Tumpej) in njegovim delovanjem že dalj časa niso zadovoljni. Mala dvorana je bila nabito polna zborovalcev. Silno ogorčenje je izzvalo dejstvo, da je sedanji odbor izključil 28 članov samo zato, ker so nekateri od njih baje kritizirali postopek nekih odbornikov, češ, da so s tem škodovali ugledu ustanove. Ogromna večina je pokazala proti sedanjemu vodstvu odločen odpor. Oblast je zborovanje razpustila. Razburjenje med našimi železničarji traja že več mesecev. To pa zaradi ene ali nekaj oseb. Zadeva ne tangira več samo železničarjev, marveč postaja pereče vprašanje vse mariborske javnosti, saj tvorijo železničarji precejšen Danes Joan Cravvford in Clark Gable v filmu ljubezni, strasti in požrtvovalnosti MILIJONARJEVA PRIJATELJICA ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9.% uri. del javnega življenja. S tega stališča pa tudi zaradi miru v železničarskih strokovnih in gospodarskih organizacijah m nazadnje tudi iz službenih razlogov, je skrajni čas, da bi se napravil temu položaju energičen konec. Merodajni činitelji naj poiščejo krivce (našli jih bodo kaj lahko!) in napravijo red! a— Rdeči križ, naša prva in najvažnejša humanitarna institucija, ima po zakonu o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije v času od 16. do 23. t. m svoj teden, ki bo po vsej državi posvečen plemenitim društvenim nalogam. Namen tedna Rdečega križa pa je tudi ta, da se društvo podpre ne samo moralno, temveč tudi ma. terielno. V času od 16. do 23. t. m. bodo zaradi tega po vsej državi nabiralne akcije, katerih se bodo udeležile vse plasti naroda. V Mariboru bo v nedeljo 16. t jn. dopoldne v veliki unionski dvorani veliko zborovanje s primernimi predavanji in petjem. Popoldne pa priredi agilni krajevni odbor Rdečega križa na Gambrinovem vrtu veliko ljudsko veselico z izredno pestrim sporedom. a— Gledališki abonma Je najcenejši! Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru opozarja na velike ugodnosti, ki jih nudi letošnji razpis gledališkega abonmana stalnim posetnikom gledališča. Abonma velja za 22 predstav (2 predstavi več ko lani!) in pomeni okoli 50% popusta proti večernim cenam. Tako na primer plača abonent - uradnik za vseh 22 predstav za sedež v prvi vrsti, parterja 287 Din (to malenkostno vsoto plačuje v sedmih obro. kih po 41 Din!), dočim plača neabonent za istih 22 predstav 584 Din, torej še enkrat več kot abonent! Razpisani so trije abonmani: A, B in C. Lanskim abonentom so dosedanji sedeži rezervirani samo do sobote 15. t na.; zato naj blagovolijo čimprej obnoviti abonma. a— šef kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru dr. černič zopet stalno ordinira od 11. do 13. v sanatoriju Gosposka 49. a— Na državni nižji gozdarski Son v Mariboru prične šolsko leto 24. t. m. Vsi kandidati, ki bodo na novo sprejeti, kakor tudi gojenci, ki stopajo v H. razred dvoletne šole, naj se zglase v zavodu 23. t. m Popravni izpiti se bodo vršili dne 22. t. m a— V zavodu šolskih sester v Mariboru se bo otvoril francoski krožek za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec, ako se bo oglasilo primerno število otrok. a— Sreča v nesreči. V torek je vozil :z Ptuja proti Mariboru šofer mariborske tvrdke »Motoroil« tovorni avto in sta se z njim peljala uslužbenec in neki delavec tvrdke. Ko je avto v srednjem tempu na desni strani ceste privozil v bližino Skor-be, je šofer opazil, kako je z desne strani skočil na cesto iz neke hiše komaj nekaj let star otrok. V tem trenutku je šofer, da bi preprečil najhujše, naglo krenil na levo, ko se mu je pred očmi pojavila mati otroka, ki je hitela revčku na pomoč. Z bliskovito naglico je šofer okrenil krmilo na desno in ni manjkalo za las, pa bi bila kolesa težkega vozila zdrobila ubogo žensko. Pri tem se je avto prekucnil in se je delavec hujše poškodoval, dočim sta ostala na veliko srečo šofer in njegov spremljevalec nepoškodovana. Hudo ponesrečenega delavca so morali takoj spraviti v bolnišnico. do nezavesti prestrašeni materi, ki je obležala na cesti, pa so nudili pomoč domačini. Ljudje, ki so bili priča omenjene nesreče, so bili trdno nrenričani. da sta mati in otrok mrtva. Toda šoferjeva redna spretnost, ki zasluži vso zahvalo, tokrat rešila dvoje življenj. Iz Celja t— Strogi pasji kontomac traja v Celja in celjskem srezu skoro že pol leta. V daljni okolici so pred meseci ugotovili več primerov pasje stekline, v mestu in najbližji okolici pa ni bilo stekline. Ker že dalie časa ni več slišati o kakem novem primeru pasje stekline, bi bilo umestno, da bi se strogi kontumac vsaj izpremenil v navadnega, saj je strogi kontumac prava nmka za pse, pa tudi za njih lastnike, ki morajo opremljata pse z nagobčniki in jih pole« tega še voditi na vrvici e— Nove zvonove za Marijino cerkev v Celja je včeraj popoldne v Mariboru blagoslovil mariborski škof dr. Tomažič ob •prisotnosti botra zvonov g. SehastUana Se-1'iška ie Celja, ki je poklonil za nove tri zvonove 150.000 Din. Zvonove bodo pripeljali danes popoldne z dvema tovornima avtomobiloma v Celje in jih do sobote popoldne spravili v zvonik. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20-30 zvočnj veJefilm »Na krivili rotih« m zvočna predigra. Iz Tržiča Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 | pri tvrdki Franc Globočnik. Sj Iz življenja na deželi MORAVČE. V nedeljo 2. t m. krog polnoči je začela goreti hiša posestnika. Aub-Ija iz Gaberja pri Moravčah. Požar je tako naglo objel vso hišo, da domači razen golega življenja niso mogli ničesar rešitL Na lice mesta je v prav kratkem času prišla gasilska četa iz Moravč pod vodstvom g. načelnika Tomca. Po trudapoinem gašenju se je gasilcem posrečilo požar pogasiti in obvarovati bližnja s slamo krita gospodarska poslopja. Ogenj je nastal pri kuhanju žganja. Aubelj ima okrog 40.000 Din škoda in je baje zavarovan za prav neznaten znesek. — V Bakar na pomorsko akademijo je odšel g. Pirnat Lojze iz Tustanja pri Moravčah, ki ga bodo vsa napredna društva zelo pogrešala. SELCA. Z veseljem poBdravIjamo velik porast letovišč ar jev in turistov v Selški dolini, za kar. ima precej zaslug niti leto dni staro Tujsko-prometno društvo za Selško dolino s sedežem na češmjici. Rekord ima češnjica, vendar pa so bile skoraj vse razipoložljive sobe oddane čudi v Selcih in Dražgošah. Ni pa skoraj vasi v dolini brez letoviščarja. Tujci so bili aek> zadovoljni s postrežbo, posebno pa so vedeli hvalo naši lepi dolini, ki nudi toliko lepih izletov. Tudi čuvar doline očak Ra-titovec ima leto za letom več obiskovalcev. Tujsko-prometno društvo namerava kupiti od šumske uprave Šmidovo kočo na Ratitovcu - Pečano, ki jo je uprava ponudila v odkup pod zelo ugodnimi pogoji. Kočo namerava društvo po možnosti še letos adaptirati in nastaviti oskrbnika. Koča bo oskrbovana vse leto. Omenimo naj še podjetnega gostilničarja g. Lotriča Franca na češnjici, ki je na svoje stroške postavil več kabin ob Sori. Do zime pa bo dovršil in markiral več potov na Ratito-vec. Iz Radovljice I Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 pri tvrdki Franc Grilc. Iz Gornje Radgone g!r Sreča v nesreči. V soboto 8. t. m. zvečer je voeil šofer Anton Pele, uslužben Prt firmi Franc Korošec v Gornji Radgoni, s tovornim avtomobilom iz Prekmrurja. Ko je privozil po ostrem ovinku na most sredi Tišine, je pred seboj ugledal neanan-ca, ki je komodno šel čez cesto, čeprav je šofer na ovinku dajal predpisane signale. šofer je v zadnjem momentu močno zavrl ter z a vozil j, avtom na kraj ceste. Zadel je pri tean oto mostni zid ki avto močno »poškodoval. Neznanec, ki je bil najbrž vinjen, se je hitro isgmbil, ko je videl, kako nesrečo je zakrivil. Z Jesenic Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 v hotelu »Triglav«. Smrt na progi Novo mesto, 12. septembra-Pri svojem službenem obhodu je davi ob 3. železniški čuvaj Jože Kos med postajama Radohovo vasjo in Št Lovrencem našel pri kilometrskem kamnu 334.5 moško truplo brez glave. Ponesrečenec je bil oblečen v lepo modro obleko in obut v čevlje iz več vrst usnja. V žepih je imel dva robca z monogramom K. P. Po njegovi legi — ležal je na trebuhu —, se da sklepati, da je šel nesrečni neznanec sam v smrt, tako da se je pred prihodo«1 vlaka št 9219 vlegel poleg tračnice, čez katero je položil glavo, ki mu jo je lokomotiva odrezala. sta iz-5, je I »JUTRO« št. 210 Cektdfc, IS. IX. 19S4 Potovanje po Prlekiji Lepota Slovenskih goric ob zorenju grozdja Ni ravno brzovlak, ki te počasi sicer, toda zato tem bolj varno pricijazi v šestih urah iz Ljubljane na lotmerško postajo. Imaš pa spotoma tem več časa in prilike, da se ti oči napasejo na svežem, sočnem zelenju vinskih goric, ki letos ne obetajo ravno najslabše. Izpremenil se Ljutomer v zadnjih desetletjih ni bogve koliko, v sredini dve, tri nove hiše, o, pa Sokolski dom in Katoliški dom. In pa še nekaj! Trg je postal mesto. — Prihodnje jutro sedim na mestnem trgu v hladni lipovi senci in se razgledujem. Tudi tukaj je izprememba. Lepi cvetlični nasadi in otoki zaljšajo monotono lice provincijalnega mesta. Počasnih korakov spešijo ljudje po svojem poslu, vsem pa se pozna že v jutranjih urah poletna letargija in soparica. V senci dreves ždijo prodajalke zgodnjega sadja. Tudi češnje so še tu, tam od hrvatske strani, trdike, zdrave, sočne. Po čem so? Tri fo-rinti liter. Na začuden pogiled pojasni soseda, da je to poldrugi dinar. Popoldan je namenjen kopeli v Muri. Pot gre skozi Babji ložič, hrastovo in jel-ševo šumo. še vse tako kot nekdaj. Mogoče nekoliko bolj izhojene in širše poti. Kje so tiste stezice ? že se vidi C v e n, »kjer za fajn dekline ven (vem)«, kakor pravijo Ljutomeržanl. Vas je znana po konjskih dirkah. Pa tudi po šaljivem grbu, račici, rakovi samici. Sosedne vasi dražijo Cve-narje, da. so gonili račico k biku, pa bi-kovino dolžni ostali. Toda izognimo se brž na desno, sicer nam utegne še slaba presti in že smo na Moti, kjer imajo za grb gosaka. Za streljaj pod vasjo vali Mura svoje temne valove, kopel v njej je prijetna. Velik brod za ljudi, vozove in živino spaja Mursko polje s Slovensko krajino. Na ladjah se rahlo ziblje mlin, z verigami pripet daleč na breg- Pri mlinu je še lesena uta, kjer stiskajo in pripravljajo bučno olje. Mlinar uslužen tolmači in razlaga, Samo pa pozorno posluša in ogleduje, vse ga zanima, brez vseh zaupnikov in nezaup-nikov. Domov grede se ustavimo pri gospe KatiM. Pri rujni kaplji se spominjamo minulih časov in pokojnega gospodarja Jožka Rajha. Vse prezgodaj je odšel v večnost, prezgodaj za dom in domovino. Tam zgoraj na ljutomerskem pokopališču sniva večni sen s prijateljem in soustanoviteljem Murskega. Sokola, dr. Ohloupekom. Ko se vračamo, tone sonce v koruzna polja kakor v morje. Ljutomer ima števitaa narodna društva, koliko jih je, vedo točno najbrž samo oni, ki morajo za vsa plačevati članarino. V Narodni knjižnici in čitalnici naletim na neumornega Zacherfa. Nliso ga vklonila leta, poklicni pokoj mu ni vzel veselja do narodnega dela, ki ga je zvesto in udano vršil izza mladih let. še danes svetal vzgled mlajši generaciji. Knjižnica šteje nad 2000 del, mnogo tudi iz novejšega slovstva, tako n. pr. celotno novo Cankarjevo izdajo. Ravnokar urejujejo knjižnico domači akademiki po novejšem knjižničnem sistemu s točnimi imeniki, seznami in kartoteko. Knjižničar pripominja, da je več zmisla za čitanje v okolici kakor v mestu samem — Tudi Ljutomerski Sokol čvrsto razpenja svoja krila, zdaj v lastnem, impozantnem domu. Baš je minil letni nastop, ki je pokazal sadove celoletnega truda. Po končanem telovadnem nastopu aabava na lastnem veseličnem prostoru, ki si gn bolj idealnega ne moreš misliti. — V mestni občinski posvetovalnici visi starodavna slika, ki predoča dogodek, kako je vodil križevski župnik Simon Pornat muropoljske kmete v boj proti divjim Krucem. V spomin na srečno zmago je župnik dal napraviti sliko. Do časa Jožefa H- je visela v križevski cerkvi, nato so jo pa prenesli v Ljutomer, kjer jo sedaj hrani mestna občina. Krirci ali Kuruci so bili svoje vrste tiči. Spomin nanje živi še dandanes med narodom, ako ravno je minilo že več kakor 200 let, odkar so se Kruci zadnjikrat pojavili na Murskem polju. Njihov izvor sega daleč nazaj v preteklost, tja v 16. stoletje. V dobi turških vojn so zbrali vojskovodje na tisoče in tisoče madžarskih kmetov zoper Turke. Po vzorcu križarjev so si pripeli na prsi rdeč križ (lat. crux). Odtod tudi ime; kruci. Prebrisani kmetje pa niso bili vedno svojim poveljnikom na voljo. Dobro so vedeli, da niso bili njihovi sovražniki samo Turki, temveč tudi madžarski graščaki in vlaste-lini. Zato so se Kruci pozneje večkrat razkropili v manjše in večje tolpe ter udarili rajši proti bližnjim tlačiteljem. Ko je bila domača zemlja že dovolj izžeta, so udarili čez Muro ter nadaljevali svoj roparski posel na Murskem polju, kjer so ropali, po-žigali, pa tudi ubijali vsevprek. Narod se je podivjanih Krucev bolj bal kakor samih Turkov. Večkrat jim je zadišala tudi vinska kapilja, pa so mahnili naprej v gorice in še čez do Drave. Ljutomer je bil ponovno izropan in požgan. Muropoljci so se večkrat uspešno postavili proti , divjim Krucem in jih pognali nazaj čez Muro. Eden najsposobnejših, pa tudi najbolj podivjanih poveljnikov Krucev je bil Štefan Bocskay. V Stročji vesi, vzhodno od Ljutomera, kažejo še dandanašnji na razpotju veliko gomilo, kjer je baje pokopanih 300 Krucev. Spomin na Kruce se je ohranil v Prlekiji tudi v vzkliku: »To ti je kruc!«, kar pomeni drznega, pogumnega korenjaka. V zgodnjem nedeljskem jutru se odpravimo na daljši izlet po jugovzhodnem delu ljutomerskih gorie. Po prazni cesti jo najprej udarimo iz mesta proti vzhodu. Na desni pustimo gradič na griču. Dolnji grad, pod njim se skriva v zelenju vas Podgrad-,je. Grad je bil zibel današnjega Ljutomera, Nemci so ga imenovali »Oberluttenberg«. Tukaj so gospodarili Schweinbecki, ki počivajo v ljutomerski župnijski cerkvi; Alapiči, ki so se pomadžarili v Allapi; dalje Frankopani; Rindscheiti, po katerih je dobila ime sosednja Rinčetova g raba; Draškoviči itd. — Kmalu se prikaže Strožja vas, ki je po najnovejši razlagi dobila ime od nekdanjih strelskih dvorcev, ki so se nahajali tukaj. V davnih časih je vlada semkaj naselila strelce, najemnike, ki so dobili v najem kmetije in dvorce ter so jim bili davki zelo znižani, pa tudi popolnoma odpuščeni. Zato pa so bili dolžni v primeru potrebe takoj nastopiti vojno službo in zagrabiti za orožje, ako je sovražnik nenadoma napadel. Obmejno ozemlje med Muro in Dravo je bilo vsak čas torišče sovražnih napadov in medsebojnih spopadov. V prvi vrsti so uporabljali strelce proti sosednjim Madžarom. Strelski dvorci so se nahaiali tudi drugod: na Murskem polju, po Slovenskih goricah, okoli Radgone in na Dravskem polju. Spomin na strelce se je ohranil v raznih rodbinskih imenih: Strelec, šuc ali šiic; pa tudi v krajevnem imenu: Strelci. — Južno na desni je vhod v znamenite g rabe ,znane po žlahtni vinski kaplji: Nunska graha, že omenjena Rinčetova graba z dohodom na sloviti Strmec, in Kumerska graba. Cesta pa vodi proti jugu tudi skozi vas Prčslko, ob potoku, ki je bil tukaj do konca svetovne vojne državna meja med avstrijsko in madžarsko polovico, še vedno imajo tam »kasarne«, ker je bila zaradi meje stalna finanina straža. — Od Stročje vesi dalje sc odcepi prijetna pešpot proti sotočju ščavnice in Murice, stare murske struge. V prejšnjih stoletjih je Mura tekla tod mimo Pristave, na kar še spominjata široka struga in visok jez. Prijazna je jutranja hoja skozi zelene livade po dišeči, mehki zemlji, ki utiši vsak korak. Prehodimo vas Veščico in kmalu se prikaže Razkrižje, kjer smo zopet na cesti. Prehitevajo nas ljudje z neko nujno naglico, peš, na kolesih, vozovih, tovornih avtomobilih. Kam vse to žuri? V cerkev ne, ker je baš jutranja maša minila. Nekaj posebnega mora to biti, podjetne ženske na vozovih nam mahajo in kličejo, da bi se jim pridružili. V vasi zvemo, da hiti cela procesija v bližnji Vučkovec, novo odkrito kopališče in zdravilišče. Pri izsle-dovanju nafte so naleteli tamkaj na žvep-leni vrelec. In sedaj hitijo tja cele množice ter iščejo zdravja, pa tudi izpremem-be, utehe za vsakdanje brige in skrbi, veselja in slasti, in končno še raznovrstnih užitkov, zakaj žveplena voda baje raz-palja tudi slo. Ljudi je zajela neka pravcata psihoza, največ jih zahaja tja ob nedeljah, a ne manjka jih tudi med tednom, ob delavnikih Podjetje baje izvrstno uspeva, četudi je vstopnine v kopališče samo en dinar. Kakor je mikavno, da bi si ogledali takle narodni dirindaj, vendar je naš načrt vse drugačen, zato se vzpnemo desno čez hrib. V dobri pol url nas sprejme v dolini skriti trg štrigova. Po končani svetovni vojni smo ga dobili v Jugoslavijo in pripada zdaj po novi razdelitvi ljutomerskemu političnemu srezu. že se gradi cesta, ki bo po najkrajši razdalji vezala trg z Ljutomerom. Impozantno je v trgu šolsko poslopje z monumentalno fasado. Odtod gre naša pot preko polja in skozi hladne šume na vrh sv. Bolfenka na K°gu, dobro znan oni skupini ljubljanskih izletnikov lanske oktoberske Gregoričeve ture po ljutomerskih goricah. Tudi domačinom je še vedno prijetno v spominu veseli dan. Obširen je razgled s Koga tja v zeleno Medžimurje in na hrvatsko stran preko Varaždina. — še pred poldnevom nas sprejme v zavetje sv. Miklavž, kjer prebijemo opoldansko vročino in neznosno so-parico v družbi domačega šolskega upravitelja Finteriča. V starih spominih in prijaznem razgovoru hitro minevata čas in najhujša vročina, nato pa pot pod noge in »gori v Jeruzalim!« Najprej čez zelene travnike, nato pa skozi vzorno obdelane gorice. Potem pa še po grebenu tja do Svetinj, ki zaključujejo dolgo vrsto svetnikov in svetnic po Slovenskih goricah, da jim morajo končno priti na pomoč še Vsi svetniki. In še dol na železniško postajo Ivanjkovce. Zdaj je pa dovolj. Takole devet do deseturne hoje v dnevu je zadosti tudi po ljutomerskih goricah, akoravno to ni po gorenjskih planinah, kjer je pa pač bolj hladno in ne točijo ljutomerčana. Prilike za kopanje imaš v Ljutomeru dovolj. Voliš lahko med ščavnico in GIo-botko. Pomikata se obe enako počasi naprej. Pred Globetko se sprva malo plašimo. Takole nekam kavi podobna se nam do-I zdeva in na vrhu plavajo nekaki cimki kakor na juhi. Toda prijatelj Cvetko nam razprši vse naše pomisleke, češ da je voda zdravilna, in sumljiva smetana na njej samo cvetni prah. Pa bo že tako, saj ima celo Olepševalno društvo v Ljutomeru svoje javno kopališče na Globetki. — Skozi š&rjč, poplavno ščavniško ozemlje se napotimo v Cezanjevce. Na levi ostane Sršenov log s starodavnimi hrasti, ki so gledali in še zdaj zro marsikatero narodno proslavo. Tukaj se je vršil leta 1868. prvi slovenski narodni tabor, še so priče, ki pripovedujejo, kako mogočna je bila prva in največja slovenska prireditev, ki je že takrat zahtevala zedinjeno Slovenijo. Ljudi se je zbralo na tisoče in tisoče, baje do deset tisoč, ki so prihajali od blizu in daleč, pa celo preko Mure, peš, na konjih in okrašenih vozovih. Nastopali in užigali so slovensko narodno zavest odlični narodni voditelji in izvrstni govorniki, kakor Ivan Kukovec, dr. Matija Prelog, Božidar Raič, dr. Jože Vošnjak in dr. Valentin Zamik. V takih mislih in spominih na našo slovensko preteklost, ki se lahko primerja le še nekoliko s tabori ob majski deklaraciji, pridemo v vas Cezanjevce, ki se tišči vznožja Kamenščaka. Tukaj je šola, v novejšem času tudi samostojna župnija. Preseneča novo, moderni vili podobno župnišče, postavljeno baje z nenavadno visokimi stroški. V Cezanjevcih je služboval dolga leta nadučitelj Fran Schneider, neupogljiv narodnjak, v večnem boju za slovenske pravice z avstrijskimi glavarji in oblastmi, še je gledal v zarje Vidove, zrl zmagoslavni pohod majske deklaracije, na pragu samostojne jugoslovenske države pa je klonil in tiho odšel v večnost. Povratek v Ljutomer gre čez Kamenščak, strm in visok greben, ki se vleče od vzhoda proti zahodu. Severni del pokrivajo prav do ceste lepe, večinoma bukove šume; na južnem pobočju so pa gorice, polja, travniki in sadovnjaki. Na odprtih predelih je s ceste lep pogled tja čez širno Mursko polje, severni del Slovenskih goric in daleč notri preko Mure. Kamenščak ima šaljiv grb »žabo na lanci (verigi)«, že Stanko'Vraz je zapisal nastopno narodno: »Mi Kamenščanci, sami pijanci, penez več nemarno, hod'mo domo! Mamo, še 'mamo žabo na lanci, žabo odamo, peneze 'mamo.« — Severno od Ljutomera, dobro uro hoda skozi vasi Babince, Gerlavo in Banovce, po lepih pešpotih, je trg Veržej. Kdo Se ni slišal o Veržencih ? Na njihov račun so razne šaljivke in zbadljivke, ki se čudno ujemajo z onimi v Ribnici in Lembergu v šmarskem okraju. V Veržeju se nahaja veliko, dvonadstropno poslopje, salezijan-sko Marijanišče. Prvotno je bilo določeno za kmetijsko šolo, zdaj pa se nahaja v njem zasebna gimnazija. Trg ima tudi svojo Specijaliteto, trško strelsko gardo, še v Avstriji s posebnimi privilegiji in predpra- vicami, ki Jih ja potrdila tudi jugosloven-ska vlada. V zvezi a strelsko gardo nam pripoveduje zgodovina, da je obstojal v Veržeju v preteklih stoletjih srbski dvorec ali gradič. Bilo je to lepo posestvo, obdano z jarkom, na južni strani trga proti Krapju. Stalo je na višini, zato je bilo varno pred Muro, ki je takrat tekla bliže Ver-žeja. Dvorec so posedovali srbski vojvode, Uskoki, na katere še sedaj spominjajo nekatera rodbinska imena. Pa vrnimo se v Ljutomer, kjer vlada v vsakem pogledu vzoren red, tako tudi glede prijavljanja tujcev. V mestu pa imajo tudi svojo posebno Specijaliteto, namreč čuječe oko postave. V pozni polnočni uri ti recitira Ovida, da mu komaj še slediš: »Aurea prima sata est, aetasque vindice nullo...« Začudena mladina ga odprtih ust posluša in gleda, pa ji pojasni, da je čital tudi že Hegla, Shoppenhauerja in Marxa. Splošno začudenje Je tem večje 2L vse to ga ne moti, da ne bi točno napovedal policijske ure % energičnim mahljanjem pendreka. Stara ljutomerska gostoljubnost še ni Izumrla. Tam gori v rodovitnem Brebrovnl-ku gostita prleška vlastelina Ciril in gospa Trezika ter ae venomer opraščata, da je lansko vino kislo. Ljubljančani pa dobro opažamo razliko s cvičkom in slednjič tudi občutimo. Delajo se vsi mogoči načrti, tudi o visečih vrtovih. Proti koncu zabave pritisnejo tudi bližnji domači gostje z domačimi šegami in običaji, z zaključkom na tleh sedeče viničarke, ki tolče orehe. — Z vrha na bregu, od vile se poslavljamo. S širokim pogledom še enkrat objamemo vinske gorice, širno in plodno Mursko polje in tudi neizmerno ravan tja čez Muro, nekdanjo madžarsko, zdaj pa našo. Tako je pač vse na svetu minljivo! Ka pa te! RUDOLF DO STAL „Hud pes" v Bohinju in še to in ono Prejeli smo: Bohinjska dolina je doživela letos tako razveseljiv obisk gostov, da se morda to v njenih analih se ni primerilo. Zal, da je slabše vreme letošnjega poletja skvarilo nekaterim veselje in bivanje v lepem gorskem predelu. Toda tudi naravne neprili-ke ne bodo mogle preprečiti, da bi obiskovalci Bohinja ne odnesli najlepših v tiskov. Letos se opaža, da je prišlo v Bohinj veliko število tujih gostov, tudi Američanov, ki jih je po njihovih izjavah privabila Adamičeva knjiga. Med gosti srečujemo predstavnik« skorajda vseh evropskih narodnosti. Skavti in podobne organizacije so letos zastopane slabše kakor druga leta, temveč pa je družin, ki so se nastanile po okoliških vaseh in ček) na Uskovnici. Tam se lepo razvija novi hotel in se obeta tej planini še lepa prihodnjost. Poletna podoba Bohinja je zato precej različna od lanske ali one iz prejšnjih let. V Starih Fužinah mrgoli tujcev, v Ukancu se solnčijo na zelenih košenicah pred vsakim stanom. Prenapolnjeni so hoteli in privatne penzi-je. Dinamično obratuje hotel »Sv. Janeza« s priznano dobro kuhinjo in skrbnostjo. Tudi privatne penzije, kakor »Triglav« in' druge so primemo znižale cene in še podvojile svojo pazljivost napram gostom. Skratka: Bohinj je doživel svoje rekordno leto. Ob jezeru mimo hotela »sv. Duha« do »Zlatoroga« in nove stavbe pri »bifeju« povsod se odkriva ista slika. Z naraščajočim tujskim prometom se nehote vsiljujejo nove naloge občini in benski upravi. Očividno se nahaja danes Bohinj v prehodnem stanju. Iz idiličnega gorskega kota se Bohinj razvija v letovišče, ki ga bo treba tudi urediti. Celo tujci Američani, Francozi, Čehi opozarjajo, da se s temi problemi ne more več odlašati. Kakor nam je znano, se je banska uprava odločila za edino pravo ureditev tega letovišča, in sicer tako, da ohrani Bohinj svoje prvinsko lice. Načrt banske uprave je v toliko dozorel, da se okolica jezera ne sme zazidati, kakor se je zgodilo na Bledu. Planinsko društvo. Društvo za tujski promet in pristojne oblasti bi morale skrbeti, da ostane Bohinj neizpa-čen, da ohrani svojo naravno podobo in postane letovišče, kjer se narava ne bo delalo nasilje. Taka ureditev bi povzdignila letovišče in bi pritegnila goste, ki ne ljubijo mondenih letovišč. Bohinj, ki se po klimatičnih in prometnih zvezah ne da vzporejati z Bledom, bi na ta način le pridobil na svoji mikavnosti. Nočemo se vtikati v notranje upravne odločitve naših oblasti, ali je razporeditev bohinjskih občin primerna ali ne. VendaT se opazovalcu vsiljuje vprašanje, aH ne bi kazalo vasi ob jezeru združiti v samostojno občino, ki tri bila življenja in razvoja zmožna. Stara razmejitev vsekakor ni ugodna in ne odgovarja današnjim prilikam. Saj imajo vasi kakor Stare Fužine, Ribčev laz, La§ki pot vse druge interese kakor agrarna vas v zaledju. Predvsem je važno, da se uredi osrčje Bohinja, to je jezerska okolica, ki prihaja za tujski promet predvsem v poštev. Ta ureditev bi se morala izvršiti strogo v skladu z interesi domačinov in tujskega prometa. Poudariti je treba, da »e morajo življenjske prilike domačinov prav tako upoštevati kakor zahteve tujskega prometa. Že neštetokrat se je opozarjalo, da mora pot, ki vodi okoli bohinjskega jezera, ostati prosta. Ne mislim pri tem na avtomobilsko pot, temveč zgolj na pot za pešce, ki se radi izprehajajo po severni m vzhodni jezerski obali. Sporazumno z domačini bi se uredilo, da se taka pot, ki je nadvse potrebna, tudi dejanski ustvari. Taka ste- za je za silo že obstojala. Baje je tudi v novem regulacijskem načrtu, ki ga izdeluje banska uprava, že to stališče zmagalo. Letos pa se opažajo zelo neprijetne in neljube motnje. Pred kratkim je nekdo v vašem listu že omenil te nedostatke. Pod Vrtovinom, kjer pelje javna pot ob jezeru, stoji starejša vila. Javna pot okoli jezera pelje skozi njen vrt Vsi vaščani vedo, da je ta pot javna, ki mora domačinom ostati odprta. Sedaj natsane vprašanje, kako s tujci? Po vsej jezerski okolici so vsa javna poljska pota dostopna tujcem, izvzemši to pot skozi vrt Ker se lastnik zaveda, da poti ne more še dalje zapirati, saj sta dva druga lastnika, ki sta kupila ob tej poti enake parcele, ki segajo preko javne poti, svoje za graje podrla, si je izmislil nov način, da se upira regulacijskemu načrtu, ki ga je osvojila banska uprava. Ob vsakem vhodu je izobesil velike napise »hud pes«, ki ga v resnici ni. Jasno je, da je ta napis namenjen le tujcem, ker domačini imajo itak prosto pot skozi njegov vrt in se jim ni bati »hudega psa«. Zanimivo bi bilo, ali pobira davčna oblast za tega fiktivnega »hudega psa« tudi davek? Take samovoljne in smešne motnje nedvomno ne koristijo tujskemu prometu. Končno se mora stvar le urediti. Enostavna rešitev bi bila, da bi prizadeti lastnik napravil sam in na lastne stroške vsem dostopno pot mimo svoje vile, da ne bodo tujci zmajevali z glavo, ko lezejo skozi goščo po kozjih stezicah mimo njegovega plota. V zadevi bi morala občina storiti svojo dolžnost. Primeril se je še drug slučaj, ki utegne postati nevaren za ureditev Bohinja. Že lansko leto so se pričeli javljati ob jezeru napisi »privatna last«. Predstavniki duhovniškega poklica so bili prvi, ki so hiteli s poudarki »privatne lastnine«. Treba je priznati, da se domači posestniki parcel nikoli niso upirali, da bi se gosti, ki se kopljejo ob jezerski obali, ne kopali, kjerkoli se jim je poljubilo. Saj to je bila bohinjska posebnost Ti »privatni lastniki« zaenkrat niso omejevali tujcem prostega prehoda okoli jezera, ki je obstojal, kar pomnijo najstarejši domačini. Letos pa je neki lastnik take parcele, ki ni večja kakor velika miza v kmetiški izbi, a sega slučajno preko proste steze, postavil na stezi šotor in zagradil pot s skladovnico drv in še posebno ograjo. Gosti, še posebno tujci, ki so hodili ob jezera, so se čudili temu samovoljnemu činu in so si napravili novo pot — čez sosedovo njivo. Ali ni Erič&kovati, da bodo sedaj tudi domačini, i so bili do tujcev vselej prijazni m obzirni, zagradili svoje parcele in bodo tu jci, ki bodo hodili ob jezeru, skakali kakor kobilice? Ce je regulacijski načrt — m to je — tako zamišljen, da se ne »mejo postaviti ob jezeru v gotovi razdalji hiše, ali se smejo potem te male parcelioe, ki služijo le za kopanje in varno privezovanje čolnov, zastaviti s šotori, ki zastavljajo prost, od pam ti veka prost prehod ob jezeru? Videti je, da nimata oblast in občina v tem pogledu jasnih smernic, da dopuščata enemu, kar odrekata drugemu. Vse kaže, da se bodo naSe pristojne oblasti zavedale šele tedaj, kako je treba urediti Bohinj, ko bodo vsepovsod ob jezeru lajali »hudi psi« ter bodo skladovnice drv in šotori za idilično življenje posameznikov odrivali goste in tudi domačine od jezera. Danes bi se s kratko in enostavno odredbo stvar še uredila. Brez uredbe za javno kopanje in za prost obhod okoli jezera na vzhodni strani je vsak regulacijski načrt iluzoren, večna spodtika za domačine m tujce. Na praznike polšniške fare PolSnik, 12. septembra »Jutro« je že zabeležilo, kako smo obhajali Polšenčani praznik 301etnice nove žup-ne cerkve, odkritje spominske plošče pokojnemu župniku Ivanu Globelniku in blagoslovitev novega Gasilskega doma. Se nekaj besed! Da je pred 30 leti bil Polšnik še Bogu za hrbtom, je znano, saj so bili Kumljanci odrezani od sveta. Za Kumljan-ce se smatrajo vsi' prebivalci pod dolenjskim Triglavom (Kumom). in ves ta svet je bil zase, kakor Žumberčani za Gorjanci. Svetu se je začela kumljanska dežela odpirati šele tedaj, ko sta tamkaj službovala Dolenjca g. Avsec Franc, sedaj župnik v Lescah, in pokojni g. Ivan Globelnik, župnik na Polšniku. Kakor je prvi mnogo dobrega naredil v St. Jurju pod Kumom (krasna nova šola, društveni dom in drugo), tako je Globelnik na Polšniku iz puščave okrog župnišča uredil prelep sadni vrt in je bil prvi zasilni učitelj ljudske šole, ki je postala po njegovi zaslugi 1904 redna šola enorazrednica. Kupoval je z lastnim denarjem vse učne pripomočke otrokom. Nadalje je pridobil poštni nabiralnik, kajti pred 35 leti so dobivali pošto le enkrat na teden v vas in to le takrat, kadar je šel kdo po meso v Litijo. Tako je bil župnik obenem poštar vse župnije, razdajal je pošto otrokom, ki so jo nosili domov. Po njegovi zaslugi je postal župan na Polšniku še živeči Borišek Jožef; dotlej je bil župan dve uri daleč od Po.lšnika. »Poklic sem zgrešil, moral bi biti ljudski učitelj, mi je pokojni večkrat dejal v šali. Za vse njegove zasluge so se ga farani spomnili in mu ob 301etnici nove cerkve postavili spomenik v nji. Ta naj bi bil priča, kako visoko ceni narod može, ki delajo v njegov dušni in telesni blagor. Pri odkritju spominske plošče je govoril o pokojnem gospod župnik Kovič, ki je poveličeval njegove zasluge brez pompa, tiho in skromno, kakor je bil tih in skromen pokojni. Pol- šenskim župljanom vsa čast na tako plemenitem spominu! Bolj slovesna je bila blagoslovitev novega gasilnega doma. Takoj po deseti maši so se zbrali domači gasilci s tovariši iz Litije in Zagorja ob Sivi z rudarsko godbo pred cerkvijo in odšli pred novi gasilski dom. Blagoslovitev je izvršil župnik g. Kovič, govorila sta pa župni tajnik iz Litije in župni načelnik iz Zagorja ob Savi. Po govorih je godba zaigrala državno himno, nakar so pevci sokolske čete pod vodstvom izbornega pevovodje g. Ivana Feleta, občinskega tajnika, zapeli molitev (namesto pred spominsko ploščo pok. župnika). Izvrstna ubranost polšniških pevcev je tudi zasluga znanega pevskega vzgojevalca g. Ivana Repovža iz Ljubljane. Po slavnosti se je razvila narodna veselica na bližnjem Bo-riškovem vrtu. Rudniška godba je neumorno igrala in pari so se vrteli ob veselih po-skočnicah. Gmotni uspeh ni bil razveseljiv, vendar gasilcev to ne ovita v nadaljnjem napredku, saj so sami krepki možje. V kratki dobi so ustanovili podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva ter sokolsko in gasilsko četo, tako da Kumljanska ni več Bogu za hrbtom in je Polšnik znan bližnjim in daljnjim ljubiteljem planinskih krajev. Avstrijska ekspediclja v Malo Azijo Pred kratkim Je odpotov\la z Dunaja pod vodstvom prof. dr. Otona KoBlerja, vodje oddelka za sesalce v dunajskem naravoslovnem muzeju, t Malo Azijo skupina učenjakov, ki hoče pred vaem preiskati zveze med živalstvom južnovzhodne Evrope in Kavkaza ter Male Azije. Nadalje hoče nabrati gradiva za rešitev nekih vprašanj o izvoru in reji domačih živali. Mnogo teh živali Je Evropa namreč dobila iz Male Azije in možno je, da dobe tam n. pr. še kakšno divin izhodno obliko domače koze. $ok«l Priprave za vseslovanski zlet v Varšavi Za varšavski sokolski zlet, ki bo obenem tudi praznik vsega slovanskega Sokolstva, je že sedaj v vseh slovanskih sokoiskih zvezah veliko zanimanje. Prav za prav jo bil žo VI. češki vsesokolski zlet leta 1912 v Pragi obenem I. slovanski vsesokolski zlet kjer so se res sestali skoraj vsi slovanski Sokoli v velikih množicah, toda prihodnje leto se bodo sestali slovanski Sokoli v Varšavi na svobodnih tleh. Varšavski zlet leta 1935. bo torej prva slovanska sokolska manifestacija oficielnega značaja po osvoboditvi. Istočasno pa bo to velik praznik poljskega Sokolstva. Zveza poljskih sokoiskih društev je is-dala že vse potrebne proste vaje, ustanovljeni so tudi vsi odseki. Poljsko članstvo je že pričelo z zbiranjem zletnega sklada, ki znaša na člana po 4 zlote in ga plačuje članstvo v štirih obrokih. Za pokrovitelja zleta je bil naprošen predsednik republike prof. Moščicki in vojni minister maršal Pilsudski, ki sta obljubila zletnemu in slavnostnemu odboru vso podporo državnih oblasti, posebno še pri nastanitvi gostov in glede prevoza Sokolstva po znižanih cenah na poljskih železnicah. Odposlanstva raznih v Mednarodni telovadni zvezi včlanjenih telovadnih zvez bodo dala zletu mednarodni pomsn. Slavnostni odbor tvorijo najodličnejši predstavniki poljskega javnega življenja. Vseslovanski sokolski zlet pa bo pritegnil v Varšavo poleg ogromnih ljudskih množic tudi celo vrsto kongresov in zborovanj in tako znatno razgibal* vso slovansko javnost po vseh evropskih predelih. Zleta se bo udeležilo tudi jugoslovensko Sokolstvo v znatni meri, saj prihodnje leto ono samo ne bo priredilo nobene večje prireditve in bo zaradi tega mogoče, poslati v Varšavo mnogo močnejo odprav-- Tekme čsL Sokolov in športnikov v desetoboju Letos 11. in 12. avgusta so medsebojno pomerili svoje sile najboljši sokolski m športni borci v lahki atletiki v Prerovu in sicer v desetoboju. Nastopilo je 17 sokolski m 17 športnih borcev. Prirediteljki zleta sta bili OOS in čsl. atletska amaterska unija, ki prirejata tudi vsakoletne Tyrševe igre. Tekmovanje, ki se je vršilo na tekmovalisču športnega kluba Prerov, so dokončali razen 8 borcev vsi ostali- Izpadli so 4 Sokoli in 4 športniki. Deževno vreme je znatno vplivalo na tekmovalce in tekmovališče, zato so tudi rezultati nekoliko slabši. Organizacija je bila odlična. Prvenstvo je dosegel br. Klasek, registriran pri sdkolskem društvu Olomouc, ki je dosegel 6663.62 točke, kar presega lanskega zmagovalca za nekoliko stotin točk. Brat Klasek je bil proglašen za zmagovalca ter je kot mojster CSR prejel prehodno darilo »Mahačkov memorial« za leto 1934. Njegovi rezultati v posameznih panogah so sledeči: tek na 100 m 12.3 sek. na 400 metrov 52.8 sek., na 110 m z zaprekami 2C.2 sek., na 1500 m 4:34 sek., skok v daljino 597 cm, v višino 160 cm, ob palici v višino 340 cm, metanje krogle 12.09 m, met diska 38.06 m, met kopja 50.59 metrov. Rezultati so lepi, ostali sokoli so tudi vsi storili svojo dolžnost. Gotovo je, da bodo letošnje Tyrševe igre prav zanimive, ako se jih bodo udeležili vsi tekmovalci plo* rovskih tekem. Požrtvovalnost sokotskega članstva r Ujezdu. Društvu Ujezd v plzenjski župt je bilo nenadoma odpovedano večje posojilo. Društvo, ki si je šele pred dvema letoma postavilo lastni dom, je s tem prišlo nenadoma v velike gospodarske težkoče. Saj šteje samo okrog 120 članstva, med njimi pa skoraj same državne uslužbence in pripadnike socialno šibkejših slojev, po večini delavcev. Odpoved posojila pa članstvu ni zmešala glave, temveč nasprotno. Četudi so vsi kakor en mož dali za Sokolski dom, kar so mogli bodisi v denarju, bodisi v ku-luku, vendar so spet kmalu zbrali nad 25.OO0 Kč ter s tem odvrnili veliko nevarnost od sebe. Spomenik dr. Tyrin v Nlmburku. Sokol v Nimburku, ki ima lepo letno telovadišče in tudi že Tyršev park, je postavil ustanovitelju Sokolstva, Tyršu, lep spomenik, delo akademskega kiparja Škode iz Kraljevega Gradca. Na dan odkritja se je zbralo vse društvo in zelo mnogo drugega občinstva ob vhodu v Tyršev park, kjer stoji spomenik. V imenu čsl. Sokolstva je spregovoril starosta OOS br. dr. Bukovski, nato je položil dr. Truhlar v imenu vsega pripad-ništva Tyrševe župe v roke staroste obljubo, da bodo vsi Sokoli vedno in povsod izpolnjevali svoje dolžnosti. V imenu ministra za zdravstvo in telesno vzgajanje je pozdravil višji strokovni svetnik br. Avguštin Očenašek. Na predvečer odkritja spomenika je nimburško sokolsko društvo priredilo na prostem veliko telovadno akademijo, kjer je sodelovala tudi vzorna vrsta praškega matičnega društva. Na slav-, nostni dan je bila popoldne javna telovadba, kjer je bila posebna točka vzporeda tudi češkoslovaški narodni plesi, kar je navdušilo občinstvo ter vzbudilo živo zanimanje za narodne plese. Velja menda tudi pri nas... Nekateri župni vestniki čsl. Sokolstva so načeli vpra-šanje spremljave prostih vaj po raznih godbah pri javnih telovadnih nastopih. Pritožujejo se čez podeželske godbe in njihovo igranje, toda ost svoje kritike obračajo tudi napram društvom, ki v svojem štedenju na nepravem mestu angažirajo cenejše godbe, ki seveda niso izvežbane v sviranju prostih vaj ter jih zato pri javnem nastopu kaj lahko »vržejo« ter s tem pokvarijo ves trud nekoliko mesecev v telovadnici. — Tudi mnogo naših društev hodi slično pot in štedi tamkaj, kjer se ne sme štediti. Polagajo pač preveč važnosti telovadbi sledeči ljudski veselici, ne pa trudu ▼ telovadnici in svojemu prestižu v telovadbi. Zato tudi mnogokrat svira pri prostih vajah najnesposobnejša godba, samo da zna dobro nabijati pri veselici, pa je vse v redu! JlndHh Fftgner in stenografija. Soustanovitelj Sokolstva in prvi starosta matičnega društva Praškega Sokola je bil tudi velik propagator stenografije. Na njegovo pobudo je bilo pred 75 leti ustanovljeno v Pragi praško Društvo čeških stenografov, ki Je razSirilo zanimanje in uporabljanje tesnopisja med Cehi. Ko je bil letos v juli Ju v Pragi n. kongres slovanskih steno-grafov, so se govorniki spomnili tudi ustanovitelja društva čeških stenografov Jin-dfiha Ffignerja in posebna deputacija Je paMEOa na njegov grob krasen venec. Prepovedano mesto Sredi puščave železniška postaja, 150 milj naokrog pa ni nobenega človeškega naselja N« zapadn Nevade vodi po sredi velike puščave železniški tir. V sredini puščave je nje zadnja postaja, 150 milj naokrog ni nobenega človeškega naselja, razen 5 in pol milje oddaljenega »prepovedanega mesta« Havrthorna. To mesto je kaj čudno. Iz puščavnih tal rasejo neposredno ogromne kupole v nebo kakor egiptske piramide iz puščave ob Nilu. V prejšnji oddaljeosti od teh modernih piramid iz jekla in betona je 145 manjših betonskih zgradb. Obiskovalec, ki bi mu o spelo priti neopaženo do sem (kar je pa nemogoče), bi takoj spoznal, da gre za velikansko vojaško napravo. In res gre za •mmicijsko središče vojne mornarice. Dolga leta ao premišljevali, kje bi ustvarili to središče. Povsod, kjer so naseljeni ljudje, posebno pa v bližini mest, niso hoteli ničesar slišati o tem, da bi dobili za druščino tako nevarne naprave. Tuda mornariški upravi je bilo do tega, da bi svoja municijska skladišča n posavila preblizu obljudenih krajev. Končno so se odločili za nevadsko puščavo, kri je popolnoma n »obljudena, a vendar mornarici dovolj pri rokah. /j znano ameriško energijo in z izdatkom 3 in pol milijona dolarjev so dvignili iz puščave celo novo mesto. Večji in najvažnejši del tega mesta je seveda v podzemlju, omenjene ogromne kupole niso nič drugega nego vrhovi velikanskih rmmicij-skih stolpov, ki so s svojim glavnim delom zasajeni globoko v zemljo. Po sedem takšnih podzemelj tvori skupino, ki je dobro ločena od sosedne skupine. Če bi se zgodila navzlic vsej previdnosti kakšna nesreča, bi zajela vedno samo del mesta. Omenjenih 145 betonskih zgradb predstavlja pred vsemi bombami varna bivališča in zaklonišča hawthornskih prebivalcev, to so posadka, gasilci in stražniki, ki morajo paziti na to, da se noben nepoklicanec ne približa »prepovedanemu mestu«. Tu so tudi stroji in delavnice. Takšno je torej ameriško »prepovedano mesto« Hawthorne. Dvajseta obletnica bitke ob Marni T* dni obhaja Francija 20. obletnico bitke na Marni. Maršal P e t a i n je Imel ob tej prilik) v Meauxu poleg Pariza velik spominski govor, v katerem se je spominjal hrabrosti ln junaštev francoske vojske, bi je na Marni začela poražati Nemce v svetovni vojni Otrok brez očeta Sad umetne oploditve V Budimpešto je prišla na obisk neka Hommelova, po rodu M ad žarka, ki se je kot otrok izselila v Ameriko. S seboj ima (»letnega sinčka Gharlvja, ki nim3 očeta, a vendarle ni sirota, ker pravega. očeta nikoli ni imel. Hommelova je ta problem pojasnila na zelo naraven način. ChaTlv je sin znanosti, njegov naravni oče je vsebina cevke, kakršne so se včasih dobivale v Ameriki. Hommelova se je pred leti poročila z veleboga-tran, toda 20 let starejšim tovarnarjem v Ka-liforniji. Ze po prvih letih zakona je bilo jasno, da ne bo potomstva, a ker sta si oba želela otroka, je tovarnar sam predlagal, naj bi poskusila umetno oploditev. Ta je imela u«n>eh, a otrok se je rodil šele po 11 mesečni nosečnosti. Vendar se je pod zdravniškim nadzorstvom normalno razvijal. Mater je mali Charlv silno ljubil, zakonitega očeta pa ni maral in se ga je celo bal. Čez nekoliko let sta se zakonca odtujila drug drugemu, Hommelova je vložila tožbo za ločitev, ki ju je sodišče tudi takoj izreklo, ko je izvedelo za skrivnost, kako je Charlv prišel na svet Priznalo ji je na tovarnarjev račun veliko vsoto za vzreditev otroka. Otrok sicer ni bil njegov, a je po njegovi volji prišel na svet Charly šteje danes, kakor rečeno, 6 let Ima veliko nagnjenje do kinematografa in govori že sedaj o tem, da bi postal filmski igralec. Zakonitega očeta prav nič ne pogreša, pač pa se mati boji, da bi je nekoč ne vprašal, kdo je bil njegov pravi oče. Ona sama tega ne ve. Iz tega lahko nastanejo po njenem mnenju duševni konflikti, ki so jih imele ameriške oblasti baš pred očmi, ko so po več sto uspelih poskusov umetno oploditev prepovedale. Kakor je iz tega razvidno, »umetni« otroci niso tako redki, kakor bi si mislili. A ne samo v Ameriki, tudi drugod bi jih našli. Neki dunajski vseučiliški profesor pravi, da ve znanost za celo vrsto 30 do 40-letnih Evropcev, ki so prišli na svet na podoben način in so pri tem neoporečno zdravi. OBLAČIMO RES DOBRO in poceni. Športne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Rjavi udarniki v Norimberku Elektronska bomba Kakor smo že pisali, so imeli te- den v Bruslju velike vojaške letalske manevre. Demonstracija se je končala z jako posrečeno zameglitvijo večjega ozemlja. Med vežbami so delali tudi poskuse 8 novimi elektronskimi bombami, ki vžiga jo tekočino, katera doseže 3000 stopinj Celzija. Takšna bomba gori dve minuti in poL Letalci so vrgli na Bruselj več takšnih bomb, ki so jih skušali na zemlji parali-zirati z raznimi sredstvi, od katerih se je najboljše obnesel pesek. Po zaključenih manevrih so se zbrali k poučnem predavanju na bruseljskem magistratu vsi belgijski generali. Kot povabljenec pa Je bil navzoč tudi francoski va. ježki ataše pri belgijski vladi. $ef francoskega gen« Štaba Pohod Hitlerjevih udarniških oddelkov skozi norimberške ulice o priliki kongresa narodnosetialistične stranke general G a m e 1 i n ostane kljub svojim 62. letom po sklepu pariške vlade še na svojem mestu, ker je kandidat za naslednika generalissima francoske vojske generala Weyganda Največji podvodni predor Mersevski predor, ki veže pod Teko istega imena angleški mesti Liverpool in Bir-kenhead in ki meri 3.5 km v dolžino, je največji predor te vrste na svetu. Obenem najdražji, saj je stal okrog 2 milijardi dinarjev. Kakšnih 2000 delavcev ga je gradilo 9 let in to v najtežavnejših okoliščinah, saj so se morali boriti neprestano z vdori vode in blata. V celoti so morali odpraviti preko 33 milijonov ton vode zopet v reko in od-voziti za 1.2 milijona ton skalovja. Predor je 15 m širok in zmaguje lahko 4150 avtomobilov na uro. Druga vozila in oešci ga za 6edaj še ne uporabljajo. Smrt v hladilni omari Iz New Torka poročajo o pretresljivi otroški drami. Na neki farmi pri Sacra-mentu sta se igrali dve dekletci, stari šest in sedem let, s svojim dveletnim bratcem. Med igro sta se sestrici skrili v hladilno omaro. Ko sta se oče in mati vrnila domov, sta povsod iskala hčerki. Spoanala sta, da sta sestrici postali žrtvi igre z bratcem. Ta je namreč v svo£ otroški nevednosti zaloputnil vrata hladilne omare, ki se odpirajo samo od zunaj. Sestrici sta se v omari zadušili. Ko so ju našli, sta imeli vse krvave roke, znak, da sta obupno iskali izhoda iz skrivališča, kjer ju je dohitela tako žalostna smrt. Teden dni brez vode Angleški raziskovalec Green pravi, da imajo rekord za vztrajanje brez vode ne» dvoumno grmovniki v puščavi Kalahan. Nekoč je opazoval rod tega ljudstva, ki je w trajal 6 dni brez vode, čeprav je pripekalo sonce tako močno, da se je zemlja osušila m razpokala Sele sedmega dne so se dokopali do vlažnih fcorenin, ki so jkn žejo po gasile. Najbolj čudno pa je to, da jim to dolgo vztrajanje ni povzročalo nobenih posebnih nevšečnosti. Evropec v tej vročini ne bi vzdržal več nego dva dni Umetnostna razstava v vlaku Na Francoskem so uresmičffl zamisel, ki se je rodila pri nas s potujočo kmetijsko razstavo. Priredili so potujočo umetnostno razstavo, ki obsega dela francoskih upodabljajočih umetnikov. Vagon z razstavo prevažajo z brzLmi vlaki iz kraja v kraj. V vsakem večjem mestu stoji vaigon nekaj dni in pravijo, da ima povsod dosti obiskovalcev. Razstava kaže najnovejšo stopnjo francoske slikarske in kiparske umetnosti. Namen prireditve Je pred vsem pomagati obflikujočim umetnikom, ki jih je pritisnila kriza tako hudo, da nimajo zaslužka. Pristopajte k »Vodnikovi družbi" PRAVKAR fZTSLA 0TEVTLKA ILUSTRIRANE: TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovltkn: Filmska igralka ROCHELLE HUDSON Naslovna slika: DANIEL STASCHUS: BOR NA OBREŽJU (lesorez) OD PLAMENICE DO ŽARNICE — 20 LETNICA RADIOFONTJE — CIGARA (D> — Ivan Podržaj: NA NAŠEM JUŽNEM MORJU (konec) — STENOGRAFIJA PRED 3000 LETI (kj) — STARA OMIKA V KALDEJI (C) — Dr. Fred C roba t h: IZ KRANJA V CHICAGO (2) — KEMIJA RAZVADE (Kajenje pomnožuje sladkor v krvi) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (34) — TEHNIČNI OBZORNIK (Nov velikan tehnike - trna) — ČLOVEK IN DOM (Naš dom naj bo res naš) — ZA MISLECE GLAVE — 6AH — ZANIMIVOSTI — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE Priloga: Dr. Vlad. Travner: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljera ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Kapitan goreče ladje je bil zastrupljen potniki pa so pred nesrečo legli opijanj eni spat »Morrocastle« posnet med ognjem iz aeropiana V Ameriki se še vedno rd poleglo ras. buljenje zaradi požarne katastrofe na izletniški ladji >Morrocastle<, ki le zgorela nedaleč od obale med vožnjo s Kube v Nerw York. Javnost ogorčajo razna raz. kritja, ki prihajo polagoma na dan. Čedalje bolj se redčijo dokazi, da je ladjo vžgala strela, ki je treščila v brod. Nastaja sum, da je bdi ogenj podtaknjen — kako. to bo skušala dognati preiskava, ki je v teku. Posebno težavno Je vprašanje smrti poveljnika Willmota, ki ga je baje par ur pred katastrofo zadela kap. Toda zdravnik, ki bi edini utegnil pojasniti to zago. netko, je mrtev in ne more nastopiti kot priča pred preiskovalno komisijo. Pač pa je neka ženska izpovedala, da je bil WiH-mot zastrupljen. Sum, da ni umrl naravne smrti, potrjujejo tudi izjave prvega častnika Warmsa, ki pravi, da so našli kapitana mrtvega v kopalni kabini. Ležal je v kadi potem, ko mu je zdravnik dal več injekcij zoper želodčne krče, dasi je Will-mot laboriral na srčni bolezni. Pravijo tudi, da je njegovo smrt nedvomno pospešil strah pred sabotažnimi čini. Ta strah Je spremljal Willmota že dolgo na morskih vožnjah. Warms je po Willmotovi smrti prevzel poveljstvo na ladji, kjer je vztrajal do zadnjega s trinajstorico posadke. Pri reševalnih delih si je zmečkal roko in ožgal obe nogi. Warms je izpovedal, da je prejel prvo obvestilo o ognju ob 2. uri 46 minut. Ko se je prepričal o nevarnosti požara, je ob treh dal povelje za alarm. Toda potniki, ki so si zvečer na ladji privoščili obilico alkohola, so večinoma trdno spali v svojih kabinah in jih ni bilo mogoče zbuditi iz sna. Baje so se mnogi celo upirali zahtevi posadke, naj zapustijo kabine. Med njimi je bila tudi skupina šestih deklet, ki so se opijanile do onemoglosti. Nesrečo pa Je povečalo tndl dejstvo, da M naprave za gašenje ognja o^Mmkk, Warms zagovarja posadko in pravi, da je storila vse, kar je brilo v njenih močeh, da je zmanjšala obseg katastrofe. Zelo neprijetno je ameriško Jamost dte. nHa vest, da so spričo velikih žrtev med potniki rešeni vsi oftdbrfl, ki so bOt v trenutku nesreče na ladji Razlagajo si to na ta način, da Je posadka v prvi vrsta skrbela zase, dočim je prepustila potnike njihovi usodL Sirijo se tudi glasovi, da je M- ¥New-York Atevv-Jerse^ MhtOuri —uotfe du :==Mexique =la flavane Prizorišče katastrofe »Morrocastleac la posadka zgorele ladje sestavljena ti novih, popolnoma nediscipliniranih paniOE-ščakov. Med njimi so bili tudi takšni, k! so se vtihotapili na ladjo zaradi nemirov na Kubi TI so med posadko egitiraH m upor in najbrž tudi zanetili ogenj. >Morrocastle< je bila zavarovana » pet in pol milijona dolarjev pri ameriSkih tn angleških zavarovalnicah, poleg tega psi je imela zavarovane tali vse tovore. Cesta pod Mont Blancom V Franciji in Italiji se vrše živahne priprave za zgradbo avtomobilske oe6te, ki bo vezala obe državi in ki bo speljana pod najvišjo evropsko goro Mont Blancom. Za predor pod goro je izdelal podrobne načrte francoski inženjer Monod Predor se bo zavrtal pod Mont Blame prt Ohamonfxu v višini 1212 m in bo prišel na dan pri Entrevesu v višini 1360 m nad morjem. Samo stroški za 12 km dolgi predor bodo znašali 60 milijonov frankov, ki jih bosta sorazmerno plačali obe držarvi. Predor bo obstojal iz dveh ločenih rovov v širini 6.5 m, ki bi bila na vsak kilometer spojen« s prečnim zveznim rovom, tako da bi se vršil v predoru samo enosmerni promet Na pol pota med Francijo in Italijo bi tvSa izklesana v goro velika avtomobilska postaja, v kateri bi poslovala tudi carina. Miss C/ r I V'"* . /ti ti Frank Gorman, vodja stavke tekstilnih delavcev v Ameriki, kjer obratuje večina tovarn z brezposelnimi. Stavko so izrabili Japonci, da so vrgli ogromne zaloge svojih cenenih izdelkov na ameriški trg in a tem ogromno oškodovali domače V Hastlngsu na Angleškem je bila Rnb) gdč. Estera Tolvonen, ljena za mhn Evropo 1934 ANEKDOTA js nffltnfi dejal o sebi: >Zdf mt, da nazadujem, zakaj vse, kar no« mi zdi dobro .< VSAK DAN ENA »To je strašno. t» je strašno!« »Oa, otroci so cesto brezsrčni. Ali je to vaš pes?« »Kag pesi Pes ni jnc^, ampak lonec!« y {SPalštikeoft iS P O R T S proslave 20 letnice Slovan? Pogled na tribuno med govorom predsednika g. dr. Milana Perka Znani grški tekač Man tikaš, ki se je na evropskem prvenstvu v Torinu plasiral v teku 400 m z zaprekami na tretje mesto, žal do bo startel na lahkoatletskem mitingu Primorja. Z veliko napetostjo pričakuje naša športna javnost nastop izbornega Rumuna Hava-letza, ki bo drevi na telovadišču Ljubljanskega Sokola starta! v metu krogle. Športni dan v Šoštanju V nedeljo 2. t m. je praznoval SK Šoštanj 141etnico obstoja in povabil za ta dan troje klubov: ljubljanski Hermes, celjske Atletike in Borca i-z Smartnega. Ob 14. so odšla tuja rn domača moštva z godbo na čelu na igrišče. Pričele so se tekme. Kot prvi par sta nastopila SK Borec in SK Šoštanj rez. Pri precej nezanimivi tekmi se je izkazala Barčeva obramba, pri domačih pa desni branilec in vodja napada. Končala je z zasluženo zmago rezerve 1:0 (1:0). Nato stsi se predstavili nad 115 kg težkemu sodniku old boy moštvi Atletikov m Soštanjča-nov. Moštvi, pri katerih sta -bila posebno dobra vratarja, sta se disciplinirano pokoravali objektivnemu sodniku in se vztrajno borili vse do tedaj, ko je pričela zvoniti sodnikova budilka. Rezultat 1:1 odgovarja sijajni igri. Kmalu nato so se pojavili na igrišču simpatični Hermežani, da pomerijo svoje moči s Soštanjčani. V 2. minuti se posreči zabiti domačim lep gol. Silno navdušenje! Ves prvi polčas je igra odprta in do odmora ne doseže nobena stran uspeha. Po odmoru poizkušajo šoštanjčani obrambno taktiko, ki pa še ni potrebna, ker so jih Ljubljančani gotovo podcenjevali. Ko pa sta bila dosežena dva gola za Šoštanj, so se Hermežani spomnili, da bi bil čas, da dosežejo kak zgo-ditek. Spomnili pa so se očividno prepozno. Hermežani so bili tehnično na veliki višini, gotovo pa niso računali na takšno borbenost, požrvovalnost in izdržljivost domačih, kajti drugače se ne bi glasil rezultat 3:0 (1:0) v korist domačih. Sodnik iz Celie ie bil prav dober. Jubilantu kličemo na mnoga leta in želimo, da bi hodil po začrtani poti od uspeha do uspeha in da bi se v bližnjih prvenstvenih tekmah dobro od reza L Izlet s posebnim vlakom v Zagreb bo v nedeljo 16. t. m. ob priliki nogometne Kgi-ne tekme Hašk : Primorje. Odhod iz Ljubljane ob 6.30, iz Zagreba 20.30. Cena vožnje tja in nazaj z legitimacijo 52 Din za osebo. Prijavite se takoj pri »Putrnku« za nebotičnikom. Iz moto-sekcije ŽSK Hermesa. V poročilu o teh dirkah je zabeležilo »Jutro« med dragim tudi to, da je Jugoslavija kot mo5tv° zasedla zaradi Staričeve smole šele drugo mesto za Čehoslovaško. To poročilo je napravilo na javnost vtis, da je prav za prav samo g. Starič L., član ŽSK Hermesa. kriv za ta neuspeh Jugoslavije v tekmovanju moštev. Resnica pa je, da je od 37 točk, ki jih je dosegla Jugoslavija, priboril za naše barve g. Starič sam 19, dočim so ostali trije člani naše reprezentance dosegli skupaj le 18 točk. Vsa Staričeva smola pa je bila v» tem, da je od petih disciplin, v katerih je startal, zmagal štirikrat Petič pa je le zaradi defekta na motorju, ko je že vodil 300 metrov pred drugim najboljšim vozačem tega prvenstva g. Juhanom ČSR. Od tod dalje je moral g. Starič motor sam potiskati 1400 m do cilja, samo da pribori Jugoslaviji še 3 točke. — Ako pa ne bi g. Starič imel te smole, bi Jugoslavija res dosegla največja število točk in prvo mesto. Vendar pa to ne bi bik zmaga moštva, temveč le uspeh posameznika. Krivda za neuspeh našega moštva pa je na zelo dobro znanem zagrebškem dirkaču, ki ni čutil v sebi tolike dolžnosti do jugoslovenske motoristike, kakor je to baš g. Starič. SK Slovan (boks-sekcija). Novoustanovljena boks-sekcija prične s treningi v petek 14. t. m. v telovadnici na Ledini. Vhod iz Kotnikove ulice skozi železna vrata. Trening se prične točno ob 19. Vsi že prijavljeni člani in novi interesenti vabljeni! SK Slavija Danes ob 16. strogo obvezen trening na igrišču SK Reke ob Tržaški cesti za vse juniorje. Ob 17.30: Škrl, Eržen, Kosale, Kržan, Fojon, Gestrin, Orehek, Vinko, Aljančič, Stopar, Pogačar, Černe, Ošabnik. Ogrin, Cimperman, Lilek, Pečar. Radio - Četrtek, 13. septembra. - • ..... LJUBLJANA 12.15: Plošče: — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošfe. — 18: Plošfe. ^-18.30: Pogovor s poslušalci. — 18-50: Plošče po željah poslušalcev- — 19.10: Ustanovitev Karadjordijeve velike šole. — 19.30; RevijaJni pregled (Anton Podbevšek). _ 19.50: čas, jedilni list — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas, poročila, harmonika sok) (g. Breznik). BEOGRAD 18.30: Narodne pesmi. — 19.30: Kvartet. — 20.30: Koncert na harfo. — 21: Orkester. — 22.15: Plošče. — 23: Lahka glasba — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos irovti< niso neomejena last kmetovalcev in ti torej ne morejo docela svobodno z njimi razpolagati, ker ima od 8. septembra do srede maja meseca vsa srenja pašno pravico na njih. Kmetje jih radi prodajo, vendar pa posamezni deli rovtov, kjer ima srenja pašne pravice, ne bi si ga kupil- Zastopniki srenje eo zato že intervenirali, da jih je treba poklicati pri vsaki komisiji o dodelitvi gradbenega dovoljenja. Ker že stoji nekaj zgradb na takem svetu, bodo morali lastniki najbrž plačati kakšno odškodnino za pašne pravice; novi lastniki zemlje, ki yo mislijo zazidati, pa najbrž dovoljenja za zidavo ne bodo dobili, ker ee srenja svojim pravicam ne bo odrekla. To je tudi docela pravilno in smo prepričani, da bodo drugače vsi rovti v nekaj letih prodani in domačini ne bodo mogli nikjer pasti svojih čred. Že zdaj zahtevajo od erarja, naj poseka večje gozdove, da bodo tam nastali pašniki, na drugi strani pa 6vo.je lastne pašnike prodajajo. Če se že mora kakšna planina uničiti, naji ee Uskovnica, kjer je več letoviških etavb in ker je ta planina ob poti s Triglava in bo tjdi ob novi avtomobilski gorski cesti Blsd-Bohinj, od drugih pa stran roke! Ne uni-smejo biti v tej pašni dobi zagrajeni in seveda tjdi ne zazidani. Zato pravno ne bi smel nihče zidati na tem teritorijiu, čeprav čujte prirode z neokusnim maličenjem! Tisti letoviščarji, ki iščejo miru, g« bodo kakor doslej lahko dobili v dosedanjih razmerah na naših planinah. Tisti pa, ki bi , radi izpremenili naše planine v nekakšne meščanske naselbine, naj se obrnejo kam drugam. Naših planin je škoda! R- Nov način konserviranja naših gob za prodajo Jesenska rast gob bo letos najbrž obil- buke, ki imajo nad 5 cm premera in 1 cm .........." stebla, in 4. v stebla in dele klobukov. letne tek>vaG«gaIni-ea<, katero imenuje avtorica inflacijsko komedijo, uprizori drama kot svojo drugo letošnjo premiero v režiji g. Skrbinška. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Mariborsko gledališče stopa v svojo 16. sezono. Narodno gledališče je ob svoji petnajstletnici obstoja razpisalo prav ugoden abonma ter pripravlja v drami, kakor tudi v opereti in operi izredno pester in kvaliteten repertoar: Že prve premiere eame bodo pričale o resnem hotenju gledališke uprave, nuditi dostojno sezono. Otvoritvena predstava bo Shakespearejeva večno sveža tragedija »Hamlet«. To delo se daje na željo prvaka mariborske drame VL Skrbinška ob desetletnici njegovega gledališkega delovanja. Igral bo naslovno ulogo. — Po dolgem presledka uprizore kot drugo letošnjo premiere Cankarjeve »Hlapce« v novi zasedbi in inscenaciji ter v režiji režiserja J- Kovica, ki pripravlja tudi »Hamleta«. Tretja premiera bo drama Oskarja Wildeja »Idealen soprog« v režiji VI. Skrbinška ter z novo članico Savo Severjevo v glavni ženski ulogi. Opereta otvori novo sezono z Lehar-jevim »-Carjevičem«, ki je glasbeno odlično delo ter nudi pevcem možnost velikega razmaha. Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, gospod JANEZ GRIL upokojeni železniški delavec po dolgi mučni bolezni, previden s^to-lažili sv. vere. Pogreb bo v četrtek, dne 13. septembra 1934., ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. septembra 1934. 7898 ŽALUJOČI OSTALL Sfeetnf pogretai v*rod Občina L;^ MJana, Podmladek »Jadranske straže« in podružnica »Ferijalne zveze« na Mestni ženski realni gimnaziji počastita spomin tragično umrle vzorne predsednice, oziroma blagajničarke Veruške Novakove z mašo zadušnico v petek, dne 14. septembra, ob 8. uri v stolnici, katere se udeležijo učiteljski zbor z vsemi gojenkami zavoda. 7899 ZAHVALA. Vsem, ki so ob priliki bridke ločitve z našo soprogo, mamico, staro mamico, gospo IKIarijo Fatur dragi pokojnici izkazali zadnjo čast ali nam izrazili svoje sožalje, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se še zahvaljujemo čč. duhovščini za duhovno tolažbo in spremstvo pri pogrebu, dalje gg. zdravnikom za njihovo nego, prav posebno g. dr. Ernestu Hammerschmidtu za njegov izreden, nad vse požrtvovalen trud vrniti težko bolni pacientki dragoceno zdravje, dalje pevcem pod vodstvom g. Mirka Premelča za krasne žalostmke, vsem darovalcem številnih vencev in njej tako ljubega cvetja v katerem je bila kot zasuta, ter sploh vsem, ki so se je toplo spomnili ob zadnjih urah njenega tukajšnjega bivanja. Poslednja in najprisrčnejSa zahvala pa zlasti vsem, ki jo boste še nadalje trajno ohranili v lepem spominu. Sv. maša zadusnica po dragi pokojnici se bo darovala v nedeljo dne 16. septembra 1934., ob 5. uri zjutraj v cerkvici na Rožniku. ' Ljubljana, dne 12. septembra 1934. žalujoče rodbine: Fatur, Škopek, Palek. 7900 tr------- - —g »JUTRO« št 210 - llarcelie Tin a vre: 3 Upornica Roman We njegovi materi, ne tetam ali sestričnam, ne ženskam, ki so 'občevale z njegovo rodbino, in tistim, ki jih je srečaval v spodobnih meščanskih salonih, nikomur ni bila podobna. In prav tako malo je bila podobna ljubicam, ki jih je prej imel, ali ljubicam njegovih znancev. >Prav za prav to vobče ni ženska iz meščanskega življa, a tudi k bohemi je ni moči prišteti. Konec koncev _ je mislil na tihem — konec koncev bi spadala bolj k tej kakor k onemu.« Ni se ujemala s krogom njegovih predstav; zbujala je v njem začudenje, razočaranje, zamaknjenost in jezo — vse hkratu. Bila je uboga, pa ni tožila o svojem uboštvu; delati je morala, a to jo je navdajalo s prostodušnim ponosom; obenem je pa trdila, da bi vsaka druga takisto ravnala. Priklenjena je bila k bolniku in čudaku, in se je z neomahljivo, ljubečo potrpežljivostjo žrtvovala zanj. »Moj mož je moje dete,« je rekla, »nikoli ga ne bom zapu-siila.. .< Imela je ljubimca, a čuvstvo kesanja ji je bilo tuje. Vsa ta protislovja v svojem srcu in svojem življenju je pojasnjevala 6 tem, da je govorila: »Brez sreče ne morem živeti, in sama slast žrtvovanja mi ne zadostuje... Nisem svetnica niti ne junakinja: ženska sem, popolnoma ženska.« Uboga Jozana ni bila dolgo srečna. Sobica, kjer jo je sprejemal Mwurice, je bila nekega dne priča, kako se je krčevito razjokala. >Ne vem ... Vsa sem iz sebe zaradi tega, kar se godi z menoj... In vendar sem ganjena v dno duše... In tako strašno se ti bojim povedati!« >Kaj ?< >Oh, ljubi, bojim se ... Mislim ... da sem ...« 8 Pričakovala je besed ljubečega sočutja, in upala, da jo bo kot njen naravni varuh objel in stisnil k sebi. Mislila je, da ji Maurice poreče: >Prost sem, ti določi, kaj naj se zgodi z menoj in z nama obema.« Pierra Valentina seveda ne bi mogla zapustiti... A Mau-riceva dolžnost je bila, da ne privoli v rešilno laž, ki jo je narekovala stiska, ali vsaj ne takoj. Nedoločno je upala, da se bo temu uprl, da bo z njo vred iskal izhoda in ga našel ter ji prihranil sramoto prevare. Pa je samo rekel: »Midva res nimava sreče!... Niti slutil nisem ... zakaj... vsaj ti bi morala gledati naprej... Saj nisi več dekletce!... Kaj naj zdaj storiva?... Ali misliš, da bo tvoj mož privolil v to?< Zgrozila se je, a že se ji je vrnila oblast nad seboj. »Nič se ne boj,« je odgovorila, »nobenih sitnosti ne boš imel zaradi tega; vse to bodi moja skrb.« Zdaj jo je jel tolažiti in obsipati z milovaniem. Ostala je mrzla kakor led, tako da sama ni vedela, ali ga vobče še ljubi... Končano ... Romantični čar je bil izginil iz njenega ljubezenskega razmerja: idila se je izpremenila v dramo. Za take reči pa Maurice ni bil ustvarjen. Dosegel je, da ga je njegov šef, veliki inženjer Lamberthier, poslal na Nemško. Na potovanju je še bil, ko je prišel mali Claude na svet, in šele pet tednov po porodu je spet videl Jozano v stari sobici... Bleda in shujšana, vsa upehana od hoje po stopnicah, je stopila čez prag. V njenih očeh, ki so bile videti večje kakor nekdaj, je bil še ostanek nedavno prebitih bolečin, senca smrti, ki je bila šla mimo nje. V naročju je nerodno in oprezno držala svojega sina — njuno dete. To pot je bil Maurice tisti, ki je jokal. »Odpusti mi,« je rekel. »Odpustita mi, oba!« In Jozana mu je odpustila: hotela je imeti zasluženo plačilo za svoje trpljenje. - Četrtek, 13. IX. 1934 * r Ura Je udarila pol šestih. Jozana je že v drugo začela svoj obhod po stebrenikih. Zdaj pa zdaj je obetala in jela obračati liste v kaki knjigi ali reviji. Prodajalci so jo gledali in se smehljali. »Moj Bog, da bi vsaj prišel! Ob sedmih moram biti doma... Pierre me potrebuje... in tudi mali J... Davi je bil tako bled na oko!... Postrežnici se bo gotovo jed prismodila, ali bo pa ubila krožnik ali dva, kakor ondan... In potem bo spet prizor... Oh, Maurice!... Maurice!.. .< Noge so ji bile mrzle kakor led, lica so ji žarela; jeza jo je delala še bolj žalostno; vročina jo je kuhala. Okoli in okoli Odčona je bila tema, dež, klokotanje naraslega cestnega jarka, brizganje mlakuž... Pešci so se zatekali pod ste-brenike, in z mokrih dežnikov jim je curljala voda na kameniti tlak. Tri četrt na sedem ... Jozana je čutila v glavi praznoto — noge so ji odrekale pokorščino; naslonila se je na neko knjigarsko izložbo. Zdelo se ji je, kakor da bi izkušale knjige v svojih rumenih in belih oblekah zbuditi pozornost ljudi, ki so hodili mimo njih. Nekatere so imele na ovitkih galantne risbe ali fotografije po naravi. Sama vihrajoča spodnja krila si videl, svilene nogavice, hlačke, razdrgnjene steznike, bujne prsi — skratka, tisto napol-goloto, ki je pohujšlji-vejša od nagote — podle podobe brez vsakega resničnega mika. »To naj bo ljubezen?« je mislila Jozana. Saj ni bila svetohlinka; krepka opazka je ni nikoli užalila. A Jozana je ljubila, in njena sramežljivost je bila občutljiva kakor sramežljivost vsake ljubeče ženske: ljubezenske radosti so se ji zdele strašna skrivnost, ki je ni poznal nihče razen nje in njenega dragega. Vzela je prvi roman, ki ji je prišel pod roko, obrnila nekaj listov in ga spet zaprla. Pregledala je zvezek s kritičnimi članki, ki jo je dolgočasil, in drugega s simbolističnimi pesmimi, neumnimi kakor papirnate cvetlice ... CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davita za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.__ Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« ||2M m . . odeovor. priložite U1II )• V znamKall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. peseaa i L>w. aavet t uin za šifro ali dajanje oa etova S Din. Najmanjš' znesek 17 Din. Dijak) U Din H&jbolj uspešen ln strokovno najboljši Je trgovski tečaj Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2 /H. Center mesta, odlični profesorji, niika' Šolnina. 204-4 Gosli poučuje očiftej kooserv a torija. ŽM>udeu,tove>ka oAk» št. SKL. 23168-4 Nemško kcmverzacljo ln pouk nudi Izobražena gospa po 8 Din od ure. Gledališka ul. 16, pritličje, pn Rebek. 23163-4 Nemščina v fflbomiei. ■— 7A de (V, in eolsko mladino doooldne ali popoM-ne, tr odrasle svečer. Začetniški im vi?ji te-S»ji. Vpisovanje ob pnj 19. glamni vbod, a iz Copoive ceste. 23576-4 Krojni tečaj •frrarja apecijal?!« prSkro-jeralnica. Udeleženke lahko pod strokovnim vod-61-v cm i®deU» jejo lastno garderobo. Prijave do 16. septembra. Jožica KunioLj, Ljubljana, Gledališka nI. 7 —■ visoko pritličje. 23016-J Diplomirana konservartorfstka poroča je klavir. Naslov pri siugin.H konserv. v Vegovi ulici. 29097-i Službo dobi Seseda 1 Din. davek 1 Din n Slfro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Prešivalke pletenin za etalmo sprejme K. Sos6. Meetoi trg 18. 294P1-1 Natakarico spre jim fin takoj. Neslov t vseh poslovalnicah »Jutra« 33572-1 Pek. pomočnika »prejme Stanislav žm.idaf-SiŽ, Ljubljana, Tržaška, e. et» 22. 206OS4 Samostojnega dopisnika za srt>ohrva.tsiki in nemSki jeaik, mlajšo moč, sprejme -večje trgOTisko podjetje v Zagrebu. Lastnoročno pisane ponudbe e sliko na »Publicitas«, Za.gr ob, pod »38.-482«. 23564-3 Izurjene pletilje in prešivalke fprejme sa statoo K. Soee, Mestni trg 18. Kropim pa ■večjo množic« Spal. 23685-1 Natakarico pridno in p^^šteno, prijetne zunanjosti, eta.ro do 30 let, z zDa.njeim nemščine, sprejmem. Pismene ponudbe po možnosti e sliko na. naslov: Restavracija pri kolodvora, Kranj. 33620-1 Beseda 1 Din davek 2Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenko lepe poetaive, e predpisa®« šolsko isobrazbo, ra konfekcijsko trgovin« in vajenca za dameko krojaštrvo sprejme takoj domska konfekcije P »11 i n, Ljubljana, Kongresni trg štov. 5. 23476-44 Učenko ta trgovino čevljev sprejme Airatotn ŠH&ov-ec. Pod trančo L 23595-44 Službe išče .ieseds SO para davek i Din ea Slfro ali da-ianje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Din Mlajša zobotehnica periektna v kavčuku, zlatu ln delu inštru-mentarke želi namešče-nja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Za november«. 23144-2 Invalid 2(7 tet star, poštten rn trezen, išče kakršnokoli službo. Raizdrih J., Podgora, Stori trg - Rakek. 23582-2 Natakarica simpatična., išče elužlbo v boljši gostilni izvem Ljubljane. za takoj ali pozneje, Govori nemišlko in srbohrvaško. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zmožna 222«. 23630-2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta 70. Tam sta za zadnje beliče kupila list pisemskega papirja in ovitek. Na papir sta napisala, da lahko najdejo tatove in ves njihov plen v mlinu in podpisala vsak svojega očeta: Melhijor Plaveč in Gašpar Rjaveč. Tako, zdaj pa še naslova — in že je zletelo pismo v poštni nabiralnik na občinski hiši! 1000 Din plačam dotičnemra, ki mi preskrbi delo v tovarni. Ponudbe na oglasni -oddelek »Juitra« pod »Stajerc«. 2SM121-S 201etna mladenka izobražena — želi me6to vzgojiteljice pri boljši družini. Ponmdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica«. 28589-2 Izurjena Svilja i dobrim okrnom, izdeluje plašče, kostume, obleke itd. s« priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip Atrfl 23588-2 Močan in zdrav fant i-aučen elektrotehn. stroke, ki ima svoje lastno kolo, prosi kakršnokoli delo — ikot tekač, sluga i'td. Cen.j. ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».100«. 33600-2 Samostojen vrtnar da 600 Din tistemu, ki mi najde stalno sluSbo vrtnarja. V stroki sem vsestran-eiko vereiTan. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 23624-2 Izurjena modistJnja išče službo. Ponndibe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« »Takoj«. 23812-21 Ut n Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vabimo Vas k nakupu v na-jo-enejSi ob lačitaiei A. Presker. Sv. Petra eeeto M. 133 Šolske torbice aktovke, nahrbtnike itd. v vefiki febirf priporoča Ivan Krttvoe. Maribor. Aleksandrova 13. 23934-6 Stari vinski sodS večji, ugodno naprodaj. — Vprašati pri hišniku Narodnega doma v Celju. 83667-« ^nriiBn Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aH dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Motorno kolo znamke B. S. A., 500 ooro. dobro ohranjeno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 206(14-20 Kiipitn Seseda 1 Din' davek 2Din za Slfro ali dajanje na slova S Din Najmanjši znesek 17 Din. Takojšnja pomoč Kupim partije menufflk ture, galanterije in železnine proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rešitevc. 2356-2-7 Železen štedilnik že raJbljen, prenosljiv, v dobrem stanju, ne velik, takoj kupi fekra Franc. Vič 16. 23592-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin Hranilne vloge vseh bank tapujesoo io prodajamo Mijpovoijueje « točno. Poslovni »tod d. d., Zagreb. Praška al. 6/11 TeL krt. 38-38. Za odgo-vor pri2o4i«fci tnoTnik-o 306-16 Posojila na hraoMoe knjižice daje Slovenska banka Ljublja na, Krekov trg 10 in Alek-eamdirova cesta štev. 4/II. 23054-16 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kupuje, opodaja, tombirdi na St. Pracmik, Zagreb Varšavska 6, telefon 28-33. 22028-16 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih l-enaratb utočot Rudolf Zore, Ljubljana Gledal išika 12. 33276-16 Vložno knjigo Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, z vsoto nad 300.000 Din knipim ali zamenjam. — Ponudbe ra ogias. oddelek »Jutra« pod »Ugodnost .99«. 23506^16 Vrednote ieseda 1 Din. davek 2 Din •.a šifro ali dajanje na-•lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno z!a*o kupuj« po najvišjih eenab CERNE - juvelir Ljubljana, Wollova olica 3 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek lt Din. Krasno jedilnico novo, po zelo nizki ©eni prodam. — Naelonr v vseh poslovalnicah »Jutra*. 23604-12 r/ ideeeda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enonadstropno hišo vogalno, dvodružinsiko — parket, plin, elektrika, -vodovod, ograjen vrt, prodam za knjižice. Moste-Ljorbljana, Cigiarjcva .13. 236110-20 Večjo vilo v Celja prodam na hranilne vloge boljših zavodov. Ponudbe na podru.žni-e« »Jutra« v Celju pod sifr« »Ugoden nakup«. 23628-20 Vilo krasmo ležečo, poJeg centra Ljubljane, najpopolnejši veletkomfort, minogo pod e-eno prodam. Takojšnje pota. K'aivir in pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 23588-2-2 Dijaka ali gospoda sprejmem kot. sostanovalca Vsa dobra oskrba 400 Din Verstovšek. Stari trg 26. 23602-32 Dijakinjo kot sostanovalko sprejmem v mirno in solnčno sobo. i dobro osikrbo, po nizki ceni. Krekov trg 1001 — hodnik desno. 336S2-32 Dijaka (nižjeSblca) sp-ejmem n« stanovanje. — Krekov trg čt_ 10/11 hodnik. 23823-2? Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo •tik troroostovja. K'a.vir. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23691-22 Dijake (inje) sprejmem v stanovanje s hrano. Vestno nadzorstvo. Nemška komverzaciia. — Mestni t-rg štev. 8/TT. 23617-22 Dijake sprejmem na stanovanje po 100—120 Dm. Bolgarska 17. 23618-28 Glasbila seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanj zneuek 17 Din. Pianhio rjav, dobro ohranjen, kupim proti plačilu v večjih obrokih. Naslov v vseh poslovalnicah »Juitra«. 23568-36 Živali tieseda 1 Din. davek 2 Din za šifre ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mala papiga sinja, je ušla v nedeljo popoldne. Pošten najditelj se naproša, da jo odda gospe Dolenc ca Bimsiki cesti 23. 23606-2(7 rseseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalne stroje večje io manjše kupi »Prilika«, Kersnikova ul. 7 33396-29 Parni stroj dotoro ohranjen, znamke Wolf, 50—70 I EP, z natančnim popisom Jeta sgradbe in navedibo obratovanja, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe Da og'asni oddelek »Juitra« pod znečko »200« 2361&-29 Informacije Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš1 znesek 17 Dln. Prrjatelj iz Tirane Prosim g. Tinka Semenj, muzičara, da 6e javi zbog nekog saopšten jo na naslov: R. P., reeiamite. Bled 33577-31 Razno Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek i* Din Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUMJ Dolenjska cesta Telefon 29-51 ftfflTITffli .eseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na ?iova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo z vso oskrbo oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov v vseh ooslovaini-cah »Jutra«. " 23403-23 Lepo sobo z elektriko in parketom takoj oddam solidnemu in stailn-emu gospodu, oziroma gospodiČDi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33(563-23 Sobo lepo, sepaiira.no, v vili oddam. Telefon. Naslorv v vseh poslovalnicah »Jutra« 33573-33 Solnčno sobo lepo in zračno, s hrano ali brez oddam boljšemu gospodu ali dlijaku, pri zelo mirni družini, pod dobrimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33587-83 Dve soW ervemt. tudi s brano oddam boljšim gospodičnam v centru m-esta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28579-33 Krasno sobo s kopalnico, v centru ro^-sta "oddam boljšemu gospodu. NasJov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2519VS3 Sobo z uporabo kopalnice oddam z VBO oskrbo 1 aH 2 osebama — tmdi dijakoma Lift, nidka cena. G-aierra ulica 3T6. 2354M-23 Opremljeno sobo solnčno takoj oddam na Resljevi cesti 3/n lovo. 233*3-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra-s. 23629-23 Opremljeno sobico talkoj poceni oddam v Rožni ulici 19. 2301&33 Opremljeno sobo s predsobo in posebnim -vhodom oddam v eentru — Križevniška uli^a St. 51 23606-33 Stanovanje beseda 1 Din, davek 2 Dto. za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje odda m % oktobrom odraslim osebam. Ribarjeva 3» Koie®ja — pri obrtmi fe>3 33580-a* Stanovanje sobe in kuhinje oddesn takoj, ozir. s 1. oktobroim majlmi stranki — točnemu plačniku. Cemeftova u. št. 26. 335711-31 Enosob. stanovanja s kuhinjo in shrambo, v pritličju oddam mimi stranki z oktobrom v Lepo-divorskji ulici 3. 23507-31 Dvosob. stanovanje komfortno, z verando, kv blnetom, kopalnico, prod-sobo jn pritikiinami oddam v S?an-!čevi uiicS 12/1 — Bežigrad! 2381