Potreba zvišanja učiteljskih plač V nedeljo so se zbrali prcdsedniki vseh sreskih učitcljskih društev k skupnemu zborovanju z upravnim in nadzornim odborom. Na tem sestanku je bilo govora o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo šolo in učiteljstvo. Še prav posebno pa je bil poudarjen naš težki gmotni položaj, ki postaja prav v zadnjem času od dne do dne bolj pereč. Predstavniki vsega učiteljstva iz dravske banovine so iznašali težnje in težave našcga stanu, a še posebno glasen in poudarjen jc bil klic — naš gmotni položaj je od dne do dne slabši. Draginja narašča! Ne samo v mestih, marveč tudi podeželje občuti visoki porast cen prav vsem življenjskim potrebščinam. Težko bi bilo ugotoviti, kje je draginja večja. Od dne do dne naraščajo cenc živilom, obleki, obuvalu, a naše plače so že zdavnaj padle pod cksistenčni minimum. Nič več si ne more državno uradništvo privoščiti knjig, revij in časopisov, ker vse to postaja luksus prav zaradi dcjstva, da plače ne zadoščajo niti za najnujnejše življenjske potrebščine, da je od njih celo nemogoče odplačevati zapadle obroke za obleko in za dolgove. Dolgovi državnega uradništva niso malenkostni! Lansko leto je razposlala banovinska sekcija JUU posebne vprašalne polc o zadolžitvah na vse svoje članstvo. Ugotoviti moramo, da je mnogim neprijetno naglašati svoje dolgove, sramujejo se jih in dasi niso zapadli vanje po lastni krivdi zaradi pijančevanja, razsipnosti, prevelike darežljivosti ali sličnih slabosti, vendar jih nočejo priznati. Prav to dejstvo je bilo vzrok, da nismo mogli ugotoviti prav točne višine učiteljskih dolgov v dravski banovini, vendar nam dobljcni podatki služijo za povsem sigurno sklcpanjc na ostale. — Lansko leto smo torej dobili sledeče podatke: Od 34 društev je odgovorilo komaj polovica članstva 24 društev. Ker je članstvo sicer zelo vcstno v podpiranju svojega vodstva, ko gre za kake nujno potrebne podatke, je v tem primeru povsem jasno, da se je organizacija dotaknila zelo delikatnega vprašanja. Naj je kakor koli, — dobili smo le nekaj podatkov, ki nam pokažejo, da znaša dolg učiteljstva denarnim zavodom 2 milijona dinarjev, privatnikom 3 in pol milijona dinarjev, a na hipotekah 1 in pol milijona dinarjev. Vse to znese 7 milijonov dinarjev, a poleg tega jamči učiteljstvo še za vsoto 2 in pol milijona dinarjev. Ako bi torej računali vse učiteljstvo v dravski banovini (nad 4000), a podatke o dolgovih je poslalo komaj kakih 1800 članov, tedaj smemo povsem lahko sklepati, da znašajo dolgovi vsega slovenskega učiteljstva nič več in nič manj nego 15 milijonov dinarjev, ali približno 3600 dinarjev na vsakega učitelja. To je ogromna vsota, ki da misliti. Toda učiteljstvo in ostalo državno uradništvo po drugih banovi-nah ni nič na boljšem. Imamo poročila o ogromnih prepovedih na plače učiteljstva po posameznih banovinah. Toda to nam ne more biti v tolažbo — ravno nasprotno — potrjuje našo ugotovitev, da je zvišanje uradniških plač nujno potrebno. Če ugotovimo, da so navedeni podatki o dolgovih stari že nad eno leto, pridemo do zaključka, da se je moral prav v zadnjem času še marsikdo zadolžiti, ki doslej še ni imel nikakega dolga. Razmere so pač take, da se tudi najskromnejši in najvarčnejši učitelj ne more več upirati naraščajoči draginji, kaj šele oni, ki ima v družini bolezen ... Spomenica, ki jo je sprejel v nedeljo predsedniški zbor, je pravi odraz razpoloženja učiteljstva in državnega uradništva sploh. S posebnim poudarkom je naglašeno v početku »da smo bili državni uslužbenci od zedinjenja pa vse do danes samo dvakrat kolikor toliko primerno nagrajeni«, toda kratki sta bili ti dve dobi, a ostale dobe so bile daljše. In danes, ko občutimo vsi, da nas naraščajoča draginja naravnost že duši, dvigamo ponovno svoj glas — svojo prošnjo — na odločujoče činitelje, da upoštevajo težko stališče, v katerem se nahajajo prav vsi državni uslužbenci, ter nam povišajo prejemke. Tcžko je poštenjaku, delati dolgove, še težje te dolgove priznati. Težko je biti siromak, še težje priznati siromaštvo, ako kdo zapade vanj brez lastnc krivde. Tudi učiteljstvo ima svoj ponos, dobro se zaveda koga in kaj ono predstavlja pc našem podeželju, in prav iz tega razloga mu je tcžko, ko mora ponovno dvigati svoj glas in kazati na svojo skromno plačo, ki ni z visokim porastom cen v nikakem pravem razmerju, ki je daleko premajhna, da bi mogla kriti vse potrebe intcligenta, še posebej kulturne potrcbe učitelja, ki mora vendarle korakati z duhom časa v bodočnost, da more pravilno opravljati svoje poslanstvo med narodom. Nujno nam je potrebna telesna hrana, a tudi duševni hrani se ne morcmo in ne smemo povsem odreči. Naši dolgovi naraščajo — ker naraščajo cene prav vsem potrebščinam! Zboljšanje našega gmotnega položaja je torej nujno potrebno.