Leto VI. Ljubljana, dne 31. decembra 1911. St. 22., 23. in 24. GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE". Izhaia dvakrat na mesec, ter stane celo- Naročnino in oglase sprejema upravništvo ietno 6 kron, polletno pa 3 krone. Odgovorni urednik: »Občinske Uprave« v Ljubljani. Dopise je pošiljati uredništvu »Občinska Dr. VladislaV Pegan. Cena oglasom je za dvostopno petitno Uprava« v Ljubljani. — Rokopisi se ne vrsto 20 vinarjev, večkratno inseriranje vračai°- Posamezna številka 30 vinarjev. P° <*°g°v°ru. Našim naročnikom. — Vabilo na naročbo. Zopet je poteklo leto in prišel je čas, da apeliramo na svoje cenjene naročnike. Pred vsem nam bodi dovoljenih par opazk glede lista samega. Mogoče je, da ni dobil vsak posameznik v njem vsega, kar je želel za svojo osebo. Vendar smo se po možnosti vedno ozirali tudi na posamezne nam došle stvari; v prvi vrsti pa smo imeli pred očmi celoto in priobčevali spise, ki so bili važni za splošno javnost. Prepričani smo, da v vrstah naših naročnikov ne bo najti nikogar, ki bi z listom ne bil zadovoljen. Gledali smo na to, da je bila tvarina kolikor mogoče raznovrstna, vedno poučna in je vsled tega tudi trajne vrednosti. Naš list ni kakor političen časnik, ki se prebere danes, jutri pa že zavrže. »Občinska Uprava« naj se zbira, skrbno hrani in čita vedno in vedno. Če kdaj nismo mogli sproti obvladati nam došle tvarine, osobito pri raznih vprašanjih, ni temu krivo uredništvo, ampak ogromno drugo važno delo na raznih poljih narodnega življenja in stanovske dolžnosti. Gledali pa bomo v prihodnje strogo na to, da bomo ugodili vsakemu našemu naročniku. Zedinili smo zadnje tri številke v eno izdajo z ozirom na to, ker smo smatrali kot umestno, da izide razdelitev ribarskih okrajev kolikor mogoče enotno. Ne dvomimo, da smo s tem ustregli svojim naročnikom iz Kranjske, ki jih je pretežna večina. »Občinska Uprava« bo izhajala tudi v prihodnjem letu po dvakrat na mesec za ceno letnih 6 K. Prepričani smo, da ne bomo izgubili niti enega naročnika, ampak da dobimo še mnogo novih. Zato prosimo vse prijatelje : priporočajte »Občinsko Upravo«, pridobite nam mnogo novih naročnikov. Zlasti apeliramo na ona županstva, ki jih ne najdemo v knjigi naročnikov, naj se vendar zavedo svoje dolžnosti in naroče list, ki jim je neobhodno potreben. — Dosedaj smo dobivali še vedno le pohvale in nobene graje in to »Občinsko Upravo» gotovo priporoča. Vsako leto smo povdarjali — in to povdar-jamo tudi letos: Brez zadostnih sredstev se tudi ne da delati ¡Naročajte list, širite ga in pridobivajte nam novih naročnikov, potem bomo povzdignili tudi list na ono višino, kakršno si želimo doseči predvsem mi sami. Zato je tudi točno plačevanje predpogoj za razvoj lista in pa za to, da bomo mogli vsem ustrezati. Vsaka stvar namreč stane denar, in plačevati moramo tudi mi svoje sotrudnike. Tako nas mnogo velja ravno najvažnejši del lista: »Vprašanja in odgovori«. V tem oziru hočemo prihodnje leto list prav posebno izpopolniti, tako da bo lahko vsak zadovoljen. Vsem našim naročnikom pa želimo prav veselo novo leto! Uredništvo in upravništvo „Občinske Uprave". ad. št. 9354 RAZGLASILO o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju Kranj. Na podlagi določil §§. 9, 11, 12 in 14, ribarskega zakona za Kranjsko z dne 18. avgusta 1888, št. 16 iz leta 1890 in §§. 12 in 16 izvršitvenega ukaza o ribarskih okrajih, dež. zakonik št. 18 iz leta 1890, določa deželna vlada o predloženih zglasitvah in po zaslišanji izvedencev, da se tekoče vode političnega okraja Kranj razdelijo v ribarske okraje, kakor se objavljajo v sledeči tabeli, in da se pripoznajo za posestnike samosvojih okrajev osebe, oziroma graščine, navedene v tabeli: Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 11 a Tržič Samosvoj okraj predilnice in tkalnice za bombaž, tvrdka Glanzmann & Gassner v Tržiču Tržiška Bistrica od Mo-linetovega jezu do jezu malina »Jurčkov malin« v Spodnjem Podbrezju Z vsemi dotoki in umetnimi strugami izvzemši dveh studencev izvira-jočih vrh rudnika pod sv. Ano na levem bregu Mošenika in speljanih skozi rudnik (Na podlagi §.12 ribarskega zakona privzema se v okraj ribarstvo Radovljiške graščine in mestne občine Kranj v Bistrici od Krišelnovega jezu v Retnjah do jezu Jurčkevega malina in mlinski jarek do slapa prvega mlina nad izlivom Bistrice 11 b Sv. Katarina Dol Samosvoj okraj dr. Karola barana Borna, grajščaka pri Sv. Katarini Tržiška Bistrica od izvira do Molinotovega jeza Vsi dotoki na navedeni glavni strugi Poprejšnji samosvoj okraj št. 11 Tržič deljen z nar. c.kr.dež.vladekranjske z dne 7./10.1896 št. 14761 12 Savski okraj mestne občine Kranj Samosvoj okraj mestne občine Kranj Sava od iztoka Studen-čine, katera je blizu nad izlivom Bistrice do velikega jezu umetnega malina Majdičevega v Kranju in mlinski jarek od vtoka do malega jezu Majdičevega Potoki Posnica, Nemilj-šica in Besnica ter mlaka za železniškim nasipom, ki je v stalni zvezi s Savo Dvostružna studenčina blizu nad iztokom Bistrice, potem Bistrica od iztoka do jezu Jurčkovega malina in mlinski jarek od spodnjega mlina v spodnjem Podbrezji do izliva v Bistrico Na podlagi §. 12 ribarskega zak. privzema se v okraj: a) ribarstvo Radovljske graščine v Bistrici od jezu Jurčkovega malina, kateri jez je zdolej erarskega mostu v spodnjem Pod' brezju do izliva; b) ribarstvo iste graščine v dvostružni studenci ni blizu nad iztokom Bistrice C) ribarsrvo Jere Pogačnik iz Rovt pri Nemiljah št. 14 v Nemiljščici in d) sopravica ribarska Fr. Sedlarja iz Rakovice v potoku Besniea 13 a Kokra 13 b Preddvor Samosvoj okraj dr. Maksimilijana pl. Wurzbach, graščak in odvetnik v Ljubljani dto. Kokra od koroške meje do jezu v Mihčevem z v njo izlivajočimi se dotoki Kokra od jeza pri Mihčevem do jeza malina Šengar v Britofu z dotoki te struge in mlinščica malina v umetnem jarku Potok Kočna, Vobe-nica, Čemšenik, Bistrica in studenčina na Logu ali Temnik Potok Skedovcn od izliva do prvega jezu Kot brez pomena za ribarstvo se razglašajo Skedoven gori od naj-spodnejšega jezu, Moše-nik in Peščenik. Na podlagi §. 12 ribarskega zakona se privzema v okraj: a) ribarstvo Janka Urban-čiča in barona Zoisa v Kokri od brvi pri Bregu do mostu v Britofu; b) ribarstvo mestne obč. Kranj v Kokri od mostu do Šengarjevega malina v Britofu in mlinšica do malinskega slapa; c) ribarstvo G. Fuchs-a v Bistrici in vTemenika; d) ribarstvo J. Urbančiča in barona Zoisa vpotokih Kočna, Vobenica, Čemšenik in Skedoven Prvotni samosvoj okra,' deljen glasom dopisa, c. kr. okr. glavarstva v Kranju z dne 12./7.1898 št. 9844 Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, iz katerih je okraj sestavljen Opomba Glavne vode Stranske vode na desnem bregu na levem bregu 14 Kokerski okraj mesta Kranj Samosvoj okraj mestne občine Kranj Kokra od Šengarjevega jezu do novega jezu malina v Lajhu z mlinščico do zgornjega malinskega slapa v Lajhu Belca in Kokrica ali Ru-povšica z dotoki Kolo-vratnica, Vevar, Sevnik, Tenetiški potok, Blatnik, Svagoj, Bobovek, odtok ribnikov na Brdu, Kamnik in Zelenpotok Na podlagi §. 12 ribarskega zak. privzema se v okraj ribarstvo J. Urban-čičainbaronaZoisa v po-tokuBelica, Blatnik i. Svagoj, poiem v strugi, ki pelje iz Belice v Svagoj, dalje ribarstvo dr. Viktorja in dr. Eduarda Urbantschi-tseha v Belici odzgor. Bele 15 Smlednik Samosvoj okraj barona Henrika Lazzarinija Sava od velikega in ma-legajezu umetnega mlina Majdičevega do jezu papirnice v Medvodah in v obeh ondotnih umetnih strugah do slapa Kokra od izliva do novega jezu malinavLajhu, v Kranju in odtok spodnjega mlina v Lajhu studenčine podŽrjavkom pri Trbojah Kot brez pomena za ribarstvo se zglaša mlinščica med spodnjim in zgornjim malinom Pav-šlarjevem v Lajhu in po-točič v Smledniku gori od najspodnjega slapa. Na podlagi §. 12 rib. zak. privzema se v okraj ribarstvo mestne občine Kranj v Savi od izliva Kokre do velikega jezu Majdičevega malina, v odtočnih strugah žage in malina Majdičevega in v odtočni strugi mestnega vodovoda, potem v Kokri od izliva do novega jezu Pavšlerjevega malina v Lajhu in v Mlinščici od izliva do spodnjega malina Pavšlarjevega. V zadevah ribarBkega zakona glede tega okraja posreduje c. kr. okr. glav. v Kranju 16 Poljana Samosvoj okraj dr. Iv. Tavčarja, advokata v Ljubljani in Jan. Čadeža, posestnika v Poljanah Poljanska Sora od izvira do jezu Krnišnikovega malina pod Visokem Potok Račeva, Mihevk, Brbrovnica in Hotavli-šica z njihovimi dotoki Potok Črna, Žirovnica, Osojnica, Kobovšica.Tr-bijšica, Hotavlišica ali Kopačnica z dotoki, Vr- šajnarca, (Sredniška grapa), Ločilnica in v potoku ali v Krnišku (Krnišnik) v 17 a Železniki Samosvoj okraj Marija Achatschitsch-Globotsch-nigg, omožena Novak v Železnikih Selška Sora od izvira do jezn malina pod Za-vrnikom Studenska grapa, Smo-leva (spodnja in zadnja) Davča z dotoki, Farjev potok, Zala in Muštrova grapa, Debel potok, Hudičev potok in drugi dotoki Sorski potok, Dajnarska grapa, Plenšak, Dačnica in Češnica 17 b Praprotno dto. (od leta 1902 sem) SeUka Sora od jezu malina pod Zavrnikom pri Selcah do jezu Pamerjeve žage v Soteski Luša s stranskimi grapami in studenčine pri Bukovici Bukovšica, Jablanica, Selnica in vsi drugi dotoki Na podlagi §.12 ribarskega zakona privzema se v okraj Selška Sora od Konjskega broda do jezu Pamerjeve žage v Soteski, ker ima Janez Gusell ribarsko pravico 18 Škofjaloka Zakupni okraj Poljanska Sora od Krniš-nikovegajezu doli,Selka, Sora od jezu Pamerjeve žage doli, zedinjena Sora do jezu papirnice v Go-ričanah Sopat, Vodolska grapa in Hrastnica Ločnica in mlake nad Goričanam Sopotnica Prifarski in Vincarski potok, Suha in Žabnica V zadevah ribarskega zakona glede tega okraja posreduje c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju 21 Cerklje Zakupni okraj Reka od izvira do Janezovega malina v Gradu, Všica od izvira do Vasice in Pešata od izvira do vasi Šmartno Kot brez pomena za ribarstvo se zglaša Reka od Janezovega malina doli Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev se razglaša v uradnem listu „Laibacher Zeitung" in z listi nabitimi na občinskih uradih z dostavkom, da se razlogi določitve lahko razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Pritožbe zoper razdelitev ali omejitev, kakor zoper druge določitve je vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh od dneva po razglasilu v uradnem časopisu. — Opomni se pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §. 6 ribarskega zakona poznejši določbi, in da bo letno odškodovanje, katero mora posestnik samosvojega okraja, ki je vsled §. 12 ribars. zak. dolžan sosedne ribje vode sprejeti v svoj okraj, ter jih oskrbovati z istimi vred, plačevati ribarskim upravičencem, na njihovo zahtevanje določilo politično okrajno glavarstvo, kadar se bo dovršil zakup sosednih ribarskih okrajev, c. kr. dež. vlada za Kranjsko v Ljubljani, dne 17. oktobra 1894. C. kr. deželni „"predsednik: Hein. š"4284 Razglasilo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraiu Krško. Na podlagi §§. 9., 11., 12. in 14 ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1. 1888, dež. zakonik št. 16 iz 1. 1890., in §§. 12. in 16. izvršitvenega ukaza o ribarskih okrajih, dež. zakonik št. 18., iz 1. 1890., izreka deželna vlada glede ustanovitve ribarskih okrajev v političnem okraju Krško po zaslišanji izvcdencev naprej, da naj za Savo in one njenih dotokov na kranjski strani, kateri niso pripravni za samostojno oskrbovanje, oziroma kateri in kolikor daleč spadajo kot gospodarstveni del k ribarstvu Save izostane ustanovitev ribarskih okrajev do vpeljave zakona o ribarskih okrajih v vojvodini štajerski. Za ostale tekoče vode političnega okraja določa deželna vlada po predloženih zglasitvah razdelitev v okraje izkazane v sledeči tabeli in priznava za posestnike samosvojih okrajev osebe, oziroma graščine, kakor so v tabeli navedene: Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, privzete v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode na desnem bregu na levem bregu 57 Sapota Samosvoj okraj lastniki od 5./8. 1907 sem: Rudolf Piatnik v Buda-pešti, Ferdinand Piatnik stareji in Adolf Piatnik stareji na Dunaju lastniki papirnice v Radečah Potok Sapota od prvega jezu nad izlivom v Savo (od tržkega jezu) do izvira z vsemi pritoki Na podlagi §. 12 rib. zakona privzema se prvega potoka od Smiko-vega malina do izvira. V zadevah ribarstva za okraj posreduje c. kr. okrajno glavarstvo na Krškem 62 Mokronog Zakupni okraj Potok Mirna od malina v Mirni, ki leži zdol okrajne ceste, do malina Terus pnvzemši mlake in mrtvice Glineški, Gomilški, Ostrožniški in Brezo-viški potočič (zadnji zahodno od Žalostne gore) Jarki pri Trsteniki in oni zahodno od Vesele gore, potok Rakovnik z jarki izlivajočimi se vanj, slednjič potok Bistrica od malina, kateri je v vasi Bistrica takoj nad okrajno cesto St. Rupert-Mokronog, do izliva in mlinski jarek, napeljan skozi Pušavčev malin V zadevah ribarstva posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo na Krškem 63 Bistrica pri St. Ruprtu dto. Bistrica pri Št. Rupertu od malina v vasi Bistrica takoj nad okrajno cesto Št. Rupert-Mo-kronog do izvira, pri-vzemši dotoke 64 Pijavce Samosvoj okraj Antona Mavsarja, posestnika v Praprečah številka 13 in lastnika gradu v Mokronogu (glasom dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem z dne 19./12. 1905, št. 28519) Potok Mirna od malina Terus do Mostec imenovanega mostu ceste Tržišče Dvor, privzem-ši dotoke, pripravne za ribarstvo, izrecno potok Globoka s Kostanjšico in Ilinski potok 65 Spodnji Boštajn Samosvoj okraj dr. Ivan Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani in lastnika graščine Boštajn Potok Mirna od Mostec imenovanega mostu ceste Tržišče-Dvor do prvega jezu nad izlivom v potoka v Savo, privzemši dotoke izrecno Grahovico in Kamenico obadva na levem bregu 80 Štatenberg Zakupni okraj Potok Radulja od izvira do velikega Ster-meca privcemši dotoke izrecno Goslinšico 81 Radulja Zakupni okraj Potok Radulja od velikega Stermeca do malina nad izlivom potoka iz Goriške vasi (pri graščini Auen-thal), privzemši vse dotoke, mlake in mrtvice Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni Vode, privzete v okraj Opomba okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Glavne vode Stranske vode na desnem bregu j na levem bregu 82 Skocijan Zakupni okraj Potok Radulja od malina nad izlivom potoka, tekočega od Goriške vasi, blizu graščine Auenthal, do prvega malina nad izlivornRa-dulje v Krko v Čučji mlaki z vsemi dotoki in umetnimi strugami 79 a Cadrež Zakupni okraj Krka od mostu pri Dragi zdol Bele cerkve do Hrvaškega broda pri Mršeči vasi, pri-vzemši vse mlake, mrt-vice in jarke Čadrežki potok (izvira nad gradom Preisek) z dotokom iz Mokrega polja (izvirajočem pri gradu Frajhof), Plan-kovec (izvira pri Kar-lovici ob državni cesti in se izliva med Ča- drežem in gradom Draškovič), Svajgarjev graben ali Kaludrč potok (izvira pri Vrhu nad Smalčjo vasjo in se izliva zdol grada Draškovič) St. Jernejski potok, tudi Beli ali Mihovski potok in Bendirjevka imenovan, slednjič jarki pri Drami namreč Curek, Selak, Smolec in Pelečica Jarek Razla pri Dobravi, Radulja od izliva do prvega malina nad izlivom, Uršeljca, Ra-činaz dotokom Nevince ali Martinek in z onim Radulja imenovanem, kateri izvira pri vasi Močvirje in teče vzhodno od Bučke mimo grada Radelštajn iu vasi Dule V zadevah ribarstva posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo na Krškem 79 b Kostanjevica Zakupni okraj Krka od Hrvaškega broda pri Mršeči vasi do Grajskega ali Ra-jervega malina zdol Broda pri Sv. Križu privzemši vse mlake in jarke Jarek Sajevic pri sv. Jakob u, Prckopski potok izvira pod gradom Pleterje), potok Stu-dena in Obrh in po-točič Žabjek Koprivski Sajevec (Izvira pri Korenu) potok Lokavec izvira nad vasjo Ardru), Sajevec v Šumi (pri Kosta-njevci), Toretov graben in Senusa (izvira nad vasjo Senuše) z dotokom Veliki potok ali Velikovašček, ki teče od Velike vasi doli Potoček Žabjek Vsled razsodbe c. kr. poljedelskega minister-stvazdne 24./10.1895 št. 18785/1165 — so postranske vode razven jarka Sajavec pri sv. Jakobu in Prekopskega potoka tudi potoka Stu-dena in Obrh ter po-točac Žabjek, ki so bili prvotno v katastru tudi vpisani, so bili pozneje prečrtani, vsled navedene ministerske razsodbe pa zopet vpisani; toda vsled ravno iste ministerske razsodbe se je napravil nov samosvoj okraj Studena-Ko-stanjevica pod številko 127, obsejajoč potoka Studeno in Kostianje-viški Obrh od zvira do prvega malina nad izlivom imenovanega Kostanjeviški malin ? lastnik tega okraja : domena verskega zaklada v Kostanjevici od izliva v Krko do prvega malina navzgor imenovanega 87 Cerklje Zakupni okraj Krka od Grajskega ali Rajerjevega malina zdol Broda pri sv. Križu do Dvornikovega jezu v Krški vasi privzemši vse mlake in dotoke v celi razsežnosti glavne vode Sv. Križki potok, Piro-šica in Malenšica ali Malenski potok, kateri se izliva pri vasi Malence «Kostanjevski malin» Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev razglaša se z dostavkom, da se razlogi določitve lahko razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu na Krškem. — Pritožbe zoper razdelitev in omejitev okrajev, kakor zoper druge določitve je vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh od dneva poraz-glaiilu v uradnem časopisu. — Opomni se pa, da se morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §.6 ribarskega zakona pridržuje po-znejši določbi, in da bo letno odškodovanje, katero mora posestnik samosvojega okraja, kije vsled §. 12 ribarskega zakona dolžan sosedne ribje vode sprejeti t svoj okraj, ter jih oskrbovati z istimi vred, plačevati ribarskim upravičencem, na njihovo zahtevanjc določilo politično okrajno oblastvo, kadar se bo dovršil zakup sosednih ribarikih okrajev. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljana dne 3. maja 1895. C. kr. deželni predsednik: Hein. IRa.zgla.silo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju Litija, Na podlagi določil §§. 9, 11 in 14 ribarskega zakona z dne 18. avgusta leta 1888. deželni zakonik za Kranjsko štev. 16 iz leta 1890., in §§. 12 in 16 izvršitvenega ukaza o ribarskih okrajih, deželni zakonik št. 18 iz leta 1890., določa deželna vlada o predloženih zglasitvah in po zaslišanja izvedencev, da se tekoče vode političnega okraja Liti a razdelijo v ri-barske okraje, kakor se objavljajo v sledeči tabeli, in se pripoznajo za posestnike samosvojih okrajev osebe, oziroma graščine, v tabeli navedene. Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, iz katerih je okraj sestavljen Opomba Glavne vode Stranske vode na desnem bregu na levem bregu 50 Kresnice Zakupni okraj Sava od izliva Gostin-šče do grada Poganik s stranskimi ramami, mrtvicami in lužami Potoka Sopnica in Jev-nica Dolska Mlinšica od izliva pri sv. Heleni do malina v Klečah, pri-vzemši studenčine, izlivajoče se v to progo in Kamenico ali Vinarski potok Kot brez pomena za ribarstvo razglaša se Gostinšica V zadevah ribarskega zak. glede tega okraja posreduje c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji 51 Litija Zakupni okraj Sava od grada Poganik do cerkve vasi Sava Reka skozi Šmartno pri Litiji od izliva do obedveh jezov malina Rupar, ki leži med mo-stoma cestc Litija-Breg in ceste Šmartno-Breg s potokom Jablanšek od izliva do malina Pleškovec, ki leži ob cesti Šmartno in Litija-Breg, dalje potok Maljek in Konjski potok Kotiški in Savski potok 52 a Črni potok Samosvoj okraj barona Alfonza von Wurzbach-Tannenberg, posestnika graščine Črni potok in Tannenberg (i ". Črni potok od jezu usnjarije na pare št. 101 kat. občine Šmartno do izvira nad Potokar-jevim malinom (pare. št. 43 kat. občine sv. Peter in Pavel) privzemi: umetne struge Koška voda (iz doline Kot, severno od cerkve sv. Petra in Pavla) Na podlagi §. 12 ribarskega zakona se privzema : a) Črni potok od malina Vintarjevec (na pare. št 574. kat. občine sv. Peter in Pavel do izvira z umetnimi strugami in b) Koška voda. Kot brez pomena za ribarstvose razglaša: a) Črni potok od prvega jezu nad izlivom do pare. št. 101 kot občine Šmartno b) Ko-Btrajniški potok 52 .b y Reka od Šmartna pri Litiji . » SamoBvoj okraj barona Riharta von Apfaltrern, posest, graščine Grünhof Reka od obedveh slapov (jezov) malina Ru-par, ki leži med mo-stoma ceste Litija-Breg in Šmartno-Breg do izvira obedveh ram, to je vzhodne Trebelevske in one, ki teče med Volovlami in Štango Dveji potok s potokom v Volčji jami in Črni potok od izliva do prvega jezu nad izlivom Potok v jarku Dragov-ska tla z onim v jarku Poljana, obedva pri Štangi Na podlagi §.12 ribarskega zakona se prevzema : a) Reka od malina Rupar do jezu ko-vačnice in žage pri Šmartnu; b) Črni potok od izliva do prvega jezu nad izlivom ; c) Reka od Skubičevega malina v Štangi Poljane do izvira obedveh ram z dotokom Dveji potok s potokom v Volčji jami z onim na Dragovskih tleh in z onim pri Štangi Poljane, tedaj privzemši Ramo reke pri Trebelc vem, od Miklavževe do Štrusove žage, pare. št. 1078 in 1082 kat. občine Trebelevo, katere se lasti domena verskega zaklada Stičina 52 c Jablanšek Zakupni okraj Potok Jablanšek pri izviru tudi Reka imenovan od prvega jezu nad iz-liVom, t. j. od malina p. d. Pleškovec do izvira nad vasjo Jablanica Jablanski potočič in stn-denčica izvirajoča pri Spodnji Jablanici z imenom Studenec Bezgoviški potok Številka in Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba imenovanje okrajev Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 53 Zagor Zakupni okraj Sava od cerkve vasi Sava do kranjsko-štajerske deželne meje t. j. do izliva Trboveljskega potoka Kovšica Potoki Pasjek, Sapota ali Renkovski potok in Šklendrovec Savski potok 54 Medija Samosvoj okraj Fran Celestina, lastnik graščine Galenegg. Vsled dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku z dne 5./3.1904 št. 3750 Potok Medija od izvira do Eibensteinskega malina nad Lokami Potok Kanderž od izvira do izliva Orehovica z Lešjem ali Čemšeniškim potokom od izvira do izliva Kot za ribarstvo brez pomena se razglaša potok Medija od Eibensteinskega malina ' do izliva 55 Kotredež Zakupni okraj Kotredežki potok z dotokom Potočina 60 Turn-Galen-stein Samosvoj okraj grofice Kamile Pace, posest, graščine Turn-Gallenstein Potok Mirna od izvira do malina v zgornjih Ravnah na pare. št. 17'5 občine Okrok z vsemi umetnimi strugami in dotoki Na podlagi §. 12. ribarskega zakona privzema se v okraj potok Mirna gori od pare. št. 1458 kat. občine Moravče do izvira z dotoki te proge 70 Višnj agora Zakupni okraj Potok Višenica od iz-virado zatvornice (Fall-thor) graščine Smreka z vsemi dotoki in poto-činami in z mrtvico ali lužo zdol mesta < 71 Stičina Samosvoj okraj samostana cistercijancev v Zatičini Stiski potok od izvira do izliva v Višenico z vsemi dotoki 72 Muljava Višenski potok od za-tvornicc (Fallthor) graščine Smreka do mostu ceBte iz Krke v Trebno-gorico . ; ; : ■ 100 Temenica Zakupni okraj Potok Temenica od izvira obedveh ram, t. j. one pri Pustem javorji in one pri Ježicah-Sub-račah do prvega malina v Št. Lovrencu Potok Bukovsčina imenovan tudi Srešica ali Bulovska Temenica Potok Balenica ali Bra-tenica Kot brez pomena za ribarstvo razglaša se Grajžarjev potok, kateri izvira severno od Šent Pavla in po približno 4 klm dolgem potu pri Dobu portikne. V zadevah ribarskega zakona za ta okraj posreduje c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev razglaša se z dostavkom, da se razlogi določitve lahko razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji. Pritožbe zoper razdelitev ali omejitev, kakor zoper druge določitve je vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh od dneva po razglasilu v uradnem časopisu. Opomni ee pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §. 6 ribarskega zakona poznejši določbi in da bo letno odškodovanje, katero mora posestnik samosvojega okraja, ki je vsled §. 12 ribarskega zakona dolžan sosedne ribje vode sprejeti v svoj okraj, ter jih oskrbovati z istimi vred, plačevati ribarskim upravičencem na njihovo zahtevanje določilo politično okrajno glavarstvi na podlagi §. 12. ribarskega zakona, kadar se bo dovršil zakup sosednih ribarskih okrajev. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 27. marclja 1895. C. kr. deželni predsednik: , Hein, m. p. s""'4"7' Razglasilo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju mesto in okolica Ljubljanska. Na podlagi določil §§. 9., It., 12. in 14. ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1888 dež. zakonik za Kranjsko št. 16 iz leta 1890 in §§. 12. in 16. izvržitvenega ukaza o ribarskih okrajih, dež. zakonik št. 18 iz 1. 1890., določa deželna vlada o predloženih zglasitvah jn po zaslišanji izvedencev, da se tekoče vode političnega okraja mesto in okolica Ljubljanska razdelijo v ribarske okraje, kakor sc objavljajo v sledeči tabeli, in da se pripoznajo za posestnike samosvojih okrajev osebe, oiiroma graščine, navedene v tabeli: Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikov samosvojega okraja Vode, katero spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 19 Tacen Samosvoj okraj barona Henrika Lazzarinija posestnika Smleške graščine Sava od tovarniškega jezu v Medvodah, pri-vzemši odtok gonilnih tvorb (turbin) na obe-dveh bregovih do srednjih stebrov erarskega mostu pri Černučah Sora od izliva do jezu papirnice v Goričanah z odtokom gonilne tvorbe, potok Malošica s Stražnikom v celi razsežnosti Potok Gameljšica od izliva do prvega jezu nad izlivom s spodnjo vodo dotičnega malina Sora od srednjih stebrov erarskega mostu v Medvodah do papirnice vGoričanah z odtokom gonilne tvorbe in Malošica s Stražnikom, kjer ima ribarsko pravico škofija, privzema se na podlagi §. 12 rib. zak. 20 Gameljšica Potok Gameljšica od izvira pri Skaručini do prvega jezu nad izlivom v Savo z vsemi studen-činami, mrtvicami in umetnimi strugami Potok Račeva ali Dobrava z dotoki Potok Vranšica od izvira iz jezerca Martinek do izliva privzemši vse dotoke, studenčine, mrtvice in jezerce Martinek Račeva od izliva do mostu okrajne ceste Šmartno - Skaručina, v kateri ima ribarsko pravico škofija, in Martinek privzema se na podlagi §.12 rib. zak. V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 30 Vrhnika Samosvoj okraj lastnik Fran Gallc, grajščak na Bistri Izvirki Ljubljanice t. j. o) potok Bela, b) Hrib ali Hribska voda in Klis, c) Mali in veliki Močilnik, d)Mala Ljubljanica, e) Retovje, /) Ljubljanica doli do desnega brega Jamni-kovega grabna, ki priteka od Bevk doli Mlake v Razorčevih ali Trtnikovih jamah, Lubija v celi razsežnosti, Bistra z vsemi izvirki Mlaka v zgornji Jelov-šekovi jami, dokler ne bo vhod vodnih živalij iz reke v to jamo popolnoma izključen, potok Tujnišica v zgornjem toku tudi Pod-lipska voda imenovan, od izvira do izliva z vsemi stranskimi jarki, Črni potok in Zevnica 31 a Jezero Samosvoj okraj dr. Ka-rola Ahazhizh-a, advokata v Ljubljani Ljubljanica od desnega brega Jamnikovega grabna do srednjih stebrov mostu v Pod-peči Borovnišica od izliva do izvirka z vsemi dotoki, Mala voda ali Sivčev graben in Kamniški potok ali jez Jamnikov graben Kostanjev graben ali Kostanj evica s Corno vcem, ali s Cornovem grabnom, kolikor je pri nizki vodi s Kostanjevico v zvezi t. j. od Zernice blizu do Goriškega grabna Na podlagi §.12 rib. zakona privzema se Borovnišica, v kateri ima ribarsko pravico graščina Bistra 31 b Borovnišica Zakupni okraj Barovnišica od izvira do prvega malina nad izlivom, t. j. 1"1 km nad vasjo Breg pri Paklu, z vsemi dotoki in stranskimi jarki (Prvotna razdelitev; ta zakupni okraj ni vpisan v katastru «ribarskega okrajnega odbora» v Ljubljani 32 Podpeč-Lipa Samosvoj okraj škofije v Ljubljani Ljubljanca od srednjih stebrov mostu v Pod-peči do Morostarskega ali Novega grabna nasproti hiši v Lipah Paglovec, ki priteka od vasi Jezero, Zgolnik tekoč od sv. Lovrenca, Dolgi graben, Kozler-jev graben, Koncev graben tekoč od «v. Janža Goriški graben s Cor-novcem, kolikor sta pri nizki vodi v zvezi, t. j. od Goriškega grabna do Zobca, Mravlinča-rica, Zgornji in Spodnji Zlobčilnik, Stara in Nova Radna zadnja s Cornovcem od Nove Radne do Zobca 33 Lipa-Ižica Samosvoj okraj komen-de redanemških vitezev v Ljubljani Ljubljanica od Morostarskega ali Novega grabna nasproti hiši v Lipah do levega brega izliva Ižice Graben Ižke od izliva do ceste Tomišelj-Pod-peč, Zidarjev graben, Beršnjak, Farjevec s studenčinami pri Ma-tenji vasi, Mokarjev graben z vsemi stranskimi jarki in mlakami zahodno od ceste Ljubljana-Studenec pri Igu Morostarski ali Novi graben, Solitarjev ali Kapsov graben, Japlo-vec V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 34 Mesto Ljubljana Samosvoj okraj komen-de reda nemških vitezev v Ljubljani Ljubljanica od levega brega izliva Ižice do srednjih stebrov ka-sarniškega ali Peters-kega mostu v Ljubljani in Grubarjev kanal (Cesarski graben) od vtoka do zidanega mostu Karlovške državne ceste Ižica od izliva do pr-vegamostu nad izlivom, Preprošica od izvira do izliva, potoček iz Rakovnika od iztoka iz ribnikov do izliva in vsi drugi jarki, ki se izlivajo v Ljubljanico, kolikor je spada v ta okraj Cornovec od izliva do Nove Radne, Mali graben od izliva do jezu v Kožarji, Gradašica od izliva do jezu v Koleziji V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 35 Ižka Samosvoj okraj grofa Leona Auersperga, posestnika graščine Turjak Ižka od izvira pri selu Lužarje do ceste Tomisel-Podpeč Šemnik, tekoč od Krvave peči (Jpečnik pri Ravnah, Črni potok pri Ceho-vem, Zala, Ozki graben ali Črni potok *ekoč od Rakitine dtto. 36 Želimlje dtto. Želimeljšica, v političnem okraju Kočevje Granjevka imenovana, od izvira do tam, kjer se loči v Staro- in Novo-Želimeljšico, in v Novi do prvega malina ilizdol ceste Stu-denec-Pijava gorica in v Stari (vzhodni) Želi-meljšici tudi do te ceste dtto. 37/38 Ižica dtto. Ižica od izvira do mostu ceste Ljubljana-Stu-denec pri Igu z vsemi izvirki na Studencu Odtok ribnikov pod Dobravo, z imenom Rakovnik, Nova Zelim-Ijšica od prvega malina nizdol ceste Studenec-Pijavagorica, Mašenica z Gumniškim bregom ali Frajarico in s Staro Zelimeljšico do ceste Studenec-Pijava gorica, potem Škofeljski potok od Babne gorice do izliva Vsi jarki, studenčine in mlake, ki so na vzhodni strani ceste Ljub-Ijana-Studenec pri Igu in se izlivajo v Ižico, kolikor je spada v ta okraj dtto. 39 Škofelca Zakupni okraj Škofeljski potok gori od Babne gorice do izvira pri Dolah s potokom imenovanim Breg, ki izvira pri Razdrtem in teče mimo Ganiš, dalje potoček, tudi Breg imenovan, ki teče doli od Pleviša in med Vrhnami in Smar-jemin ponikne priVeli-kem Vrhu 40 Polhov Gradec Samosvoj okraj, lastnica Lujiza Urbančič v Polhovem gradcu a) Mala voda od izvira pod sv. Joštom do sotoka z Božno z vsemi dotoki; b) Božna od sotoka z Malo vodo do prvega jezu nad sotokom; c) Gradašica, zedinjena potoka Mala voda in Božna (nizdol do izliva Prosice v Dolenji vasi nad Dvorom Kot samosvoj okraj spoznan z naredbo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 15./10. 1904, št. 19701 Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj,ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 41 Božna Samosvoj okraj, lastnica Lujiza Urbančič v Polhovem gradcu a) Potok Božna od so-toka, Male in Velike Božnc do prvega jezu nad Malo vodo z dotokom Mačkov graben na levem bregu; b) Mala Božna; c) Velika Božna z vsemi dotoki Kot samosvoj okraj spoznan z naredbo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 15./10. 1904, št. 19701 42 Bukavice dtto. Gradašica od izliva Prošice v Dolenji vasi do malina pri graščini Bukovice z umetnimi strugami in mrtvicami Potok Prošica, Hru-ševnik, in Švica od malina Kainc nad Dobrovo do mostu ceste Podsmrek - Rozore na Bukavice Belica, Črni potok, Berjanov graben, ki teče skozi Gabrje in ga imenujejo pri izlivu Krnica, potok Ostrožnik in Čepeljski graben, tekoč od Stranske vasi in potokarjev graben 43 Horjul dtto. Potok Švica od izvira do malina Kainc nad Dobrovo z vsemi dotoki, stranskimi jarki in mlakami 44 Gradašica dtto. Gradašica od malina pri Bukavicah do jezu v Koleziji z umetnimi strugami Potok Glinica z dotoki in Btranskimi jarki V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 45 Ljubljana-Vevče Samosvoj okraj körnende reda nemških vite-zev v Ljubljani Ljubljanica od srednjih stebrov kasarniškega ali Peterskega mostu do jezu papirnice na Vevčem in Gruberjev kanal (Cesarski graben) od zidanega mostu Karlovske državne ceste do izliva Bizaviški potok od izliva do ceste Hrušica-Zadvor Odtok ribnikov v deželni umobolnici na Studencu od zidane ograje do izliva z mrtvicami podobnimi ribnikom Kot brez pomena za ribarstvo se zglaša Bizaviški potok od izvira do ceste Hrušica-Za-dvor. V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 46 Reka pri Sostrem Samosvoj okraj Josi-pine, Marije in Alme Baumgartner, posest-nic graščine Kaltenbrunn Reka od izvira do prvega jezu nad izlivom tik Ljubljanice v Za-voglah pri Sostrem z vsemi dotoki in umetnimi strugami 47 Zalog Zakupni okraj Sava od srednjih stebrov erarskega mostu pri Črnučah do izliva potoka Gostinšica pri Gostinicah Studenčine priSneberji, studenčni potok zgor izliva Ljubljanice, Ljubljanica od izliva do jezu papirnice na Vevčem s spodnjo vodo gonilnih tvorb in s sledečimi dotoki na levem bregu: studenčine v Slapah in na Vevčem, obedve Ka-šelski studenčini, stu-denčina pod so Andrejem in Stara voda iz Zadobrove od izliva do prvega jezu nad izlivom, potem na desnem bregu: Reka pri Sostrem od izliva do prvega jezu nad izlivom Blatnica in Besnica od izliva do železniškega mostu in Gradoveljski potok Črnuški potok, Stoka-lica in Kamniška Bistrica od izliva do zgornjega konca vrejevalne kamenite škarpe na levem bregu nizdol mostu pri Beričevem V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 48 Stara voda Samosvoj okraj lastnica komenda nemškega viteškega reda v Ljubljani Studenški potok Stara voda pri Zadobrovi od izvira do prvega jezu nad izlivom z vsemi dotoki Kot samosvoj okraj spoznan z naredbo c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 28./4. 1906, št. 8631 Številka in imenovanje okraja Samosvoj al: zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 49 Besnica Samosvoj okraj Frana Regorscheka, trgovca v Ljubljani Potok Besnica gori od železniškega mostu do izvira z vsemi dotoki in umetnimi strugami (Nadaljna opomba: Vsled kupne pogodbe z dne 6./7. 1899 je ri-barska pravica v določeni progi, in sicer od mostu v Podgradu do takozvanega «kamnoloma» last Franceta Regoršek, trgovca v Ljubljani Na podlagi §. 12 ribarskega zakona privzema se Besnica od kamnoloma do železniškega mostu, v kateri progi ima ribarsko pravico Jožef Palme, posestnik graščine v Dolu 90 Grosuplje Zakupni okraj Stari Breg od izvira nad Kozlevcem do malina pri gradu Boštnjn nizdol Velike Mlačine z vsemi dotoki V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani 91 Ponovavas dtto. Sevnica ali Šentjurški potok v spodnjem toku imenovan Veliki Breg od izvira do izliva Malega Brega z vsemi dotoki in umetnimi strugami V zadevah ribarskega zakona posreduje za ta okraj C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Za ribarstvo brez pomena se zglaša poto-čič pri Žmucu, ki ponikne po kratkem toku. 92 Stranskavas Račina dtto. Bičje (spodnji tok Velikega Brega) od izliva Malega Brega do so-toka s Starim Bregom, in nadaljevanje zedin-jenih potokov z imenom Dobrava do tam kjer ponikne, pri nizki vodi nizdol graščine Boštajn in ob povodnji pod Kopajnom Poljanšica s potokom iz Cerovega, z jarkom od Ponove vasi doli, potem Račina od izvira do ponikev Mali Breg z mrtvicami pri Selu, potem Stari Breg od malina pri graščini Boštajn nizdol Velike Mlaščine do so-toka s potokom Bičje 108 Rakitina dtto. Dva potočiča pri Rakitini Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev se razglaša z dostavkom, da se razlogi določitve lahko razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Pritožbe zoper razdelitev ali omejitev, kakor zoper druge določitve je vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh od dneva po razglasilu v uradnem časopisu. Opomni se pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §. 6 ribarskega zakona poznejši določbi, in da bo letno odškodovanje, katero mora posestnik samosvojega okraja, ki je vsled §. 12 ribarskega zakona dolžan sosedne ribje vode sprejeti v svoj okraj, ter jih oskrbovati z istimi vred, plačevati ribarskim upravičencem, na njihovo zahtevanje določilo politično okrajno oblastvo, kadar se bo dovršil zakup sosednih ribarskih okrajev. C. kr. deželna vlada za^Kranjsko. V Ljubljani, dne 4. decembra 1894. C. kr. deželni predsednik: Hein. Štev. 16077. IRazgleisilo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju Logatec. Na podlagi določil §§. 9 in 11 ribarslcega zakona z dne 18. avgusta 1888, deželni zakonik za Kranjsko štev. 16 iz leta 1890. in §§. 12 in 16 izvišitvenega ukaza o ribarskih okrajih dež. zakonik štev. 18 iz leta 1890 , določa deželna vlada o predloženih zglasitvah in po zaslišanju izvedencev, da se tekoče vode političnega Okraja Logatec razdelijo v ribarske okraje, kakor se objavljajo v sledeči tabeli, in da se pripoznaio za posestnike samosvojih okrajev osebe, oziroma graščine, navedene v tabeli. Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 104 Lož Samosvoj okraj princa Jurija Schönburg "Waldenburg, pisest. graščine Lož-Šneberg Mali in Veliki Obrh od izvira do ponikev pri Danah b) Nadaljevanje Obrha na svetu periodično poplavljenem od Cirkni-škega jezera, imenovano Stržen, od izvira do demarkacijske črte, pogojene v pogodbi z dne 20. avgusta 1890. za ribarsko pravico graščine Lož-Šneberg v Cirkniškem jezeru, in C) potok Tresence z jamo Levište do njenega severnega roba Potok iz Starega trga Potoči č Ueevk (Olševek) 105 Lipšenj Žerovnica Samosvoj okraj kneza Hugona Windischgrätz, posestnika graščine Haasberg li) Potok Lipšenjšica od izvira do izliva, 6) potok Žerovnišica in C) Grahovšica, zadnja dva od izvira do ponikev v Cirkniškem jezeru oziroma do sveta pe-dično poplavljenega od Cirkniškega jezera 106 a Cirknišica Samosvoj okraj grofa Leona Auersperga posestnika fidejkomisne graščine Turjak - Nad-lišek Potok Cirknišica ali Be-gunjšica od izvira do vtoka v občino Cirk-nica z vsemi dotoki 106 b Dolenja vas pri Cirknici Samosvoj okraj kneza Hugona Windischgrätz, posestnika graščine Ilaasberg Potok Cirknišica ali Begunjšica od vtoka v občino Cirknica, pri-vzemši umetne struge, do ponikev, oziroma do sveta periodično poplavljenega od Cirkniškega jezera • 107 Bloke-Novavas Samosvoj okraj grofa Leona Auereperg-a posestnika fidejkomisne graščine Turjak-Nadli-šek Blatni potok i. Bloščica, privzemši vse dotoke in stranske jarke (Ravnik pri vasiistega imena in Runarska voda pri Runarskem in pri Ravnah 112 Planina Samosvoj okraj kneza Hugona Windischgrätz, posestnika graščine Haasberg a) Reka Unica od izvira pri Malem gradu in v mlinski dolini do ponikev, b) potok Pak oziroma vode v dolini pri »v. Škocijanu Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, katere spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 113 Rovte Samosvoj okraj kneza Hugona Windischgra'z, posestnika graščine Logatec u) Potok pri Rovtah, z imenom Rovtarica od izvira do ponikev, b) potok Petkovec pri Zaplanem od izvira do ponikev Č) potočič v dolini Žeje nad Hotederšico od izvira do ponikev 114 Logašica Potok Logašica od izvira do ponikev pri Spodnjem Logatcu z mrtvicami in z dotokom Črni potok, ki se izliva pri Cerkovski vasi 122 Idrija Samosvoj okraj c. kr. erara Potok Idrijšica od izvira do Primorske deželne meje Belica, Zala in Ljubev-čnica Nikova, Schattenbach in Kanomlja Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev se razglaša z dostavkom, da se razlogi določitve lakho razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu. Pritožbe zoper razdelitev ali omejitev, kakor zoper druge določitve jc vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh od dneva po razglasilu v uradnem časopisu. Opomni se pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §. 6 ribarskega zakona poznejš določbi. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani dne 21. decembra 1894. C. kr. deželni pradsednik : Hein m. p. Razglasilo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju Rudolfovo. Na podlagi §§. 9., 11., 12. in 14. ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1. 1888, deželni zakonik za Kranjsko št. 16 iz leta 1890., in §§. 12. in 16. izvršitvenega ukaza o ribarskih okrajih dež, zakonik št. 18 iz leta 1890., določa deželna vlada po zaslišanju izvedencev, da se tekoče vode političnega okraja Rudolfovo razdelijo v ribarske okraje, kakor se objavljajo v sledeči tabeli, in da se pripoznajo za posestnike samosvojih okrajev osebe oziroma graščine v tabeli navedene. Številka in Samosvoj ali zakupni Vode, privzete v okraj imenovanje okraja okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Glavne vode Stranske vode Opomba na desnem bregu na levem bregu 61 Mirna Zakupni okraj Potok Mirna od malina pri zgornjih Ravnah na pare. št. 175 kat. ob. Okrok do malina v Mirni zdol okrajne ceste Potok Dušica, tekoč medČatežemin Dolami, Zedivnica z dotoki in stranskimi jarki in Za-bršica z dotokom pri Zabrdji, z onim pri gradu Landspreis in z onim vzhodno od Brezovice Potok tekoč od Mlake in grada Freudenthal in Tihabojski potok V zadevah ribarstva za ta okraj posreduje C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem 69 Krka Samosvoj okraj kneza Karola Ausrsperga posestnika f. k. graščin Žužemberg, Soteska in Višnjagora Krka od izvira z vsemi Studenci do Jožmano-vega malina v Draški vasi zdol Zagraca pri-vzemši umetne struge Globočec pri Zagracu Višenski potok od izliva v Krko do mostu pri Trebni gorici, dalje potočič Lipovka ali Gabrovšica V zadevah ribarstva za ta okraj posreduje c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem Na podlagi §. 12. ribar-skega zakona, privzema se v okraj ribarska pravica dom. v. z. v Sti-čini v Višenskem potoku, tu zraven navedenem 73 Zužemberg Krka od jezu Jožma-novega malina v Draški vasi do jezu v Dvoru z vsemi studenci in umetnimi strugami 74 SoteBka j ' Krka od jezu v Dvoru do malinskega jeza v Romanji vasi Potočič Cerkavnik pri Logu, potok Radešič ali Podturnska voda z obedvema izviroma in z dotokom Wildbach ali Črmošniškim potokom, ki pri Poljanah začasno ponikne in Toplišica ali Sušica v celi razsežnosti Na podlagi §. 12. rib. zakona se privzema v okraj ribarska pravica: a) v Krki od 7 studencev do jezu v Romanji vasi, kjer je na desnem bregu upravičen koleg, kapitel v Rudolfovem, na levem pa Alojzij in Amalia Schiebel, posestnika graščin Luknja in Breitenau b) v Toplišici od zidanega mostu Topliškega do izliva v Krko, kjer je upravičeno župnišče v Toplicah 75 Zalog Zakupni okraj Krka od jezuvRomanji vasi do jezu mestnega malina v Rudolfovem Potočič izvirajoč pri spodnjem Mraševem in izlivajoč se pri vasi Potok, dalje Srebernič in potok Težka voda od izliva do prvega jezu nad izlivom Prečina od izvira do izliva in Beršlinski potok 76 Rudolfovo Krka od jezu mestnega malina v Rudolfovem do jezu malina v Loš-nicah nad Št. Petrom Potok Zlatenik 77 Težka voda Samosvoj okraj; lastnik dr. Konrad Bertsche, grajščak na Poganici Potok Težka voda od prvega jezu nad izlivom do izvira Št. Joški potok od izliva do Vrha pri Dolžu z dotokom Babnik Potok Petelincc Kot brez pomena za ribarstvo se razglaša Št. Joški potok gori od Vrha pri Dolžu. (Kot samosvoj okraj spoznan znaredboc.kr. dež. vlade za Kranjsko z dne 7./5. 1906 št. 8666.) Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, privzete v okraj Opomba Glavne vode Stransli na desnem bregu e vode na levem bregu 78 Otočec Zakupni okiaj Krka od malina v Loš-nicah nad Št. Petrom do mostu pri Dragi pod Belo cetkvijo (na cesti od graščine Gailhof v Šmarjeto in Belo cerkev) Ratežki potok, Mrzli studenec z ramama Žrjavinski in Brezovski potok Osovne ali Lešniški potok in Toplišica z dotoki Kot brez pomena za ribarstvo se razglaša potočič tekoč skozi vas Dobovo 101 Trebno Potok Temenica od zgornjega malina v Št. Lovrencu, ki leži ob meji političnega okraja do ponikev pri vasi Ponikve Kameni potok 103 Mirna peč Samosvoj okraj kneza KarolaAuersperga, posestnika graščine Žu-žemberg, Soteska in Višnja gora Potok Temenica po celi dolini od izvira pri Jelšem do ponikev Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev razglasa se z doBtavkom, da se razlogi določitve lahko razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Rudolfovem. Pritožbe zoper razdelitev in omejitev okrajev, kakor zoper druge določitve je vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh, od dneva po razglasitvi v uradnem časopisu. Opomni se pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi § 6. ribarskega zakona poznejši določbi in da bo letno odškodovanje, katero ima plačevati posestnik samosvojih okrajev knez Karol Auersperg onim upravičencem, katerih ribje vode so privzete vse k okrajem kneza, za zahtevanje določilo okrajno oblastvo po §. 12 ribarskega zakona, kadar se bo dovršil zakup sosednih zakupnih okrajev. C' kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 13. aprila 1895. C. kr. deželni predsednik Hein m. p. Št. 17119 de 1894. Razglasilo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju Postojna. Na podlagi določil §§. 9., 11. in 14 ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1888. deželni zakonik za Kranjsko št. 16 iz leta 1890 in §§. 12. in 16. izvršitvenega ukaza o ribarskih okrajih, deželni zakonik št. 18 iz leta 1890 določa deželna vlada o predloženih zglasitvah in po zaališanju izvedencev, da se tekoče vode političnega okraja Postojna razdelijo v ribarske okraje, kakor te objavljajo v »ledeči tabeli, in da se pripoznajo za posestnike samosvojih okrajev oiebe, oziroma graščine, navedene v tabeli: Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo »amosvojega okraja Vodne proge, iz katerih je okraj sestavljen Opomba Glavne vode Postranske vode na desnem bregu na levem bregu 109 Pivka Zakupni okraj Pivka od viadukta južne železnice do po-nikev v Postojinsko jamo z mrtvicami in lužami Potok Rakišica z vsemi postranskimi jarki; jarek, izvirajoč iz luže pri Zalogu Potok Sivšček Kot brez pomena za ribarstvo se razglaša Pivka gori od viadukta južne železnice. Z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni z dne 14./3. 1910 k. št. 1579/09 se je napajališče konj c.i. kr. dvorne žrebčarne na Krasu-Lipici oziroma podružne dvorne žrebčarne v Prestranku z dotokom in odtokom kot zasebna voda izločilo iz skupnosti z okrajem. 110 Slavine Zakupni okraj Potok Nanošica (Podnanošiea) od izvira do mostu v Hrenovicah, čez kateri pelje cesta od cerkve pri fari proti Št. Jurju in v Šmihel Potok Široka lokva (zedinjena potoka iz Razdertega in Ubelj-skega), Korentanšica in potok Rakulik,kateri ponikne Potok, tekoč med Malim Ubeljskem in Malim brdom, potok ki teče izhodno od Malega brda in Šmihelski potok z dotoki 111 Podnanošiea SamoBvoj okraj Jožefa Dekleva-ta iz Postojine hšt. 118 Podnanošiea (Nanošica) od mostu v Hrenovicah, čez kateri pelje cesta od cerkve pri fari proti Št. Jurju in v Smihel do izliva Jarek, pare. št. 2494 katastralne občine Ilraše Črni potok, pare. št. 2819. kat. občine Zagon, ki ponikne pri sv. Andreju 112 b Predjama-Belsko Samosvoj okraj kneza Hugona zu Windisch-gratz, posestnika graščine Predjama a) Potok tekoč skozi Belsko z dotokom Globoščak; b) Predjamski potok z dotokom Gabrlek; c) Potok Mrzlik; d) Potok Ponikve na pašniku pare. štev. 2871 kat. občine Šmihel 115/116 Ilirska-Bistrica Zakupni okraj Potok Reka od malina Tetz na istersko-kranj-ski deželni meji do malina v Topolcu Potok Bistrica s stu-denčinami Kozlek in Sulica od izvira do izliva, potok Podsten-šck, tekoč od gore Šembije doli Potok Mola od izliva do deželne meje z dotoki v tej progi in potoček, tekoč od vasi Haje v Reko • Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, imeposestnikovo zakupnega okraja Vodne proge, iz katerih je okraj sestavljen Opomba Glavne vode Postranske vode na desnem bregu na levem bregu 117 Prem Zakupni okraj Potok Reka od malina v Topolcu do izliva potoka Sušica z vsemi dotoki in umetnimi strugami, izvzemši potok Sušica 118 Buje Zakupni okraj Reka od izliva Sušice do izliva potoka Sošen ali Padež z umetnimi strugami Potok Sušica s postranskimi jarki 120 Vipava Samosvoj okraj Karola grofa Lanthieri, posestnika fidejkomisne graščine Vipavske Vipavšica (Vipava) od izvira do kranjsko-go-riške deželne meje Potok Hubelj od izliva do deželne meje, potok Jevšček od izliva do deželne meje Močilnik od izliva do Slapskega potoka pri-vzemši ta (Slapski) potok in malinska struga malina pri Gradiši ob Slapski cesti i. s. od malina do izliva v Vipavšico Kot brez pomena za ribarstvo razglašajo se drugi dotoki Vipavšice v progi okraja 121 Št. Vid pri Vipavi Zakupni okraj Močilnik od izvira do izliva Slapskega potoka z dotok:, izvzemšiSlaps-ki potok in malinska struga pri Gradiši od malina gori 138 Senožeče Zakupni okraj Potok Raša od izvira do deželne meje Senožeški potok Predstoječa razdelitev in omejitev okrajev razglaša se z dostavkom, da se razlogi določitve lahko razvidijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Postojini. Pritožbe zoper razdelitev ali omejitev okrajev, kakor zoper druge določitve je vlagati pri imenovanem glavarstvu v 60 dneh od dneva po razglasitvi v uradnem časopisu. Opomni se pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §. 6 ribarskega zakona poznejši, posebni določbi. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 25. svečana 1895. Za c. kr. deželnega predsednika: Št. 6845. Razglasilo o ustanovitvi ribarskih okrajev v upravnem okraju Radovljica. Na podlagi določil §§. 9, 11. in 14. ribarskega zakona z dne 18. avgusta 1888. dež, zak. za Kranjsko št. 16 iz leta 1890. in §§. 12, in 16. izvršitvenega ukaza o ribarskih okrajih, dež. zak. št. 18 iz leta 1890. določa deželna vlada o pred. loženih zglasitvah in po zaslišanju izvedencev, da se tekoče vode političnega okraja Radovljica razdelijo v ribarske okraje kakor se objavijo v sledeči tabeli, in da se pripoznajo za posestnike samosvojih okrajev osebe, oziroma združbe v tabeli navedene Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega okraja Vode, ki spadajo v okraj Opomba »ilavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 1 Fužine (Bela-peč) Samosvoj okraj delniške družbe fužin za železo in jeklo Belapeč, poprej Goppinger & Co. Jezerski potok od izvira do ustja, t. j. do deželne meje Cmi potok Beli potok, ki meji Kranjsko in Koroško, se začasno, do ustanovitve zakona o ribarskih okrajih na Koro' škem, ne privzema Korenska Sava od izvira do ustja Belice Roja, Velika in Mala Pišenca, Mertulk in Beli potok pod Gordom Korenski potok, potok pri Srednji vasi (oba-dva Hladnika), studenčine pod Gozdom in pri Zupanovi žagi Potok Belica se ne privzema, ker nima za nobeno vrsto ribarstva pomena 2 Kranjska gora 3 Mojstrana Samosvoj okraj tovarne za portland cement delniške družbe na Dovjem Korenska Sava od ustja Belice do Pečarjevega mostu Vapšev Studenec in potočič pri debelem kamnu, studenčina Str-nišek in Bistrica s Pe-ričnikom Studenčine pri selu Belica, v Vatiših pod Mi-tarjevim bregom, pod hudimi brvmi, potok Mlinica in na Ancel-novih krajincah 4 Jescnice Samosvoj okraj g. A. Schreya posestnika na Jesenicah Korenska Sava od Pečarjevega mostu do fužinskega jezu Potok Hrušica, jarek za železniškim nasipoin s pritoki iz pašnika Žr-javec, Jesenica z Belim, Svobodnim potokom in z manjšimi pritoki, potočič pri Jesenicah Dobrčnik kot za ribar-stvo brez pomena se ne privzema 5 Javornik Samosvoj okraj obrtne družbe Kranjske Korenska Sava od fužinskega jezu na Savi do ustja Bohinjske Save Radovina odSumadoli, potok Rečica izvirajoč na travnikih poleg vasi Rečice Potok Vukova, studenčina na Senožctih, potok Javornik s pritoki, Bela, Blažunov graben, Završnica ali Mostnica, Rupa in odtok ribnika v Brinji od Save do malinskega šuma Odtok ribnika v Brinji privzema se na podlagi §. 12 ribarskega zak. 6 Radovina Radovina od izvira do Šuma Potok Podlipnik in potok iz Pokluke, \eč obrežnih studenčin Ribnik pod radovniško fužino z odtokom in potok Rečica 7 Bohinjska Sava Samosvoj okraj gg. Fi lipa MuhTa in dr. Julija Muhra (glasom dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici z dne 10./6. 1904 št. 13210.) Bohinjska Sava od desnostranskega ustja Ribnice do Cajhnovega jezu pod Radovljico in mlinšica nadCajhnovim mlinom Potok Bistrica, Grme-čica do šuma, studenec pri plavžu, potok Mo-šenec studenec pod koriti Potok Ribnica od ustja do jezu Koritnikovega malina in mlinšica od tega malina doli, Jereka, studenčine pri Home-nju, odtok Blejskega jezera od ustja do naj-zgornjega malina na Mlinem, mlake pod se-lom v Ložu Bistrica, Ribnica, mlake pod Selom v Logu in ribarstvo v Savi na desnem bregu odllovša do Cajhnovega jezu privzemajo se na podlagi §. 12 ribarskega zakona 8 Stare fužine-Srednja vas Samosvoj okraj ¡lastnik kranjski verski zaklad Ribnica od izvira do jezu Koritnikovega malina Mostnica s pritoki Potok Kropa se kot brez pomena za ribarstvo ne privzema Številka in imenovanje okraja Samosvoj ali zakupni okraj, ime posestnikovo samosvojega osraja Vode, ki spadajo v okraj Opomba Glavne vode Stranske vode in dotoki na desnem bregu na levem bregu 9 Radovljica Samosvoj okraj grofov Ivan, Duglas, Friderik, Vincencij, Franc in Aleksander Thurn, posestnikov fidejkomisne graščine Radovljica ZedinjenaSavaod ustja studenčine nad ustjem Tržiške Bistrice in Bohinjska Sava od Cajh-novega jezu doli, potem mlinšica odCajhnovcga malina doli Studenčine pod Korit-nem z odtokom, Lipnica od ustja do prvega jezu nad ustjem Potok izlivajoč se pri Globokem in Piračica Bohinjska Sava od Čajh-novega jezu doli privzema se na podlagi §. 12 ribarskega zakona. Zgoša se kot za ribarstvo brez pomena ne privzema 10 Lipnica Lipnica od prvega jezu nad ustjem do izvira Grabnarjev bajar, Rač-nica in Kropa Predstoječa razdelitev in omejitev ribarskih okrajev razglaša se s tem in z listi, nabitimi na občinskih uradih z dostavkom, da so razlogi določitve na pregled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici. Pritožbe zoper razdelitev ali omejitev okrajev kakor zoper druge določitve vlagati je pri imenovanem glavarstvu ** 60 dneh od dneva po objavi razglasila v uradnem časopisu. Opomni se pa, da se pridržuje morebitna izvrstitev vodnih parcel iz okrajev na podlagi §. 6 ribarskega zakona poznejši določbi, in da bo letno odškodovanje, katero mora posestnik samosvojega okraja, ki je vsled §. 12. ribarskega zak. dolžan sprejeti sosedne ribje vode v svoj okraj in jih oskrbovati z istim vred, plačevati ribarskim upravičencem, na njihovo zahtevanje določilo politično okrajno oblastvo, kadar bo dovršen zakup sosednih ribarskih okrajev. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani dne 29. septembra 1894. Draginjsko vprašanje. Št,18354. Okrožnica vsem županstvom na Kranjskem Vsled ukaza c. kr. ministerstva za notranje zadeve je c. Kr. deželna vlada v Ljubljani z razpisom z dne 21. oktobra 1911 št. 27.658 naročila vsem okrajnim političnim oblastvom na Kranjskem, da se bavijo z vprašanjem, kako odpraviti oziroma zmanjšati neznosno draginjo živil in drugih vsakdanjih potrebščin kakor tudi stanovanj. Da se doseže vspeh započete akcije c. kr. ministerstva za notranje zadeve, je treba krepkega sodelovanja avtonomnih upravnih organov zlasti pri preskrbovanju živil. Živila in druge vsakdanje potrebščine naj bi občine neposredno pri izdelovalcu kupovale v večjih množinah in jih potem za lastno ceno oddajale konsumentom. V gosto obljudenih krajih, kjer vlada pomanjkanje stanovanj, je naloga občine skrbeti za zadostno število cenenih stanovanj, posebno odkar daje zakon z dne 22. dec. 1910, drž. zak. št. 242 o ustanovitvi zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, občinam kakor tudi občeko-ristnim stavbnim zadrugam možnost, pod cenenimi pogoji graditi majhna stanovanja. Stanovanjsko draginjo bi občine omejile lahko tudi s pravočasnim nakupom cenenih stavbišč in z izpopolnitvijo prometnih sredstev. Politična okrajna oblastva bodo k sodelovanju pri akciji zoper draginjo pritegnila zastopnike avtonomnih oblastev, gospodarskih družb, zadrug, kmetijskih korporacij itd. Županstvu se vsled tega nujno priporoča, da se zavzame za to važno akcijo in po svojih močeh podpira politična oblastva pri tozadevnih odredbah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 18. novembra 1911. Deželni glavar: Fr. pl. Šuklje. »Učitelj v boju proti alkoholizmu.« Pod tem naslovom je izšla brošura v dveh čednih zvezkih: prvi ima 35, drugi pa 80 strani. Prvega sta sestavila nadučitelja Ivan Štrukelj in Rudolf Horvat. Drugi pa obsega poročilo o 1. učiteljskem protialkoholnem shodu v Ljubljani dne 12. aprila p. 1. z vsemi referati tega shoda in sicer: J. Novak: Abstinenca med učitelj-stvom, R. Horvat: Organizacija šolarjev, F. Petrič: Učna snov, J. Grad : O protialkoholnem delu učiteljevem izven šole, d. Slabšak: Slovenska proti-alkoholna literatura Referati so i z b o r n i. Tvarine, dobre in temeljite, v obeh zvezkih v izobilj a. Na podlagi teh dveh knjižic se lahko začne po vseh šolah, kjer imajo le količkaj volje in smisla za to, sistematično delo in vzgajanje mladine za treznost. Cena obema zvezkoma: 60 vin. Naroča se pri društvu »Abstinent« v Ljubljani. Želeti in upati je, da si jo bo omislil vsak zaveden in napreden učitelj — ravno tako tudi katehet — krajni šolski sveti naj jo pa nakupijo za učiteljske knjižnice. Ta knjiga z malim katekizmom vred mora napraviti široko gaz našemu delu med mladino! Prijatelji-šolniki, v roke ž njima, pa na delo med mladino! Koroški vestnik. II. občni zbor »Slovenske županske zveze za Koroško«. Ko je bilo naše poročilo v zadnji številki o tem občnem zboru že v tisku, smo sprejeli naslednje poročilo s Koroškega, ktero priobčujemo nespremenjeno, če tudi smo o posameznostih že pisali, ker vsebuje več zanimivih podatkov o zgo govini Koroške zveze slovenskih županov. Poročilo se glasi: Meseca svečana 1. 1910. je »Kat. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« poslalo slovenskim županom okrožnico, v kateri jih je z besedami: »Dolgoletno zahtevo nekaterih slovenskih županov na Koroškem po županski zvezi je katoliško politično in gospodarsko društvo izpolnilo«, vabilo na ustanovni občni zbor »Slovenske županske zveze za Koroško«, kateri seje izvr. dne 10. sveč. v Celovcu ob mnogobrojni udeležbi od strani slovenskih županov in občinskih odbornikov. Kot prvi načelnik novoustanovljene zveze je bil izvoljen lansko jesen umrli župan velike slovenske občine Blato pri Pliberku, g. Pavel Miklavič, katerega pozna slovenski svet kot tistega neustrašenega moža, katerega so aretirali celovški policaji samo radi tega, ker je na celovškem glavnem kolodvoru zahteval vozni listek v slovenskem jeziku. — Vredno je še tudi to opomniti, da je bila ravno »SI. ž. zv.« vzrok, da je prišel naš dični voditelj g. dr. Brejc v dotiko z deželnim predsednikom baronom Heinom, bratom »kranjskega« Heina. Šlo se je za pravila »SI. ž. zv.« in Heinu je bilo poznati, da je zanj ustanovitev »SI. ž. zv.« precej kislo jabolko. Toda vgrizniti je moral, in nič mu niso pomagale vse njegove zvijače, katerih ima kot znan lisjak cel koš. »SI. žup. zveza« je bila torej ustanovljena ter je začela precej po svoji ustanovitvi s pozi- tivniin delom. Posle tajništva je opravljal g. učitelj Miloš Svanjak. II. občni zbor »Slovenske županske zveze za Koroško« se je vršil dne 26. vinotoka v hotelu »Trabesinger« v Celovcu. Otvoril je občni zbor t. č. podnačelnik g. Franc Kogelnik, župan občine Tolsti Vrh, in pozdravil v lepem številu došle župane in odbornike slovenskih občin, posebej pa še zastopnike hrvatsko-slovenskega kluba gg. državna poslanca Demšarja in dr. Jan-koviča, domačega poslanca »Franceta« Grafen-auerja in zastopnika strokovnega lista »Občinska Uprava« g. deželnega nadoflcijala Frana Kristana. Potem je podal besedo strokovnemu tajniku »SI. žup. zveze za Koroško« g. učitelju Milošu Sva-njaku, ki se je najprej spomnil prvega načelnika g. župana Pavla Miklaviča, ki je lansko jesen po kratki bolezni zapustil ta svet. V znak žalosti se vzdignejo zborovalci raz sedežev. Potem poda poročevalec poročilo odbora in strokovnega tajništva ter poroča med drugim tudi, da se je odbor pogajal z jugoslovansko tovarno papirja glede dobave papirja za slovenska županstva na Koroškem. Tajništvo je razposlalo okoli 250 pisem, izdalo okrožnico na županstva glede državne odškodnine za opravljanje poslov prenešenega delokroga. Nadalje je tudi že pripravilo vzorce za tisek slovenskih tiskovin za županstva, osobito tistih, katerih v slovenskih tiskarnah ni mogoče dobiti, ker se skoraj izključno le na Koroškem potrebujejo. Poročilo odbora in tajništva so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Sprejeti so bili soglasno predlogi, naj izda »SI. ž. zv.« okrožnice na županstva: 1. glede državne odškodnine za opravljanje poslov prenešenega delokroga še enkrat; 2. glede iztirjanja šolskih kazni potom c. kr. davčnih uradov; 3. glede slovenskega pouka za živinoogled-nike ; 4. glede uradovanja slovenskih občin. Te sprejete predloge omenimo danes samo na kratko, ker prinese o njih »Občinska Uprava« v eni prihodnjih številk obširno poročilo. Po poročilu strokovnega tajnika je dobil besedo g. dež. nadoficijal Fran Kristan ter izročil pozdrave zadržanega načelnika »Kmetske županske zveze« g. Belca in lista »Občinska Uprava«. Povdarjal je zlasti pomen »Županskih zvez« in pomen lista »Občinska Uprava«, katerega bi ne smelo manjkati — v nobeni pisarni slovenske občine. Po izvolitvi g. župana Josipa Paul za načelnika in gg. Miha Kumprej, Franc Maier, Matevž Hartman, Matija Vošpernik in Miloš Svanjak za odbornike je predsedujoči podnačelnik zaključil občni zbor. Odbor se je konstituiral tako-le: Jožef Paul, načelnik, Miha Kumprej, podnačelnik in blagajnik, Miloš Svanjak, tajnik. Slovenske koroške občine, slovenski koroški župani, občinski svetovalci in odborniki, oklenite se tesno »Slovenske županske zveze za Koroško«, ki je Vaša organizacija in ustanovljena za Vas! V združitvi je moč! Organizacija občinskih uslužbencev. Omenili smo že, da se vrši na dan sv. Treh Kraljev, dne 6. januarja 1912, v Št. Petru na Krasu (Notranjskem) osnovalni občni zbor »Društva opčinskih činovnika i namještenika« za Istro. Od g. Josipa Maljavaca, občinskega tajnika v Roču (Istra), smo prejeli poziv na tovariše Slovence, naj bi se udeležili tega zborovanja in pri tej priliki ustanovili svoje društvo, kjer naj bi se izvršil tudi njihov osnovalni občni zbor. — Ob enem naj bi se izvršila zveza društev občinskih uslužbencev jugoslovanskih dežel. V koliko je to izvedljivo od strani naših občinskih uslužbencev na Kranjskem — žalibog ne vemo. Mi niti približno ne vemo, koliko jih je in kje so. — Vsak pismen poziv od naše strani bi bil vsaj za sedaj brezvspešen. Vsled tega moremo za danes priporočati samo to-le : K d o r more, najseudeleži dne 6. januarja 1912 zborovanja istrskega društva v Št. Petru na Krasu. Tam bo dana prilika, stopiti s sosednjimi tovariši v ožji stik, in kar je glavno, navdušiti se za organizacijo. Pravila istrskega društva priobčimo v eni prihodnjih številk. O potrebi organizacije ni nobenega dvoma in dobivamo razne vesti o tem tudi od drugod. Tako nam piše g. E. M. v Št. P. p. P.: »Jugoslovansko zvezo občinskih uslužbencev« pozdravljamo tudi štajerski kolegi z velikim veseljem ter želimo, da se prej ko prej uresniči in izpolni ta prepotrebna stanovska organizacija. Predvsem bi bilo pa treba stika med posameznimi okraji, kakor nam čisto prav piše g. Fr. Rak v Št. Petru pri Rudolfovem. Določiti dan za sestanke pa je nam težko, ampak je to odvisno od prizadetih tovarišev samih. Želimo pa, da se občinski uslužbenci v največjem številu vdeleže zborovanja na Krasu dne 6. januarja 1912. Vprašanja in odgovori. 156. Županstvo v Naklem p. Divači; Goriško. Vprašanje: § 1, lit. b) občinskega volilnega reda za Goriško-Gradiščansko se glasi : Pravico voliti imajo: Uradniki.....javnih (očitnih) zalogov in fondov. — Prosim pojasnila : 1. Kateri so ti »javni fondi«? 2. Kdo so uradniki teh fondov? 3. Imajo-li uradniki južne žeieznice kot taki pravico voliti v I. razredu ? (Menim, da ne.) 4. Ima li pasivno pravico župan, ki je občinski račun sicer sestavil, pa ne še predložil starešinstvu v pretres in deželnemu odboru v potrjenje? Odgovor: 1. Različnih vrst javnih zalog (fondov) Vam ne moremo naštevati. V naši postavodaji in upravi ta pojem sploh ni definitivno določen. Navadno se smatra kot javni fond vsako samostojno, v svrho javne uprave namenjeno premoženje. Eden izmed najbolj znanih fondov je n. pr. verski zaklad. Obstoje dalje razni državni zakladi, kterih uradniki se ne smatrajo naravnost državnim uradnikom, vendar pa so docela ali pa deloma plačani iz državnih sredstev. Potem so razni vojaški fondi, taksni fond, fond za invalide, podporni fond (podporna zaloga) za morna rico itd. Dalje obstoje razni ustanovni fondi, cerkveni fondi itd. Na Goriškem imate predvsem okrajne šolske fonde (zaloge). — Nekteri fondi imajo lastno upravo, drugi stoje v upravi kakega državnega ali pa tudi avtonomnega oblastva. 2. Uradniki teh fondov so torej vsi oni, ki so pri teh zavodih za upravljanje uradnih poslov stalno nameščeni, — Ti uradniki imajo kot taki občinsko volilno pravico. 3. Uradniki južne železnice kot taki ne morejo priti v I. volilni razred, ker niso med onimi osebami, ktere so navedene v § 1:2, pod a) do f) obč. vol. reda za Goriško-Gradiščansko (z ozirom na § 13. obč. vol. reda). Uradniki južne železnice se morejo smatrati kot uslužbenci zasebnega podjetja le kot zasebni uradniki in se morejo uvrstiti v volilne razrede le po višini odmerjenega jim davka. 4. Če župan ni še predložil občinskega računa za preteklo leto občinskemu odboru v pretres (§ 65. obč. reda za Gor.-Gr.), potem se mora vsekakor smatrati, da je s položitvijo računa v zaostanku. Posledica tega je vsekakor, da je izključen od pasivne volilne pravice po § 9. obč. vol. reda za Gor.-Grad. V nekem slučaju (na Češkem) je razsodilo upravno sodišče: Župan zadosti svoji dolžnosti glede predložitve računa formalno s tem, da predloži račun občinskemu odboru. (Razsodba z dne 11. maja 1904 štev. 4976 Bud*. 2633 A). 157. Županstvo P1. v. (St.) Vprašanje: V občini L. rojeni in tja pristojni F. P. je živel s svojo ženo neprenehoma kakih 35 let v tukajšnji občini Pl. v. in tudi v tej občini leta 1904 umrl. Leta 1905. je preživeča žena posestvo tukaj prodala in se preselila za eno leto na Prusko, odkoder se je vrnila po preteku leta zopet v tukajšno občino. Ker je zapravila ves denar, zahteva sedaj tukaj podporo. Med vsem časom pa, kar je stanoval F. P. v tej občini, ni prosil za vsprejem v domovinsko zvezo te občine, ki ga torej ni sprejela. Vpraša se: Kam je tedaj pristojna še živeča žena umrlega F. P.? Ali jo mora podpirati naša občina, dasiravno ni bil niti umrli mož F. P. kakor tudi ne njegova žena nikdar sprejeta v to občino? Odgovor: Žena (vdova) umrlega F. P. je pristojna po svojem možu v ono občino, v ktero je bil pristojen mož ob svoji smrti. (§ ll., prvi odstavek domovinskega zakona z dne 3. decembra 1863 drž. zak. 105). — Če F. P. ni bil sprejet v domov, zvezo Vaše občine z izrecnim sklepom občinskega odbora, je bil ostal pristojen v svoji prvotni domovinski občini, kjer ima sedaj domovinsko pravico tudi njegova vdova. Vaša občina torej ni dolžna podpirati vdove, ampak je to dolžnost domovinske občine njenega umrlega moža. Vdova bi mogla dobiti domovinsko pravico sama za se v občini bivališča le v tem slučaju, ako bi prebivala ondi nepretrgoma 10 let, ne da bi uživala med tem časom javno ubožno oskrbo. 158. Županstvo v Podgorju: Vprašanje: Tukaj biva 38 let stara ženska, ki je bila kot otrok prinešena iz Tržaške bolnice. Sedaj pa je prosila njena domovinska občina na podlagi § 3 domovinskega zakona z dne 5. grudna 1896, drž. zak. št. 222 za sprejem v tukajšno domovinsko zvezo nje in dveh njenih nezakonskih otrok, prvi star 9, drugi pa 4 leta. Tu so mnenja, da je tukajšna občina pač dolžna priznati domovinstvo materi, ne pa tudi njenima otrokoma, ktera sta bila rojena, ko še mati ni bila sprejeta v tukajšno domovinsko zvezo. Županstvo pa je nasprotno mnenja, da smo primorani priznati domovinstvo ne samo njej, temveč tudi otrokoma, ker nezakonski otroci spadajo v domovinsko občino matere, zakonski pa v ono svojega očeta. Prosimo torej pojasnila : Ktero mnenje je pravo ? Odgovor: Ker se gre tu za spremembo domovinske pravice po določbah § 12. domovinskega zakona z dne 3. dec. 1863 drž. zak. št. 105, je mnenje županstva vsekakor pravo, ker otroka še nista samosvoja in morata torej slediti v domovinstvu svoji nezakonski materi. Za to, da se prizna domovinska pravica tudi otrokoma, ni treba nikakega posebnega sklepa občinskega odbora, ker je to že zakonita posledica materinega sprejema. — Ne pride pa sploh niti v poštev, kdaj sta bila otroka rojena : pred ali po sprejemu matere v domovinsko zvezo Vaše občine. 159. Gospod J. Ž. — Sv. D. Vprašanje: Ali je veljavno, če se napišejo kandidatje za obč. odbor na zadnjo stran glasovnice ? Čuje se, da nekdo deli že popisane glasovnice. Ljudem se glasovnice ne dostavljajo, ampak kar po cele kupe jih kje ostane. Odgovor: Po našem mnenju glasovnica nikakor ne more biti neveljavna, četudi so kandidati na prvi strani izčrtani in napisani novi na drugi strani. — Črtanje je vsekakor dovoljeno, ker je to stvar dopustne agitacije in običajno sredstvo pri tem. Ker pa je namen volitev tajnost, je treba vsekakor paziti, da se na zadnji strani napisana imena kandidatov ne bodo mogla že zunaj citati, ker bi utegnilo to dati volilni komisiji povod, da glas razveljavi. Sme se pa popisana glasovnica tudi prelepiti. Popolnoma nepostavno in k a z u j i v o pa je, če se dele že popisane glasovnice, ker se s tem omejuje volilna svoboda. Take slučaje pa kar naznanite oblastvu. Vse glasovnice se morajo strankam dostaviti. — 160. Županstvo G. (Goriško). Vprašanje: Župan je dal za neko vas zanesljivi osebi dovoljenje, da sme streljati z možnarjem o prihodu nadškofa k birmovanju. K streljanju se je nepoklicano pridružil mladenič, ki se je vsled neprevidnosti poškodoval. Mati mladeniča toži župana za odškodnino, češ da je on kriv, da se je mladenič poškodoval, ker je dovolil streljati. Ali je ta mladenič upravičen kaj iskati od župana? Odgovor: Na to smo mi sami radovedni, na kakšno stališče bi se postavilo sodišče, v tem oziru namreč, če ima do-tični mladenič sploh kako pravico iskati kako odškodnino. Mi smo vsekakor mnenja, da pravice do odškodnine nima. Da je dal župan — če tudi v to neopravičen — dovoljenje streljati, nima to z zahtevkom glede odškodnine nič skupnega. Radi tega se bodeta že pomenila župan in politično oblastvo. Čisto gotovo pa je, da se župana vendar ne more delati odgovornega za razne nesreče, ki se lahko pripete tudi v drugih slučajih, n. pr. pri zvonenju, da koga ubije zvon i. dr. Nesreče je kriv mladenič sam, ki ni imel pri streljanju ^gotovo ničesar iskati. Če je prišlo sploh že do kake obravnave, pošljite nam sodni sklep, ker smo res radovedni na razsodbo. 161. Županstvo G. (Goriško). Vprašanje: Nek zemljiški posestnik se že več let pritožuje čez svojega soseda, da pušča kokoši in drugo perutnino na njegovo zemljišče, kljub temu, da je bil ta sosed vže večkrat kaznovan zaradi poljskega prestopka, a vendar ne odneha puščati kokoši na pritožnikovo zemljišče. — Kaj je v tem slučaju storiti? Ali bi se smelo dati pritožniku dovoljenje, da pokonča kokoši, ako jih dobi na svojem zemljišču ? Odgovor: Kako se ima županstvo ravnati v tem slučaju, raz-vidite najbolje iz zakona o obrambi poljščine za Goriško-Gradiščansko z dne 18. marca 1876 dež. zak. št. 11. — Ondi najdete vsa pobližja določila. Župan z 2 občinskima svetovalcema (kazenski senat) izvršuje kaznovanje poljskih prestopkov. Pokončati pa kokoši dotični posestnik ne sme, in županstvo sploh nima pravice, dati mu tako dovoljenje. Pač pa se smejo kokoši zarubiti, to se pravi: sme se jih prijeti in pridržati, dokler se dotični posestnik in lastnik kokoši ne pogodita radi odškodnine. — O tem določa § 1321 obč. državljanskega zakonika sledeče: Kdor zaloti tujo žival (živino) na svojih tleh (svojem posestvu), vsled tega še ni upravičen, jo usmrtiti. Lahko jo s primerno silo (>anpassende Gewalt«) prepodi, ali pa, če je s tem trpel škodo, ima pravico izvršiti zasebno ru-bežen toliko glav živali, kolikor zadostuje za njegovo odškodnino. Vendar pa se mora tekom 8 dni poravnati z lastnikom, ali pa spraviti tožbo pred sodnika ; v nasprotnem slučaju mora vrniti zarubljeno žival. 162. Županstvo L. (Goriško). V prašanje: Nek posestnik namerava povišati svojo precej obširno hišo, ki meji na vse štiri strani na cesto ali javno pot — še za eno nadstropje. Ali je potreba za to posebnega dovoljenja za zidanje od strani županstva? Na kakšen način in na kakšni podlagi se mu izda dovoljenje? Ali mora dotičnik napraviti pismeno prošnjo na županstvo z načrtom, in ali mora ostati načrt pri županstvu? Ali mora biti načrt napravljen od koncesijoniranega zidarskega mojstra ? Ker nimamo nikakega stavbnega zakona, je pri nas jako težko stališče. Odgovor: Za Goriško-Gradiščansko vendar obstoji nov stavbni red v deželnem zakonu z dne 8. okt. 1905 dež. zak. za Frim. št. 19. Tam najdete vsa podrobneja določila. Razume se, da mora imeti dotični posestnik stavbno dovoljenje, kakor pri vseh drugih takih stavbah, z natančnimi načrti, ki jih mora izvršiti strokovnjak, in mora tudi pismeno prositi za stavbno dovoljenje. Županstvo pa mora postopati kakor v vseh drugih slučajih. Predvsem je v tem slučaju važno poslovanje stavbne komisije z ozirom na varnost glede vprašanja, če je za prizidek hiše za celo nadstropje zadosti močan dolenji del stavbe. Gospodarstvo. Slovenski kmetje In Amerika. Pod tem naslovom piše »Gorenjec«: »V slovenskih amerikan-skih listih se vedno bolj pogosto ponavlja priporočilo, da naj se Slovenci, ki prihajajo iz stare domovine, ondi lotijo kmetijstva, čudno se to sliši. Najbolj kmečko ljudstvo Evrope — pa kmetij išče v Ameriki. Ali mar pri nas manjka zemlje za obdelovanje? O, še ta se ne more obdelovati, ker je premalo kmečkih poslov. Zemijaki se selijo v Ameriko. Žene jih tja upanje, da bodo ondi lažje izhajali. Ali je znabiti tam dovolj poslov? Ne, tudi v Ameriki poslov manjka in so zelo dragi. Ena glavnih podpor amerikanskemu kmetovalcu je kmetijski stroj, ki dela ceneje kakor človeška in živalska moč. b pomočjo strojev postaja kmet neodvisen od poslov, postaja res samostojen, in k tej samostojnosti mu mora pomagati vlada, ki preganja draginjo.« Torej ne v Ameriko kmetovatl Domača zemlja tudi rodi, ampak delati je treba in izboljšati predvsem način obdelovanja. Živinoreja na Kranjskem. Iz uradnih statističnih podatkov povzamemo, da se je pri štetju 31. decembra m. 1. naštelo 20.420 telic, dočim jih je bilo leta 1900 le 18.652. Narastlo je število mladih bikov, pač pa padlo število mladih juncev od 13.328 v letu 1900 na 10.496 v letu 1910. Zlasti pa je padlo število volov: od 76.548 v letu 1900 na 62.719 v letu 1910. Znatno se je nasproti tem vrstam pomnožila prešičjereja. Leta 1900 se je naštelo 107.836 prašičev, leta 1910 pa že 177.300. — Število mladih prašičkov je narastlo od 8787 v letu 1900 na 28.328 v letu 1910. Ovčjereja je nasprotno nazadovala za celih 37 odstotkov. Pomnožilo pa seje v preteklem desetletju število perutnine od 411.432 v letu 1900 na 563.915 v letu 1910, nekako za 37 °/o. Tudi čebeloreja se je povzdignila za 26%; leta 1900 je bilo 41.699 —, leta 1910 pa 52.694 panjev. Konjereja je narastla za 9 odstotkov. Raznoterosti. Koliko je Slovanov na svetu? Začetkom leta 1911 je bilo vseh Slovanov 159 milijonov 420.000, Ako se pa vzame povprečni prirastek prebivalstva med Slovani vsako leto 2,500.000, potem znaša število Slovanov koncem tekočega leta 162,000.000. — Izmed 159,420 000 Slovanov je Rusov 110,000.000, Poljakov 21,700.000, Srbov in Hrvatov 8,773.000, Čehov 7,500.000, Bolgarov 5,700.000, Slov:ikov 2 740.000, Slovencev 1.500.000, Kašubov 370 000 in Lužičkih Srbov 157.000. — Izmed Rusov živi 105,000.000 v Rusiji, 4 500.000 v Avstro-Ogrski, v ostali Evropi 70 000, v Ameriki 330.000 in v Aziji 100.000. — Poljakov živi v Rusiji 9 800.000, v Avstro-Ogrski 4,900.000, v Nemčiji 3,900.000 in v ostali Evropi 100.000. — Čehov je v Avstro-Ogrski 6 935 000, v Nemčiji 126.000, v Rusiji 65.000, v Ameriki 310.000 in v ostali Evropi 64.000. — Srbov in Hrvatov živi v Srbiji 2,800.000, v Črni gori 260 000, v Avstro Ogrski 5,855.000, v Turčiji 550.000, v Rusiji 2000, v Italiji 6000, v A-meriki in drugih deželah 300.000. — Bolgarov živi na Bolgarskem 3,400.000, v Turčiji 1,900.000, v Rumuniji 110.000, v Rusiji 226.000, v Avstro-Ogrski 34.000, drugod 30.000. — Slovencev živi v Avstro Ogrski 1,325.000, in sicer v Avstriji I,220.000, na Ogrskem 105.000, v Italiji 43.000, v Ameriki in drugod 132.000. — Kašubov živi v Nemčiji 222.000, v Ameriki pa 148.000. — Lužičkih Srbov je 56.000 na Saksonskem, 99.000 v Prusiji, 11.000 pa v Ameriki in v Avstraliji. — V Rusiji je Slovanov 115,100.000, v Bolgariji 3,430.000, v Srbiji je 2,800.000, v Črni gori 260.000, v Avstro-Ogrski 25,000 000, v Turčiji 2,450.000, v Nemčiji 4,500.000, v Rumuniji 130.000, v ameriških državah 4,506.000, v Italiji 50.000, v raznih državah 600 tisoč. Po veri je rimskih katolikov 37,300.000, pravoslavnih 111,530.000, 3,500.000 pravoslavnih razkolnikov, 4,220.000 unijatov, protestantov 1 milijon 640.000 in mohamedancev 1,230.000. Napredek Slovanov v Istri. Leta 1900 je bilo v Istri Slovencev 47.717, a leta 1910. 57.576, t. j. za 9859 več. Hrvatov je bilo v Istri leta 1900. 143.057, a 10 let pozneje 166.756, t. j. za 23.699 več. Skupaj smo Slovenci in Hrvati napredovali v Istri zadnjih 10 let za 33.558. Pa tudi Italijani so napredovali od 136.191 na 147.420, to je za II.238 duš. Slovani v Istri so torej narastli za 22.220 duš več kot Italijani. Še zanimivejše so številke, ki kažejo narodnostno razmerje v odstotkih. Leta 1900. je bilo sledeče razmerje: Slovenci 14-20 °/o, Hrvati 42 58 °/o, Italijani 40*54 °/o; deset let pozneje pa: Slovenci 14-80%, Hrvati 43-15 °/o, a Italijani samo 38 16°/o. Odstotno število Italijanov je torej padlo! Ako bi hoteli Italijani vzdržati ono razmerje, ktero so imeli pred 10 leti, bi morali narasti še za 9258 duš. Ta Statistika čisto jasno dokazuje, da v Istri Slovani napredujejo, a Italijani nazadujejo. Ne trdimo, da pravi rojeni Italijani propadajo, a gotovo je, da postaja slovanski živelj v Istri zavednejši ter obrača svojim tlačiteljem hrbet in se vrača k svojemu rodu in jeziku. Književnost. Magdalene Pleiweissove: „Slovenska kuharica." Šesti natis. Izpopolnila in priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica »Gospodinjske šole« v Ljubljani. V času vseobče draginje, ki se kaže najbolj pri živilih, je takorekoč življenjska potreba, da se kupljena draga živila docela izrabijo in da v kuhinjo uvedemo pravo gospodarstvo. Vsakdo namreč ve, da zna dobra in izkušena kuharica s skromnimi sredstvi pripraviti boljša in tečnejša jedila, nego nevešča kuharica z bogatimi pripomočki. Prepotrebna je bila tedaj knjiga, ki bi slovenski gospodinji in kuharici vedno prav svetovala, kako naj pripravi posamezne jedi dobro in okusno, kljub temu pa z malimi stroški. Tako knjigo je podarila slovenskemu ženstvu »Katoliška Bukvama« s šestim natisom najbolj priljubljene in tudi najbolj razširjene »Slovenske kuharice«, ki je pa v sedanji izdaji tako izpopolnjena in premenjena, da je ni mogoče nič več spoznati. V »Kuharici« je obrazložena z enako vestnostjo in poljudnostjo priprava najpriprostejše kmečke do najfinejše gosposke jedi. Ni nam treba knjige nadalje priporočati; citiramo naj samo nekaj iz predgovora glede vsebine in namena: »Kuhanje je umetnost, katere se je treba naučiti. Med posli domačega gospodinjstva je kuhanje gotovo eden najbolj važnih in najpotrebnejših za vsakdanje življenje. Kuhanju se morajo tedaj privaditi ne le kuharice, ki si s tem služijo svoj kruh, marveč tudi gospodinje. Vsaka nevesta naj si med drugimi potrebščinami omisli tudi »Kuharico«, kajti na podlagi navodil v »Kuharici« bo znala vsako stvar dobro porabiti. V tej knjigi smo se ozirali na začetnice, ki se bodo na podlagi pojasnil in kuhinjskih receptov lahko kmalu izučile v dobre kuharice, pa tudi vajene bodo s to knjigo dosegle vrhunec kuhinjske izobrazbe. S strokovno kuharsko izobrazbo si vsaka lahko izboljša svoje dohodke. Opozarjamo tudi na razne slike, ki se nahajajo v »Slovenski kuharici«, na kterih podlagi bo kuharica znala pravilno pogrniti mizo, vedela bo, kako mora posodo razvrstiti na mizo, kako gar-nirati jedila itd. Upravičeno je tedaj upanje, da bo »Slovenska kuharica« ustrezala vsem dejanskim potrebam in da si jo bo omislila vsaka ukaželjna in zavedna kuharica in gospodinja.« »Slovenska kuharica« je izšla v dveh izdajah. Velika izdaja, ki ima 17 krasnih večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane 5 K 20 h, vezana 6 K, po pošti 30 h več, Okrajšana izdaja in brez slik in prikrojena le za vsakdanje potrebe, stane 3 K, vezana 3 K 60 h, po pošti 30 h več. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani. Te koristne knjige b i n e smela pogrešati tudi nobena kmetska hiša! Listnica uredništva. Vse one cenjene naročnike, kteri doslej niso dobili odgovorov na razna vprašanja, prosimo blagohotnega potrpljenja. Mnogokrat je treba iskati šele strokovnjakov, da odgovore na vprašanja, ki spadajo v njihov delokrog. Potem je treba dostikrat še le iskati virov, zakonov, naredb itd. Vsak človek ve, da ga ni na svetu, ki bi vse sam vedel in vse znal. Tudi takega urednika ni na celem svetu. Zato upamo, da nam oproste vsi oni, katerim nismo mogli tako hitro ustreči, kot so želeli. v hiši Zadružne zveze; Dunajska cesta 32 „ZBa-veLrslceirLTJ. dvoru" -v bližini Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. — Posojila na zemljišča daje po 43/4«/o in 5%- — Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje. Uradne ure vsak delavnik od 8.—12. dopoldne. Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. deželne vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. Hranilne vloge obre stuje po Hranilne vloge obre stuje po brez odbitka brez odbitka