ïzhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani v saboto 18. novembra 1854. iUst 92 slabega gospodarja Popis dobrega in Pravijo, da streha kaže dobrega ali pa sla bega gospodarja, in da kjer neumna gospodinja gospodari, ondi toca v hiši bije. Navadno imajo slabi gospodarji raztergane strehe, in neumne gospodinje, kokosam enake, pri hodke berž razkopajo in razmečejo, da prehitro minejo, in potlej na pdsodo išćejo. Bomo tukaj skusili nar prej častitljivo rav nanje dobrega gospodarja popisati. Dober gospodar je namreč: Mož v besedi in v djanji, da ga imajo do mači in ptuji v časti. Malo govori, pa kar govori ali ukaže, je umno in prav, in torej že njegov po migljej velja za povelje, ker je navajenvse s pre mislikoni govoriti in delati; in ker le resnico ljubi in laž sovraži, se na njegovo besedo vsak zanaša. družina se ga boji in ga ljubi, in on je doma nar raji, ker ga po pravici očeta imenujejo in časté. b) Dober gospodar ima v vsem rednost pri hiši, in 0strovhoće, da se tudi družina in posli red nosti deržé. Čas je postavljen za jéd, čas za delo. Vsi km&lo morajo biti pri jédi, in potlej vsak pri svojem deiu. Ravno tako mora biti vsako orodje snažno in na pravém kraji, da se le vzame in se ne išče, kadar ga je treba. Njegove oči so povsod se tudi majhni reči ? ? 5 in ne dá pod zlo iti ali ker vé, da iz posameznih zern je kašča polna žita in iz posameznih jagod sod vina nalit, in da klas dolgo raste in veliko potřebuje, preden dozori; to rej ima za greh pripušati, da se kaj spridi. pri h* V „ IS! Dober gospodar hoče vediti za vsako reč ? za vsacega svojega otroka in posla kje da je in kaj delà. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati kterega delo. 5 kar je prevdarja, koliko bo vsake reči do druge novine treba da vé, koliko smé prodati, koliko ne, in tudi šena kakošne uime pri tem ne pozablja. On premisli, da ima leto 365 dní, in da vsak dan je treba jesti m se kaj druzega, in da je slabo na posojilo zanašati se. g) Dober gospodar ima snažno in polno hišo raji od zale in prazne. Zatorej ne stavi novega zalega poslopja na dolg, če je še staro manj zalo za kaj. Dolgá se bojí kakor greha. Snažnost pa mu je čez vse ljuba, ravno kakor zdravje ali kakor dobro ime in čast: in povsod. snaga v hiši, okoli hiše, v hlevu h) Dober gospodar ima vse pod ključem: on sam izdaja in prodaja, kar je treba, in sam odkazuje pa z njegovo ved pravo mero živini in nostjo njegova umna žena. ljudém, ali sili Dober gospodar ne delà dolgov razun v pa skerbi verne 0 pogodu. ? 5 da mu posojilo dobiček dá, in da k) Pred vsim pa je dober gospodar ponižen, je umen, in tudi dolžnosti vére izpolnuje. Gré ker k božji službi, in hoče to imeti tudi od svoje dru V . zine, ker i* b oj i verje y in , da nobeden dober ni, če se Bogá vsakteremu da je vernega d a Bog daja blagoslov, in da potreba; verje tudi brez njega nič dobrega ni. Božji strah je začetek modrosti. Tak je dober gospodar, in njegova hiša raste. temu pomaga njegova umna zena in vsa družina. Kar dober gospodar v zunanjih većih rečéh prav oskerbuje, to dobra gospodinja v znotranjih na drobno, umno in prav obraća, da nobene reči ne gré ne preveč ne premalo, ampak vse • 1 1 t V • 1 t 1 • V a P° stanu in po okolišinah, in da se nič ne trati ali napak ne obraća. Slab gospodar pa ima vse drugačne lastnosti: a) Slab gospodar rad veliko govori, pa nerad delà, in malo premišljuje ; besede gredo rade pred pa- vega hoče d) Dober gospodar ne hvali ne starega ne no , ampak kar je dobro in prav, ker vse spoznati metjo. Nobeden ga nespoštuje, še njegovi otroci ne. 9 torej kar je poterjenega, ohrani, dokler še v, fe" »V J V VI uvi »IV. Slab gospodár je nerad domá, ampak raji kaj boljsega ne spozna T\ • • • 1 # ^ • Pri svoji hiši ne terpi ne kletve, ne laži, skerbi pa ne pri pivcih ali pri igri. Jé rad kaj dobrega, ne pre ne opravljanja, ne pijanosti, ne pohajkvanja, tudi nobene nar manjši tatvine ne, bodi sad ja ali kaj , kar je potrebnega. Za dom, zadru žino in gospodarstvo mu je malo mar, in torej mu drugi gospodarijo, da berž mine kar ima, m se sam JLM V M V 11 V 11U1 MME IJJ ^ A I U i V i II V IJ V ^ M V V I U W 14 | «A 1 i 11. M J Q Q | 9 / / druzega; temuč raji skerbi, da je vsega pri hiši ne vé kam. Njegovo polje je zapuščfno, streha za potrebo dovelj, in če ima posestvo, da je na njem raztergana, hlev in kasča ste prazne, otroci plasni 5 vsacega mnozega sadja dosti, da njegovim ljudém razcapani, zastradani in nepoduceni. ni treba po ptujem sadji ozirati se. Slab gospodar rad dolgove delà in denár . I V y « ■ « V «1 1 f Dober gospodar dá svoji družini kolikor je zapravlja; upniku pusča skerb za plačilo. Rado se dosti in prav5 pa nič v potrato ne; že pri novini ■ ■ ^ i *J Ker se bukve „umne ga gospodarstva in km et ova nj a", ki jili je spisal gosp. fajmošter J. Zalokar in jih bo dala zgodi 5 da pride ob posestvo, zivez m dom, in na redi sebe in svoje otroke nesrečne. Slab gospodar svoje nesreće druge dolzi krajnska kmetijska*družba na svetio, že vežejo" in pridejo in rad toži čez velike davke, pa bi tudi čezmajhne tedaj kmali na dan, damo iz 5. delà, ki razlaga „gospo- toŽil, ker jih na SVOj'em posestvu pridelati noće in darstvou, koscek bravcem v pokušnjo, da bojo vidili. kako lepo domaća in lahko umevna je beseda prečastitega gosp. pisatelja, ki sije s tim pervim. vse razdelke kmetijstva obsegajočim, silo potrebnim delom pridobil velike zasluge za milo našo domovino. Vred. ne ve. T kletev, laž, njem domá. njegovi hiši delà vsak kar in kakor hoće: lenoba, nagajivost in tatinstvo je pri 366 Slab gospodar ne mara ne za nauke 5 ne za molitev, ne za Boga; njegov bog je njegov tre- razložoje. (Dalje sledi.) postavljena, zatožbo pri končni obravnaví u stměno 9 buh; dobre gospodarje zaničuje, se jim posmehuje jim je nevosčljiv, namest da bi jih posnemai in se po njih ravnal. Starogodovinski pomenki To je nekersansko 9 gerdo 5 živinsko življenje; tako gospodarstvo gre v nic. imenih rek Save Dostavek k pervemu Sore, Drave, Mure, Anasa pretresu v spisu ,,o Noriku in Nor ej i * Kratko premišljevanje o novem redu ka IflHSL'1* ■■ m yf AŤ^^a Razlozil Davoriti Terstenjak ženske pravde (Dalje.) Od unega casa, kar seje marljivost slediteljev staro zgodovine v Indijo obernila, se je začelo deoiti v raz nih stvaréh, ktere so přeje v globoko temo zakrite pred Ko je tedaj auetrijauaka postavodája z redom ka- námi bile. Razjasnuje se sedaj občinska znanost različnih , ki starih vér, in cesar gerski in latinski bogoslovci niso ženske pravde od leta 1850 in s tem od leta 1853 je ravno zdaj po zopet obra peljala vsem našem cesarstvu moč zadobil, razumeli in kar so celó krivo razlagali, to razvedrujejo sedaj izhodne dežele. Al treba je razume ti jezik to ž b 5 g in t k v kazenskih zadevah, se je tedaj v drugi iztočnega duha > drugaće preiskovavec zablodi še v polovici 19. stoletja le vernila k tištim podlagam ka hujse krivopoti, kakor so zabředli Ciceron, Festus ia ženske obra nazaj » ki so do 18. stoletja v dednih Varon, glede na etimologijo rimskih božanstev. * • i • ^ austrijanskih deželah obćno veljavo imele, in je po tem Večidel je basen (mythus) le raz vito in v takem več tistih imenitnih naprav kazenske pravde na anstvo preneseno znam inje (symbol") nastavši četka tega stoletja na znaminju in po znaminju. Dosti povesti je, ktere niso novo ustanovila, ki so ze od g predmet neprenehanega znanstvenega boja med védo in postavodajo, med šolo in življenjem; bile druga > kakor razlaga in izpeljava znaminj (symbolov) * med kterih početkom in izobraženjem že mnogokrat sto Če je ravno med redom kazenske pravde od leta letja ležijo. Znaminja so stariše in izvirniše, kakor basni 1850 po pušenih porotnih sodbah in med da njo nedoločne slutenja božanstvenega. vredbo sodnij v obče nekoliksna enakost VOl;, je » VUUMI MH ^---------""" kar borno v slede- nosti dospeti, ktera je potrebna za endar ta Starému svetu ni bilo mogoče do tište samostal v mnozih zadevah drugačna od une, zgodovinsko pregle- čem razložili, da bojo naši bravci razumeli bistvo se- dovanje in razvijanje dotičnih stvari, — manjkalo mu danjih sodniških obravnav o razločku tistih, ki so pred je sposobnosti, da bi se bil ptuje misli prilastil; drugače letom 1848, pa tudi tistih, ki so po kazenskem redu ue bi učeni možaki, kteri so Aleksandra velikega spre od leta 1850 noter do sedanje dobe veljavne bile vajali » imen vsih novih narodov, s kterim so se na Do leta 1848, kakor smo že gori omenili » ni bila svojih sprevodih soznanili, iz gerškega basnoslovja kazenska pravda z zatožbo, zagovorom in ustno koncno izpeljevali! obravnavo navadna; sodnik je bil ob enem tudi zatožnik V tih zadevah tedaj stari svet nima izključive in ie zagovornik, ustne končne obravnave bilo ? tedaj postavodajavne oblasti, preiskovanje mitiskega izraza danja naprava veliko druga in se veliko bolj je naloga našega veka, ker ee mi bolje zamoremo, ka enaci s tisto od leta 1850, s ktero so bile porot pe kakor s poprejsno staro. Vendar so tudi med uno kor stari klasiki, v misli azijatskega sveta zariniti. Noben rimsk pisatelj se ni podstopil, v okolici H i ljane, od leta 1850 in med to (sedanjo) od leta 1853 mnogo- malaje iskati sedeža svojega Jova; sedanji čas pa iz teri razločki. Važniši so sledeči vir rimskega, gerškega, etrurskoga itd. basnoslovja iščejo Po redu kazenske pravde od leta 1850 se je ka- naj bolje učeni in naj veči starinarji v indiškem mitu *). ženska pravda posebno le opirala na zgol zatožno praVllO, tu J U , ít O V V V J V nwnvuonv fra«* w « v/ , u o » V u M M ------- —--- -----j — j - - ---- ~-j ~ 7}~ f " " ' ---- " " djanja ali dogodbe, zasledovanje obdolženca „spiritus asper;í in kterima je v tem boji ves to je začetje kazenske pravde, p o z ve dba že Sicer še živijo priverženiki tistih strank, kteri se skoz 300 let bojujete zavoljo ^spiritus lenis" in i Irf A Z d% rf f AWI 1\ rail »a n n v\ i itd. se je od konca do kraja le godilo na predloge in ritus" odletel » spi ? sicer imamo še nektere branitelje ger zatožbo deržavnega pra vd nika (Staatsanwalt). Po škega in I a ti nskega „Url e b e naí;, vendar vsaki dau sedanje m redu kazenske pravde je pa to zgol za- bolj zgubljate te stranki svoj upliv, in zmaga bo — resnicip tožno pravilo premenjeno v zatožno sodno Ze se je vec oštroumnih preiskovavcov oglasilo, kteri ravnanje, tedaj po ti novi postavi zasledujejo ka- Pelazge izločujejo iz indiške rodbine in njim mesto ženske sodnije kažnjive djanja iz službine dolžnosti davajo v semitiški; do jedra resnice bodemo prišli, če f « n « mm V • V . â V • ■ t# it • V « • « (§. 2.1. Sodnije imajo tedaj pri vsakem djanju ki je rečemo, da so v Pelazgih ariški življi s syrofeniskimi zapadlo kazni (štrafengi), pervo in uvodno preiskavo in združeni, kakor je to učeni zgodovinar F. K ortům *) pa posebno preiskavo ali preiskavo zoper obdolženo osebo v naj novejšem času v svoji zgodovini gerške dežele iz službine dolžnosti opravljati ? deržavni pravd- javno izustiti se podstopil. nik ima o ti preiskavni ravnavi le preiskavo nagibovati Tako vidimo povsod novo odkrivanje o zgodovini več in v obče v vsi kazenski pravdi za to skerbeti, da se starih narodov, in kar je skoz vse po postavah ravna in da se vsako odlašanje odvraća; visoka šola učila, se zametuje v staro on je tedaj v teku uvodne preiskave le pripomočnik in sto let nisoka iu Tedaj se šaro. nadjamo tudi mi, da naše preiskave bodo enkrat vseobčo mnogo pisano gleda, V se tako rekoč občujavnik, da gré vse natanko po postavi, veljavo zadobile, čeravno nas Še le po dokončani preiskavi predlaga deržavni pravdnik kteri le v Atinjah in še kod drugod iščejo izvir zg o- zborni sodnii svoje nasvéte, in po tem še le sodnija dovinske resnice, in v debelih foliantih domaćih izda ali: sklep, da se pravda ustavi (§. 197.), kronikarjev. Vsaka stvar ima svoje izvire in le tišti ali sklep, da se popusti (§. 198.), ali pa sklep za- zgodovinsko resnico najde, ki ji skuša priti do jedra, tožbe (§. 200.), kteri se pa more le takrat storiti, in «e dá motiti od veš, kterih nikjer ni toliko kot zen kadar se pokaže, da je tišti, ki je bil preiskavi podver- , kakega določenega hudodelstva ali pregreška pravno obdolžen. Na podlagi tega zatožbnega sklepa predloži sedaj deržavni pravdnik z a tož ni spis pri vsih hudo-delstvih Primeri s temi besedami Ham me rove v .Wiener Literatur- Zeitung". Aprilheft Nr. 55.1816. Ottfried Muller-jeve „Uber die Wichtigkeit des Symbolstudiums". Protegom, str. 266. Bar tli: „altdeutsche Religion" I. 10. ■ ■■ Ritter: > na ktere je smert ali saj petletna ječa zažu- gana; pri tacih djanjih pa, na ktere je manjši kažen n Pis Vorhalle der Vôlkergeseh." str. 33. F. Ko rtů m: „Geschichte Griechenlands". Heidelberg 1854 3 Bande. Pis 36? V go d Saj se dan današnji, bodi Boga milo! dalje bolj, da to ni po nase in začeli ízpuščati člen iahko prepričamo, kako se zgodevina delà, ne pa opi tadi pred določnega predioga 3 da si terdijo nekteri, da UJ predmeta po resnici! je to samostalno pridobljena lastnost slovenščine, ne po Po tem avoda se podamo v pretres omenjenega mislivši, da v spisih staroslovenskih poslovenjenih po j (Dalj sledi.) Slovstvine reči Od glagolov doveršivnih. Spisal J. Navra til. (Dalje.) Ali porečeš: Kako pa, da govore priprosti zika gerskem, ki ima tadi čien, ni od tega ne sloha ne daha. Promila staroslovensčina, presvetla zvezda, posveti nam in razsvetli nas tudi zdaj! Če tadi taje sa-dike, ki so se že ukoreninile po spasnikih obćinskih še da bi se le ne zassjale več na njive in na ostanejo verte > v časnike in v bukve i kjer jih ni lepo viditi. terdi Slovenci po Krajnskem, po Štajerskem, po Koro- Kakor ne pogresa ljudstvo v bukvah tistega člena, tako ne bo pogrešalo menda tudi glagolov doveršivnih skem itd.: „zahvalim", 33 33 ti« povabim te", „priporočim sea, „prisežem", „odpovem se" > 3 zarotim te", „zapovem ,posljem vam"vitd. tudi v pravem sed.č., ako je djanje enkratno? — Ce pomislimo (kar sem spomnil že v „Bčeli") da so to do malega besede uljudnosti, vérske in pisarske,— od koga so se jih navzeli, kakor od gospode? Saj v pravem sed. c. Kedaj četadi pozno pozno ategnejo pa posahniti nedomače rastike povsod, kodar jih ni treba, ako jih ne bodo zalivali, mariveč jih mar- ljivo rovali vertnarji naši pisavci z učitelji vred po učilnicah narod ovih. Učilnice národové so pa posebno vemo, kako rad posnema prostak vse, kar je gospo-skega. Kar se tiče besed vérskih pa pisarskih, take je Slovenec moral izgovarjati za kom, kakor mu jih je tako sole. Ako reče otroka ačenik: „tako ni prav; mora biti", maral bode. Mlado drevesice je lahko uši-biti i staro se ustavlja. (Dalje sledi.) govoril uni; postavimo: „prisežem u > 35 odpovem se « (na mesto: prisegam, odpovedam ali odpovedujem se) itd. Vsi Slovenci, ki so slišali pridigovati Tru-barja ali Dal ma ti na, so govorili, vemda, ponavljaje Ozir po svetn Tergovstvo in štacune na Turškem. ~ -. j - ~ -. « v.„, „w -----, r-----Na Turškem je skor vse življenje drugačno memo besede Mat. 26. 63., brez spotike: „zaklinam (zakli- dežel druzih narodov. Tudi tergovstvo in štacune imajo njam) te"; pozneje so pa slišali na ravno tem mestu po dosta posebnega. J apelu u le: „zarotim te", — pa jim je ostalo tako. Ako ki k.i *„Ai t—i. —i«r. — rotim te" bil napisal tudi Japel: „zaklinjam ali pa "" — . —--"j---- — r- 55*------ j pa ne bi pogrešala glag. doveršivnega nobena ziva dusa. Poglejmo v Carigrad, poglavno mesto Osmanov 9 3 kako je tam. Ulice v Carigradu so ozke, eterme in umazane. Vsak, kdor je že kaj prestavljal iz jezika na Ker Turk po svoji véri ne smé psa imeti, pobijati jih jezik, vé, kako se mu sili beseda izvirna, če tudi pre- pa tudi ne, se klati takih psov brez gospodarja toliko stavljavec vé, da se ne smé prestavljati zaporedoma be- po ulicah, da člověk komaj skoz-nje pride. V teh uli call da seda za besedo, ka kor je v izvirniku, in ce zna tudi so štacune. Al zlo se motiš, prijatel, ako misliš dobro oba jezika po slovnici. Toda radi se deržimo, imajo stacaue tam, kakor pri nas, vrata in oknja. 3 kolikor je Ie moć, besed izvirnih, pa zagazujemo po ne- okinj ne vrat ne vidiš cela štacuna proti ulici ober vědoma. Zato po tem tuđi v slovenšćini „mesto lezi" (die Stadt liegt) namesto da bi stalo. „Stoji, stoji (ne leži, leži) Beligrad". Nar. pesm. Zato se je vtepel tudi tišti „brez da" (ohne zu), vori še sploh. Tako se je tudi zgodilo, da je prenašal v ustih, če ne spi; Trubar (pa tudi Dalmatin, Krel itd. pa ne tako pogostoma njena je odperta, da stopiš va-njo, kakor pod lopo, večidel 8 do 12 čevljev dolgo in ravno toliko široko. V štacuni stoji počivalo, nizko skor pri tleh, in na tem ki se pa vendar ne go počivalu čepí gospodar štacune, s križem-nogami in lulo večidel pa spava Na Turškem ne gré ptujec nikoli sam v štacuno kakor Trubar) iz nemšćine v slovenscino celo cl ene: kaj kapit; ker jezika ne razume, mu je treba vselej 33 der 3 die 9 das, ein, eine > ein a (ena kratka premišlja- enega tistih človekov, ki so nalašč za to tukaj, da ptujce vanje tega konca tega življenja ali „lebna!"), da si spremljajo in se dragomani imenujejo. Čo tedaj hoćeš ni govoril narod slovenski tako nikoli, pa mu te nedo- kaj kupiti, te pelje ta dragoman v štacuno, kamor se mača sadike tadi niso mogli popolnoma vcepiti. Kje in njema poljabi in kjer dobiva delež od vsacega proda- kje se je pa vendar přijela, namreč: pred določnimipri- nega blaga, — tergovci in dragomani so že tako med logi _ _ _ «T — - _ ^ W fti • _ 1/ « _____ _ —» ___ _ - ~ po 9 zato ker nam ne pravijo včasih razloćno : govori li seboj zastopljeni. kdo od določne ali nedoločne reći, posebno v ženskem in Ko priđeš tedaj z dragomanom v štacuno 9 pa v srednjem spola. Poadarek pokazuje to le pri nudi gospodar, ki se ne gane iz mesta, berž čibuk (pipo) 9 nekterih, postavimo: zelêna ruta (ein griines Tuch) platno (eine slechte, schwa- > m ti veli, naj se vsedeš k njemu. On puha in pahaš tobak zeléna (das grune); álabó che L.), slábo platno (die schlechte L.); ali černa Tako čepita oba « * 3 ne govori nic, ker vé, da ne razumeš turški. tiho na poči- tergovec in kapec rata 3 čista voda itd. je določno ali nedoločno oboje valu. V tem pa se prepira in vpije dragoman s stre tinako. Zato so se Slovenci v takíh primerkih berž po- žajem, ki namesti gospodarja blago prodaja. Obnašata mešetarji. Na zadnje pokíma dragoman pa se 3 kakor naši přijeli tujega člena in začeli govoriti: ta černa ruta, tudi ta (te) černi, ta beli klobuk, ta pervi mesec, tega z glavo v znaminje, da mu je cena všeč in kupčija je 5. prosenca, in celó: to je en dober člověk, ena dobra sklenjena. V tem, ko dragoman vmazane turško ban žena i eno pridno dete itd. Pa vendar zdaj nihće tako pa vendar ljudstvo, čeravno tako govori, ne pise, v bukvah tega ne pogreša! Nikoli nihće se ni še pritožil. dragoman pa zmirja kovce (Piaster-Noten) iz zepa vlaci, da placa kupljeno robo, mermra strežaj I Ce so pa nekdanji pisavci (prestavljavci), ki se veka deró itd. f «1 «• « i « V • * . . « « ^ ' _ 3 tergovce, da to pa je vse » da mu je predober kup prodal vsi so roparji, ki clona videz, zakaj na niso učili nikoli, kako je naš jezik stvarjen, ljubi slo- večer pride dragoman sam in terja, da se mu polovica V ^ • a m-mmmm m m m ** _ -_ _ _ _ venscim posílili kaj tak ega, česar ni bilo nikdar po prej v nji, kdo se bo čudil, da so začeli kaj takega tega 3 kar je podnevi prodati pomagal, poverne Na velikem tergu je polno majhnih tesnih ulic JT J w *'Jm J "v,vř VU14H j vím du XiUtUU AUj lil Av^ i* * 11 a YVUAUIU lUlgU JV JpUlUO 1141 kar je bilo že poprej v jeziku, le krivo rabiti? in kterih so štacune ena tikoma druge. 3 V da se je to zaplodilo, kakor se je člen? Pečaje se čedalje bolj s staroslovenščino in z dru gimi narećji slovanekimi, so spoznavali pisavci tudi če ta dobil 3 Dve posebnosti ste pri turških štacunarjih: ena je da turški tergovec, čeravno ptujca, ki ga je v pest 3 odira kar le more, vendar nikdar nobenega no 368 vabi v svojo štacano;— in če ptujec v stacano priđe, se pa tadi, da vredništvo „Novic", ki se je dosihdob v se ma postrežno pokaze vse, česar želi viditi, in sema enakih nesrečah vedno bratoljobno obnašalo, bo tadi tukej » pové cena; če pa zbiraš in nič ne zbereš, ni štacunar sprejemo milodarov svoje usmiljenje do nesrečnih ceió nič nejevoljen, spravi blago spet na svoje mesto in revežev skazalo ti ne zine kar besedice ne. Tadi tfga ni na Turškem, da bi štacunar štacu- narju kupce jemal ; če imata soseda popolnoma enako blago, (Konec sledí.) Novičar iz mnogih krajev in kupec stopi v stacano in baranta, pa nicesa ne kapi bo sosedni štacunar mirno stal v svoji štacani, in ne > da imaš priti da bi te vábil ali ti le z očesom mignii k njemu kupovat. Tista znana lenoba, ki je značaj turškega naroda, je menda vzrok tadi ti nemarnosti tergovski ; Turk pravi: če ma je osoda namenila kupca, bo přišel; če mu ga ni namenila, ga ne bo. Novičar iz austrianskih Krtině gore na Notrajnskem 12. liston. s e n e (Zalostna prigodba, mila prošnja in kaj.) Zvečer ob 9. uri 9. t. m. sem bil priča strašnega ognja, ki je na Bločicah, neki vasi grabovske pod-fare v Cerkniški tehantíi tri četertínke ure na polnočni strani Križnogore, enajsterim posestnikom hiše v žalostné sreči pa razvaline in njih pridelke v pepél spreminil. se je na Križnogori kmali zapazil ondotni ogenj hipoma od severne straní cerkev na da > ki je gori tako razsvetlil, se lahko šlehem napis na zidu bil razločno bral. Plat zvoná na dobro glasen zvon iz obližja etaroteržk© in bloške župnije v temni noci obilno mnozico v pomoc skliče, kamor se nrno tudi g. okrajní predstojnik iz Loža po kaj nezíožni poti z žandarmi vrtd podá. Ljudjé so res marljivo dělali in mokre plahte po strehab pogrinjali, al studenec je le prepičlo vode iz sebe poganjal, sicer bi se bilo bilo v ee kaj več otelo. Hvala Rogu! da ni vetra sicer bi vsa človeska pomoč ne bila piškovega le-šnjeka vredna bila. Pričetek ognja je bil v nekem hlevu na sredi vasi, in berž ko ne se je tukaj, kakor se tudi drugod pogostoma primerja, iz presladke pipe prebritki pelin izcimil, zakaj pogostoma vidimo zarobljence v hlevu živini • I jim tobak piti, kjer steljo ali seno premetajejo ali pa kladejo; oni morajo lulo v ustih imeti, kakor da bila k ustam prirašena! Ce pomislimo, da ravno v tej vasi pred dvema le-toma zavolj hade toče se ni bila od šerpa rija oderznila in da je cep tisto jesen bil na „pika poka pozabil f 9 da tudi nihče zdaj ni bil toliko razamen svojega pohištva škode ognja zavarovati ? če dalje prevdarjamo delo potroške in gradivje, ki je za kmetijsko hiševanje potrebno, in da se v gojzd semtertje grede celi dragi dan zgubi: če pomislimo koliko so se siromaki čez leto potili in vpirali y da saj čez zimo pri gorki peči s svojťmi otrocici picle pridelke mirno vzivali, in ravno zdaj, ko nemila zima serdito na vrata terka ravno zdaj v tej tožni dobi jim peč službo odpové shranjeni pridelki se jim razkadijo in strehe se jim raz- > pepelé, in oni so primorani pri asmiljenih revnih sosedih za-se in za živino prenočiša iskati! Kdo ne spozná,da je njih stan revniši memo tistih, ki so navajeni od hiše do hiše živeža prositi? Nepotrebno bi tedaj bilo o takih okolišinah nesrečne siromake miloserčnim dobrotnikom na sredo (16. dan t. m.) se je začela vožnja p& danajsko-ljubljanski železnici po novem vožnem redu, v kterem je čas odhoda in prihoda nekoliko dragačen. Te dní so bili zameti snega na severní železnici toliki nika. da vozovi niso mogli naprej Iz žitnega cenov , ki smo ga 4. dan t. m. iz vsih krajev našega cesarstva v roke dobili, se očituje, da je bila pšenica v zgornji Austrii: v Gmundnu 8 vini) 9 v . Welsu in Salcburgu (po 37 kr. vagán) naj drazja, v Cernovici (v Buko kjer je vagan le 3 il. 34 kr. veljal, pa naj bolj Zdej še le zvémo, zakaj so lojene svece po ceni. tudi pri nas zmiraj dražji, čeravno je domaćega loja za naše potrebe zadosti; — veliki svečarji na Dunaji in fabrike Apolonovih in Milinih sveč, ki so poprej iz Odese rusovskega loja dobivale, ga ne dobivajo od tod kar vojska terpi nič več ) in ga kupujejo zdaj v Ljubljani y Gradcu, Celovcu in kjerkoli ga dobiti zamorejo, tako pa nam podražojejo ceno. Tadi vožnjo prešičev iz Ogerskega na Nemško bomo čutili v dražji ceni. — Na prošnjo austrijanskega konsula v Bukureštu je Omer-paša do volil, da se smé iz Valahije ječmen skozi en mesec, pšenica skozi 3 mesce in pol, koruza pa skoz 6 mescov v naše cesarstvo voziti* — V Tôchlarnu so te dní čuda ■ žandarji zasledili grozovito hudodelstvo : neki sedlar je imel skozi 13 let iz še neznanih vzrokov svojo lastno hčer (zdaj 35 let staro) v kleti (keldru) za- perto. Sodnija preiskuje zdaj to hudodelstvo. Zadnji krat omenjena novica od bude bitve pred Sevastopol je m 5. dan t. m. je poterjena od vsih strani. Koso namreč Rusi zvedili, da se zedinjena armada pripravlja z nsskokom vzeti Sevastopolj, so planili z moćjo 65.000 vojakov nad angleško armado, ki se je sili umakovala kar je t mogla, dokler ji ni prišla francoska armada na pomoč. Bitva je bila strašna in je 7 ur terpela; pri rusovski armadi sta bila tudi cesareviča Milu el in Nikolaj pričijoča. Padlo jih je na vseh straneh sila veliko; Rusi so sovražniku veliko topov zabili. Čeravno so mogli Rusi nazadnje bežati, vendar tudi zedinjena armada ni ničesa opravila, ker ji je naskok na terdnjavo, ki ga je Zdaj . ka- něk general Canrobert v tem veleval, spodletel. zedinjena armada spet obleguje Sevastopolj, in kor ravno zvémo iz rusovskih novic, ki so došle na Dunaj, se ni do 8. t. m. nič posebne ga zgodilo pred Sevastopoljem. — Cesar Napoleon je ves osupnjen, ker mu ne gré vojska v Krimu po volji, in bo poslal novih 50.000 vojakov tje; tngleška vlada bo polovico stroškov te nove armade prevzela. Razun 1 regimenta bo francoska armada tadi Rim zapustila in na Tursko šla. Pa tudi Rusi dobivajo neprenehoma pomoč čez Pe Slisi se, da se rekop. — Hospodař Moldavije knez Ghika je bil 9. t. m. v Jašu prijazno eprejeman. boste austrijanska in pruska vlada porazumele. Serb. Dn." piše, da je v Zemun došlo 106 Cer no » da kdor gorcov, ki se bojo preselili v Serbijo. Iz serca rado bo vredništvo prejemalo milodare tudi za uboge pogorelce na Bločicah. Bog daj, da bi obilni bili! Nad- loge so zdaj že tako velike dolgo in široko priporočevati, ker sami vejo takemu revežu kaj pomaga, je svoj milodar v neizrečeno potrebne roke položil in naložil na obresti, ki jih nebeški Oče stotero povraća! Ce popis ta naklone ubogim siromakom tu in tam kako milošnjo, naj se posije na g. podfajmostra v Grahovo, ali pa na gosp. tehanta v Cerknico. Nadjam Današnjemu listu je pridjana 22. pola „obćne kaj pa še le, kadar ogenj siromakom še tisto trohico živeža vzame, ki so jo imeli, in jim še kota ne pusti, da bi poterto svoje truplo zamogli položiti pod streho. Naj se tedaj usmili in pride na pomoć^ kdor more! Vred. — zgodovine*'* Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.