štev. 1 PTUJ, dne 10. junuarja 1964 Letnik XVII. Letnik XVI. »Tednik« Izhaja pod tem leVrajfa- nim imenom od 24. nov. 1961 aa- Ije na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož, — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovor- ni urednik: Antoir Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lac- kova 8 — Tel. 156. — St tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000, za inozemstvo 1500 din Prezebli potniki napolnijo avfobns /.a avtobusom na pfu.j-] ski avtobusni postaji. Mnopi še ne vedo, da je v bivši Sinio-i ničevi torbami avtobusna čakalnica. i V zodnlih treh letih nod 21 mililord inuesticij u ohčini Ptuj Na seji Občinske skupščine Ptuj, dne 26. novembra 1965 so nekateri občinski odborniki postavili vprašanje glede ga- rancij in obveznosti občine Ptuj ter Kakšne so perspektive za negospodarske investicije, predvsem kar se tiče zdravstva. Na zadnji seji Občinske skupščine dne "»O. decembra 1965 je bil dan odgovor na ta vprašanja. Tozadevno poročilo je iz- delal oddelek za finance Skupščine. Ker je v njem izredno mnogo za vse občane zanimivih podatkov o investiranju v občini, ga skoraj v celoti objavljamo. Poročilo o obveznostih občine Ptuj, ki iz- virajo iz najetih posojil in da- nih garancij V perspektivnem programu gosipodarskega in družbenega razvoja občine Ptuj za razdobje 1961—1965 je ugotrrvljeno, da spada ptujska občina med go- spodarsko zaostale komune, za katero je značilna dokaj eno- stavna struktura gospodarskih dejavnosti. Zaradi tega vsebuje družbeni plan za razdobje 1961 do 1965 tako koncepcijo razvo- ja, ki naj pospeši razvoj gospo- darstva z namenom, da doseže- mo materialna sredstva za učin- kovitejše in trajnejše reševanje problemov na področju družbe- nega standartia v naslednjih le- tih. Za trresničitev tega smotra so bfii zasnovani in siprejeti tudi finančni proporci razpoložljivih in dosegFjivih sredistev ter kon- kretna investicijska politika v občini. V ra25diobj(n od 1961 do 1963 je bilo v ptujski občini vloženo skupno 21 milijard 497 milijo- nov bruto investicij, od tega za gospodarstvi) 18 milijard 772 mi- lijonov. Za negospodarske inve- sticije pa je bilo porabljeno v tem času 2 milijarde in 725 mi- lijonov dinarjev. To pomeni, da smo v preteklih 4 letih vlagali po^^preč^o letno 5 milijard 374 milijonov investicij v razmer- ju 87,7 "/o za gosippdairstvo in Večina kreditov, za katere je porok občina Ptuj, je že v od- plačilu, okoli 1,8 milijarde pa je še v koriščenju (Kmetijski kom- binat in Vodna skupnost). Posojilojemalci pravočasno iz- Razmeroma majhno število zamudnikov in nerednih plačni- kov dokazuje, da večina gospo- darskih organizacij skrbi za od- plačevanje posojil. Gospodarske organizacije poravnavajo obvez- nosti do investicijskih posojil večinoma iz amortizacije. To bo v prihodnosti še lažje, ker je predvideno povišanje amortiza- cijskih stopenj. Plačevanje anu- itet bo olajšano tudi kmetij- skim organizacijam, ker je v le- tu 1963 kmetijska banka podalj- šala odplačilno dobo že odobre- nim kreditom v skladu z živ- ljenjsko dobo investicijskih ob- jektov in ekonomskimi pogoji te gostpodarske panoge, V pogojih vse večje decentra- lizacije sredstev, prenašanja skrbi za razširjeno reprodukcijo na delovne organizacije in s po- polnim prevzemanjem investi- cijskih odločitev po delovnih kolektivih se spreminjata tudi vloga in smisel garancij, ki so jih doslej dajale edinole družbe- no politične s'kupnosti — občina, okraj in republika. Proces de- politizacije investicij bodo nuj- no morale spremljati tudi dru- gačne, nove oblake poroštev, ki se jih bodo morale poslužiti po- slovne in komunalne banke pri odobravanju kreditov ali pa 12,3 "/o za razvoj družbenega standarda. Navedeno razmerje investicijskih vlaganj je odraz sipecifičnih pogojev, stopnje razvitosti in razvoja ptujske ob- čine ter ga ne moremo primer- jati z razviitejširni teritorialnimi enotami ali deželami, kjer so normalna investicijska vlaganja v razmerju 65:35, to je 65 "/o za gostpodarske in 35 "/o za negospo- darske investicije. Dosedanjo dinamiko, razvoj in značaj skupnih bruto investicij- skih vlaganj je odločilno usmer- jala siplošna gospodarska in in- vesticijska politika države (fe- deracija in republika), ki je da- jala na razpolago finančna sredstva in kredite samo za raz- voj gosipodarsitva, predvsem in- dustrije, v zadnjih dveh letih pa tudi za kmetijstvo. I. Glede na te okoliščine sta ob- činski ljudsiki odbor v prejšnji mandatni aobi in občinska skupščina sedanjega sklica ob- ravnavala in sprejela predvsem poroštva za vrnitev investicij- skih kreditov, ki jdh je najema- lo gosipodarstvo. V razdobju od 1957. do 1963. leta, to je v sedmih letih uve- ljavljanja komunalnega sistema, je občina Ptuj izdala 141 garan- cij v skupnem znesku 5 milijard 506 milijonov dinarjev. Od tega odpade: 1. Po panogah: polnjujejo obveznosti, ki izvira- jo iz najetih investicijskih po- sojil, za katere jamči občina. V zvezi z izdanimi poroštvi je mo- rala občina Ptuj v preteklem 7-letnem razdobju poravnati kot porok le naslednje anuitete: kreditirati svoja bančna sred- stva na lasten riziko. II. Poleg poroštev je občina Ptuj po sklepu občinskega ljudskega odbora in občinske skupščine sprejela doslej tudi več zadol- žitev in neposredno najela več posojil. Občina Ptuj je investi- tor in, nosilec: 33 investicijskih poso.iil za ne- gospodarske investicije v zne- sku 379,320.906 dinarjev, 24 investicijskih posojil za go- spodarske investicije v znesku 2.097,177.000 dinarjev. Posojila za negospodarske in- vesticije so bila najeta za na- slednje namene: din Stanovanjska skupnost 157,416.746 Prosveta in kultura 14,143.307 Zdravstvo 8,019.569 Komunalna i dejavnost 61,740.340 Ostalo (cesta, pošta in drugo) 138,000.944 Skupaj 379,320960 203 mili.ionov 410.000 dinarjev investicijskih kreditov je že v odplačilu. Letna anuiteta znaša 11,930 mili.ionov dinarjev in je plačana iz proračuna, ostala posojila pa so še v koriščenju (kot npr. rekonstrukcija ceste in pošta v Ptuju). Gospodarska posojila v zne- sku 2,097 milijard, ki jih je na- jela občina Ptuj kot investitor Perutninarske farme, so še del- no v črpanju in jih bo občina po končani izgradnji prenesla na gospodarsko organizacijo. V le- tu 1963 je občina že prenesla na gospodarske organizacije inve- sticijske kredite, ki si jih je bi- la najela za gradnjo: Tovarne din močnih krmil 339,786.000 Hotel »Petovio« 186,500.000 Znesek Namen kredita Za šole 133,46^.231 Za stanovanja 135,937.295 Skupaj: 269,401.526 Poleg teh investicijskih kredi- tov, ki so že v odplačilu, ima občinski šolski sklad že odobre- ne kredite iz občinskega investi- cijskega sklada 150 milijonov in iz bančnih virov 50 milijono\, ki jih bo koristil'v letu 1964.za dograditev šolskih poslopij za Prenos kreditov za hotel je še- dejansko v teku, ker podjetje in banke zavlačujejo postopek iz neznanih razlogov. Poleg že navedenih neposred- nih obveznosti jamči občina Ptuj tudi za obveznosti družbenih skladov, ki jih je ustanovila. Doslej imata kreditne obvezno- sti samo občinski šolski sklad in občinski stanovanjski sklad. Občinski šolski sklad je najel oziroma prevzel sledeče obvez- nosti: Znesek Letna dolga anuiteta 128,573.972 7,324.200 134,637.176 4,669.240 263,211.148 11,993.340 osnovni šoli Ptuj in Kidričevo. S tem se bodo investicijski kre- diti šolskega sklada povečali od 269 na 469 milijonov dinarjev, letne anuitete pa od 11,9 na 24 milijonov dinarjev letno. (Nadaljevanje na 5. strani) Z novim popisom ugotovljeno sedanje stanje v kmetijstvu Občinska skupščina Ptuj bo zbrala te dni podatke o stanju zasebnih kmetijskih gospodar-] stev v občini predvsem % nanii^* nom, da bi ugotovila, koliko kmetijskih družin ima ob svoji gospodarski strukturi zagotov- ljene življenjske pogoje, ki ustrezajo današnji povprečni ravni delovnih ljudi iz drugih gospodarskih panog. To bo naj- lažje ugotoviti sedaj ob pomoči samih kmetovalcev, ko bodo da- jali popisovalcem podatke. Po- pisovalci jih bodo obiskali in povprašali ter zapisali na vpra- šalne pole o družinskih članih, o gospodarski moči glede na ob- delovalno in ostalo zemljo in na živino. Pri ljudeh se nanašajo vprašanja na število družinskih članov, na njihovo starost in zdravstveno stanje. Tako zbrani podatki lahko najbolj nazorno pokažejo smer bodoče skrbi občinske skupno- sti za tiste občane, ki se preživ- ljajo iz kmetijstva in so ob svo- jem gospodarskem položaju, sta- rosti in zdravstvenem stanju navezani na pomoč skupnosti. Podatki bodo toliko več vred- ni, ker bodo najnovejši in ker bodo pri njihovem zbiranju so- delovali sami občani in ker bo- do popisovalci obiskali vse dru- žine, ki imajo nad 10 arov zem- lje in ki imajo vsaj nad eno kra- vo. V zvezi z vprašanji, ki bi jih naj obseglo to popisovalno delo, se bavi občinska skupščina skupno s svojim svetom za kme- tijstvo že več kot leto dni. O njih je mogoče slišati tudi ob- čane na vseh zborih in sestan- kih, ko nakazujejo, da bo mo- rala občinska skupnost čimprej pomagati tistim ljudem iz kme- tijstva, ki si glede na starost in slabo zdravstveno stanje ne mo- rejo več sami tako pomagati, da bi ostali na dostojni življenjski ravni. Potrebno bi še bilo omeniti, da bodo t-^ko zbrani podatki po- leg omenjenega glavnega na- mena tudi koristili občinski skupščini in svetu za kme- tijstvo ter študijski skupini o razvoju kmetijstva v razdobju od 1970—1980. leta. Slednja bo lahko uporabila del teh podat- kov za določitev smeri bodoče- ga razvoja kmetijstva, na kate- rega bosta seveda vplivala v pr- vi vrsti razvoj in napredek so- cialističnih kmetijskih obratov. Vsekakor se že sedaj kaže, da se bo drugače razvijalo kmetij- stvo na Dravskem in Ptujskem polju kot v vzhodnih in zahod- nih Halozah, v Pesniški dolini in v Slovenskih goricah. Po dosedanjem delu ugotavlja študijska skupina, da ji bodo koristili pri vsem dosedan,ii po- datki o stanju in razvoju kme- ! tijstva. da pa si bo morala po- leg spredaj navedenih priskrbe- ti še vrsto novih podatkov, ki so ji za to važno nalogo nujno po- trebni. Pomagala si bo tudi z ugotovitvami iz posebne anke- te, ki jo i,e X teku in Je že dala nekaj koristnih ugotovitev. Glede na vse omenjeno lahko pričakujemo, da bodo popiso- valci pri vsaki hiši z razumeva- njem sprejeti in da jim bodo da- li povsod na razpolago podatke, ki jim bodo potrebni za izpolni- tev vprašalnih oziroma popisnih pol. Vsekakor se bodo potrudili pojasniti ljudem namen svojega prihoda in opravila. O ugotovitvah samega popisa bo mogoče v kratkem kaj več napisati bralcem »Tednika« in se obenem zahvaliti občanom za vso pomoč in razumevanje pri tem važnem in odgovornem ter občinski skupščini in občanom koristnem opravilu. K. V. TE PNI J Novoletna voščila, ki so jih izmenjali vodilni državniki sve- ta, so razveselila svetovno jav- nost. Značilno zanje je, da po- udarjajo predvsem prizadevanja za mir in mednarodno sodelova- nje. Na želje po miru je opozo- ril tudi francoski predsednik de Ganile, četudi je bil pri oceni zahodnih zaveznikov dokaj pi- ke.r. • BODRILNA NOVOLETNA POSLANICA Novoletno poslanico predsed- nika Tita, posebno njegova oce- na svetovnega položaja in pa nujnost, da posamezne države ion narodi podrede svoje manjše ali večje probleme splošnemu smotru — miru in uresničeva- vanjii takih odnosov v svetu, ki bodo olajšali miroljubno ureja- nje različnih spornih vprašanj, so po svetu ugodno sprejeli in ocenili. Leto, ki ga pričenjajo z že- ljami za mirom voditelji velike večine držav na svetu, nam zato obljublja marsikaj dobrega. Ni samo naključje, dJa pričakujejo poznavalci svetovnega dogaja- nja novih pobud na področju prenehanja jedrskih poizkusov ter prvih razorožitvenih kora- kov. Svetovna konferenca za tr- govin/- in razvoj, ki bo letop v Ženevi, naj bi dokončno ukinila ostanke kolonialnih odnosov tudi na gospodarskem področ- ju ter sprejela načrt gospodar- ske pomoči razvitih dežel neraz- vitim. 9 CIPRSKI >VOZEL< Morda je prav te zimske dne- ve presenetil svet krvavi spor med ciprskimi Grki in Turki, ki je pred dnevi celo dišal po vojaškem posredovanju Ankare. Ciprski Grki, ki predstavljajo ogromno večino prebivalstva, niso zadovoljnji z ustavo, po kateri ima turška manjšina pre- veliko zastopstvo v vseh držav- nih organih. Ustava je pač sku- šala v času, ko je nastala — so- delovali so britanski izvedenci —, vnesti taka določila zato, da bi nekako pomirili tedaj zelo »revoltirano« Turčijo. Sedaj so se razmere uredile, sodijo cipr- ski Grki, in bi bilo treba te ne- mogoče pojave odstraniti. Pred- vsem se spotikajo nad pravico podpredsednika vlade, ki je po ustavi vedno lahko samo Turek, da s svojim >vptom« zavre iz- vajanje kakršnega koli vladnega sklepa. Turki na Cipru se seveda s tem ne strinjajo, prav tako ne v Ankari. Nova konferenca v Londonu naj bi zadevo postavi- la na pravo mesto^ Za svetovno javnost pa \e pomembno, da se je Ciper sedaj spet pomiril. • PAPEŽ PAVEL VI. V PALESTINI Potovanje papeža Pavla VI. z letalom v »svete kraje v Pale- stini« v dneh 4., 5. in 6. januar- ja je vzbudilo mnogo zanimanja po svetu. Kot zanimivost nava- jajo, da je to prvi papež, ki je po razmeroma dolgem času pre- stopil meje vatikanske države in krenil v kraje, ki so znani kot pričetki krščanstva. Pravilne so domneve, da je papež obisk izkoristil tudi za razgoivore s carigrajskim patri- arhom Anastaforo. Že v časn vatikaaisfkega koncila je bilo jasno, da terja večinska struja katoliških prelatov, naj bi sku- šali najti v razgovorih s pra- voslavno in protest^nitsko cerkvi- jo pot za zbližainje ver, katerih podlaga je krščanstvo. O libe- ralnejšem kurzu katoliške cerkve tudi do drugih ver smo že po- ročali, prav tako o »demokrati-, zaciiji< same cerkvene organiza- cije. Pot Pavla VI., posebno pa njegove poslanice, ki jih je z nje poslal državnim poglavar- jem in predsednikom vlad — po- slanico je prejel tudi predsed- nik Tito —pa govori o želji poglavarja katoliške cerkve za mirom in mednarodnim sodelo- vanjem. Težišče dela sindikatov med neposrednimi proizvajalci XVI. občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta mariborsike- ga okraja 27. decembra 1963 v Mariboru je razpravljal o vrsti aktualnih družbeno-političnih vprašanj ter zavzel stališča, ki služijo sindikalnim organizaci- jam kot napotki za bodoče delo. Občni zbor je izvolil novi 49- članski plenum, v katerega so bili iz ptujiske in ormoške obči- ne izvoljeni: Simon Pešec, TGA »Boris Kidrič«, Kidriičevo; Ciril Kolarič, _ Kmetijski kombinat Ptuj; Kronoslav Novak, KZ »Kombinat-Jeruzalem«, Ormož; Janko Kosi, Elektrokovinar, Ptuj; Cvetka Marsetič, Tovarna perila »Delta«, Ptuj, in Milica Žunko, uprava Občinsike skup- ščine Ptuj. Za predsednika Okrajnega sindikalnega sveta je bil ponov- no izvoljen Jože Globačnik, za podpredsednika Cveto Sergo in za tajnika Ivo Kamnik. Na občnem zboru so delegati izvohli tudi delegate maribor- skega okraja za peti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in delegate za šesti občni zbor Re- publiškega sveta Zveze sindika- tov Slovenije, med katerimi so tudi delegati oziroma sindikalni delavci iz ptujske in ormoške občine. Posebno toplo so delega- ti pozdravili izvolitev predsed- nika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tovariša Svetozarja Vukmanoviča-Tem- pa za delegata mariborskega okraja na petem kongresu Zve- ze sindikatov. V središču pozornosti na zbo- ru so bili ref-^^rat n bodočih na- logah sindikatov in predlogi de-J legatov, ki so osvetlili obsiMječe probleme in pojave ter predla- gali konkretne rešitve. Največ je bilo govora o programiranju gospodarskega razvoja delovnih organizacij in komun; o ustvar- janju in delitvi dohodka; o in- tegraciji, kooperaciji in drugih oblikah delitve dela; o proble- mih trgovine v oblikovanju cen; o problemih stanovanjske izgradnje; o pogojih dela in de- lovnem okolju kot važnem čini- telju za povečanje produktivno- sti dela; o problemih delovnih organizacij z nizkimi osebnimi dohodki; o problematiki kadrov in izrednem študiju kadrov iz gospodarstva; o obrti, problemih družbenih služb, skrajšanju de- lovnega časa, o problemih v kmetijstvu, o statutih ipd. Skrat- ka, beseda je bila o najaktual- nejših družbeno-političnih vpra- šanjih, s katerimi se konkretno pri svojem vsakodnevnem delu ukvarjajo sindikati, in o vpra- šanjih, o katerih smatrajo, da jih je potrebno čim hitreje re- ševati. V nalogah, ki jih je začrtal zbor, je med drugim poudarje- no, da se morajo sindikati naj- odločneje zavzemati za rešitve, ki naj postavijo v ospredje člo- veka, ki v pogojih družbenega samoupravljanja upravlja s ■stroji in samim seboj ter tako postaja aktiven v odi^osu do do- ločanja bodočega družbenega in gospodarskega razvoja. Kot akci.iski program sindi-. kalnih organizacij je mobiliza- cija delovnih kolektivm^ za od- krivanje notranjih rezen- v dp- lovnih organizacijah; obstoječa sredsitva za delo čim popolneje izkoristiti; skrbno se poglabljati v povečanje izvoza v cilju uve- ljavljanja delovnih organizacij na mednarodnem tržišču; sindi- kalne organizacije naj bolj, kot so doslej, razpravljajo o per- spektivnem razvoju svojih de- lovnih organizacij. Integracijo in sodelovanje med delovnimi organizacijami je treba smatrati kot zakoniti pro- ces, ki naj ne pvozna občinskih meja in ki naj bo stalno priso- ten v vsem našem gospodarskem razvoju. Razvijati je treba vse oblike sperializacijr i podpira- ti težnje po gospodarskem so- delovanju med delovnimi orga- nizacijami. Posebno skrbno je treba izpopolnjevati merila de- litve dohodka po delu, zagoto- viti, da bodo ljudje odvisni od rezultatov svojega dela; skrbno je treba preučiti položaj delov- nih organizacij z nizkimi oseb- nimi dohodki. Gre predvsem za kategorije osebnih dohodkov do 25.000 din. Dejavnost sindikatov naj se močneje usmeri med članstvo, med neposredne proizvajalce in na reševanje n^-'-i°-mnv. ki ovi- rajo hitrejši razvoj. Občni zbor je ocenil, da so sindikati okraja v zadnjih dveh letih dosegli napredek v rasti sindikalnih 'Organizacij. Uspehi, ki so razvidni iz poročila in iz razprave, dokazuieio. da ?o sin- dikalne organizaci.je doprinesle pomemben delež k družbenemu in gospod a rsik emu napredku rra- --"^e^ -^--rala. F. B. Stran 2 »TEDNIK« — petek, 10. januarja 1964 Stran 2 Nepopolna informacija Mtltm: elektrika, problem It. ] Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je bila velik pvorabnik električne energije že pred zgraditvijo dru- ge elektrolize. Te dni je tudi druga elektroliza začela obrato- vati s polno kapaciteto in se bo poraba el. energije podvojila. Vrhu tega sedaj v zimskem času lahko pride glede na vremenske razmere do zmanjšanja proiz- vodnje energije, kar bi imelo za tovarno v Kidričevem težke po- sledice. Da je problem redne dobave električne energijo TGA Kidri- čevo velikega pomena, dokazuje tudi razprava o tem na peti raz- širjeni seji Glavnega odbora SZDL SIC>vfenije, ki jo bila v pr- vi polovici .decembra 1963 v Ljubljani, in ko je o teh zade- vah govoril predsednik Občin- skega odbora SZDL Ptuj, Bran- ko Gor j up. Glede na navedene probleme smo zaprosili direktorja tovarne GA tov. inž. Griinfelda za po- jasnilo, kaiko namerava TGA premostiti to kritično obdobje ter šefa dispečerske službe pri ELES Ljubljana tov. inž. Golca za pojasnilo, kako .bodo elek- trarne s svoje strani ukrepale, da ne bi prišlo do zmanjšanja dobav TGA oziroma, da bodo uspele pokrivati njene potrebe po energiji. Podatke za to informacijo za naše bralce smo začeli zbirati v ponedeljek, 2\ dec. 1963,J zjutraj in .smo dobili od ELES, oziroma od inž. Golca kot pristojnega za te zadeve pri ELES, Ljubljana, tudi takoj od- govor. Ta se g^lasi: Inž. Gole, ELES, Ljubljana: Elektrog'osix>darska skupnost Slovenije oskrbuje velike po- trošnike električne energije, med katere sodi tudi Tovarna glinice in aluminija v Kidriče- vem, vse dotlej, dokler je na razpolago dovolj energije. 'V zahodnem delu države nam v zimskem času vedno primanj- kuje energije in .so prenosni daljnovodi, ki' prenašajo eirier^ gljo iz vzhodnega dela države, kjer je energije v zimskem času kolikor toliko dovolj, v zahodni del države, kjer je pri- manjkuje, polno obremenjeni. Ce kljub temu prenosu ener- gije nastopi zaradi nadaljnjega zmanjšanja proizvodnje ener- gije v zahodnem delu primanjk- ljaj, določa omejitve v porabi sekretariat za industrijo SRS oziroma zvezni sekretariat z-a industrijo. Težave v dobavi energije ve- likim porabnikom bodo nasto- pile verjetno že v kratkem, vendar ne bi mogel povedati, kdo bo v redukcijah prizadet. Trenutno so v redukciji proiz- 'vajailci karbida in nekatere že- lezarne. Ce bo pa glede na tre- nutne potrebe v državnem me- rilu aluminij proizvod št. 1 (po oceni sekretariata Zvezne- ga izvršnega sveta za iriidu%tri- jo), bo dobil energijo, če ne, pa ne. Pojasnila, ki smo ga zapro- sili v TCJA Kidričevo, konkret- no od direk. tov. inž. Gruen- felda kljub iirgenci v torek, 24. dec. 196), nismo prejeli, / - to smo v sredo, 25. decembra ponovno telefonično vprašali direktorja, kaj je z zadevo. Ker njegovega pojasnila tudi v sre- do nismo mogli dohiti, objavlja, mo dialog, ki se je razvil oh tej priložnosti med urednikom in direktorjem. Pripominjamo, da je bil dialog zapisan takoj po pogovoru po spominu, da se je mogoče kakšna beseda gla- sila nekoliko drugače, vendar pa je bil smisel pogovora tak- sen: Urednik: Kot veste, namera- varno objaviti v Tetiniku pro- bletnatiko dobave električne' energije TGA v zimskih mese- cih. Ali bomo dobili pojasnilo, ki smo ga prosili prejšnji po- nedeljek!* Direktor: NE. Urednik: Prosim, kako naj obvestimo javnost o teh pro- blemih, če ne dobimo od vas tega pojasnila? Direktor: Ne dajem novinar- jem nobeniih izjav, ker objav- lja, o nekontrolirane stvari. Urednik: Mi smo se obrnili menda na pristojno mesto, da bi bila proiblematika kontroli- rana. I Saj, če vi sami ne utegnete, dajte prosim komu, da nam to napiše. Direktor: Ne dovolim, da bi moji ljudje delali drugim za- stonj. Urednik: Saj. če gre za to. mi smo pripravljeni plačati ta prispevek, kot plačujemo tudi druge honorarje. Direktor: Ne dovolim. Vem, kako plačuje Tednik. Urednik: Prav. Ugotavljamv da nam onemogočate obvestiti javnost o tej problematiki. Vse- kakor bomo morali sporočiti se- kretariatu za informacije SRS, da pri vas nismo mogli dobiti te problematike. Direktor: Če mi začne kdo groziti s sekretariatom za in- formacije, preneham z njim razpravljati. Urednik: Sem daleč od tega, da bi komurkoli grozil. Vendar gre za realno obravnavanje" problemov. Direktor: prekine pogovor. Tako je ostala naša informa- cija o problemih dobave elek- trične energije TGA nepopolna. Anton Bauman PTUJ IMA SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Ob otvoritvi samopostrežnice »Panonije« Ptuj. Levo pred- sednica Občinske skupščine Ptuj, Lojzka Stropnikova, desno Janko Vogrinc, direktor »Panonija«, v sredini pa kolektiv samopostrežnice. Različno silvestrovanje Letošnje novoletno prazno- vanje je pokazalo, da prihaja mladina v javne lokale največ zaradi plesa in razvedrila. To smo lahko videli v Narod- nem domu. v Grajski restavra-- ciji. v hotelu in po vseh go- stiščil ter po društvenih dvo- ranah po samem mestu in na podeželju. Marsikje so odrasli prepustili prostore mlajšim in so ostali doma. Le manjši odstotek mladih ljudi se napije, da zgublja ila pod nogami. Večina ostane ve- sela in razpoložena. Celo društva sio ugotovila, da je vedno več denarja zbranega od prodaje jestvin in da so iz- datki gostov za jestvine skoraj enako visoki kot za zapitke. Včasih je bilo obratno, da ni bil zapitek v ni.kakšnem raz- merju z izdatki za jestvine. Črna kava in likerji morajo biti. Nikdo noče piti nekvalitetnih vin, niti se noče zadovoljiti s kakršnokoli postrežbo. Zahtev- nosti poskušata dorasli po- strežba in tudi godba. Od 31. decembra 1963 dopol- dne iima Ptuj samopostrežno trgovino, in s^icer v prostoru, kjer je bila svojčas >NAMA<. Sama otvoritev te trgovine je bila za Ptuj uvod v nov način postrežbe potrošnikov in zače- tek za trgovino na višji ravni \K> zgledu večjih mest. Pred- sednica Občiinske skupščime Lojzka Stropnikova in pred- sednik delavskega sveta 5>Pa- nonije« Ivan Nahberger sta v svojih nagovorih podčrtala važnost sikrbi trgovsikih ]Mxlje- tij za potrošnike in željo, da bi dosegla trgovina tudi v Ptu- ju napredek, ki bo dostojen razvojni stopnji naše industrije in zahtevam potrošnikov. Kmalu po otvoritvi samopo- strežnice so t r gov in o n apol n il i potrošniki. Prostor je bil v tre- nutku poln žena iiii deklet s ko- šaricami v rokah, ki so nabi- rale vanje razno blago in so ga potem plačale pri blagajnah pri izhodu. Močan vrvež je bil tudi v skklečiii dneh. Vsaka nova stvar je zanimiva za odrasle in mladino in vse kaže, da se bo tudi ta novost v Ptuju ob- nesla. Predstavniki političnih organizacij, občine in podjetij na otvoritvi samopostrežnice »Panonije« v Ptuju. KZ »Kombinat - Jeruzalem "Ormož v letošnjem letu Po letošnjem in sedemletnem načrtu bo zadruga znatno povečala izvoz. — Zgradila bo govejo farmo in skladišče za reprodukcijski material z industrijskim tirom. — Dokupila bo mehanizacijo za 80 milijonov dinarjev ter v prihodnjih dveh letih sedemletnega plana pridobila 4000 ha novih kme- tijskih površin. Glede na perspektivni razvm zadruge smo dosedanjemu tehničnemu direktorju zadruge Francu Novaku, ki je bil na zadnji seji občinske skupščine imenovan za vršilca dolžnosti direktorja KZ »Kombinat-Jeruzalem«, Ormož, postavili nasled- nja vprašanja: Kakšen razvoj predvideva letni in se- demletni načrt zadruge? Celotni dohodek zadruge bo letos mnogo večji od lani in bo dosegel 2.300.000.000 diinarjev. Letos bo pridelek vina napram lani večji za 50 vagonov, sta- lež pitancev se bo povečal od 1000 na 1200 glav. z zgraditvijo goveje farme v Središču pa na 3700 pitancev. Letos bo obnov- ljenih 1200 hektarjev vinogra- dov, po sedemletnem planu pa 700 hektarjev. V tem obdobju je predvidena obnova 360 hek- tarjev sodobnih sadiiih plan- taž pri Tomažu in v Ivanjkov- cih. v naslednjih dveh letih pa bo nadaljnjih 630 he-ktarjev pre- urejenih v sadne plantaže. Letos bo dograj(^na nova vin- ska klet v Ormožu. Ta bo mo- derno oprem, in bo imela kapa- citeto 480 vagonov vina. Do konca letošnjega leta bo zgra- jena goveja farma za 2300 pi- tancev v Središču. V Ormožu in v Središču bodo zgrajene avtomobilsk(> i:n traktorske ga- raže ter sitrojne lope za znesek 63 milijcmov dinarjev. Poleg tega bo v Ormožu zgrajeno skladišče za repro- dukcijski material, v kaitero bo speljan železniški tir. Gradnja skladišča bo veljala 14 milijo- nov dinarjev in bo imela 1200 kubičnih metrov pros-tora. Ale- haniizacije bo letos kupljene za 80 miilijonov dinarjev. Na področiu poslovnih enot Središča in Velike Nedelje bo zadruga uvedla komasacijo zemljišč in s tem v zvezi tudi hidromelioracijsko sanacijo teh zemljišč. Komasacija in hidro- melioracijska sanacija bo na teh dveh področjih zajela pri- bližno 4000 hektarjev kmetij- skih površin. Letos bo pridobljenih 600 hektarjev novih kmetijskih družbenih površin, v prihod- njili letih sedemletnega plana pa približno 4000 hektarjev kmetijskih zemljišč in to pred- vsem na molioriranem pesni- škem in sejanškem področju. Kako je s proizvodnjo in izvozom živine? Zadruga posveča iz leta v le- to več skrbi izvozu. Letos l>o izvozila približno za 300 mili- jonov dinarjev vina. mesa, ži- vine. j,ajc in raznega sadja. Vino bo zadruga izvozila v An- glijo. Poljsko in CSSR v vred- nosti 240 milijonov dinarjev, živine in mesa za 224 milijo- nov dinarjev bodo izvozili v Italijo in v Anglijo, sadje v Nemčijo za 16 milijonov dinar- jev iin jajca v Italijo in Nem- čijo. Letos bo zadruga proizvedla 400 ton gfcve.jega mesa, v na- ^Ic^lnjili letih pa letno 1600 ton mesa. glede na povečani stalež živiine. Po zgraditvi sladkorne tovarne v Ormožu in ob pre- uismeritvi kmetijske proizvcKl- nje za pridelovanje sladkorne pese, se bo glede na velike ko- ličine krmil znatno povečal stalež živine in bo letna proiz- vodnja mesa v zadrugi znašala 4.800 ton, oziroma dnevni pri- rastek bo približno 13 ton go- vejega mesa.. Kdaj bodo gozdovi na Otoku pri Veliki Nedelji skrčeni in koliko novih družbenih površin bo s tem pridobljenih? , Letos bo na Otoku pri Ve- liki Nedelji izkrčenih 80 hek- tarjev gozdov, v naslednjih dveh letih pa bodo še izkrčili 200 hektarjev gozdov. Tako bo zadruga leta 1966 končala s kr- čenjem na Otoku im si bo s tem pridobila 280 hektarjev ob- delovalnih površin. Kakšna bo in kdaj bo zgrajena goveja farma v Središču? Govejo farmo v Središču bo sestavljalo deset hlevov, vendar bo vsalv hlev zaključen objekt, poleg tega pa bodo medseboj- no s i)reliodi povezani. Vsak objekt bo 108 meirov dolg in 12,20 metra širok. V vseh dese- tih €'l)jektih bodo pitali 2.500 pitancev do teže 500 kilogra- mov. Letni prirastek s te far- me bo 1188 ton mesa. FarmO bo zadruga pričela graditi letoš- njega februarja im bo zgraje- na do konca leta. Gradnja bo veljala 643 milijonov dinarjev, oprema 23 milijonov, 125 mi- lijonov dinarjev pa je name- njenih za obratna sredstva. Kot strauiSiki proizvod bo dala let- no farma 17.500 ton hlevskega gnoja. Poleg farme bodo zgra- jeni štirje koritaisti silosi, v kat(!rih bo prostora za 16.000 kub. metrov silaže iin zgrajeni bodo 4 seniiki iste kapacitete kot silosi,. Nedaleč od farme bodo postavili obratno poslop- je in strojno lopo.V goveje hle- ve bodo naipeljali vodovod iz laistnega zenrljišča, zgradili bo- do tudi transformator in kupili 12 platojev za odvoz gnoja. Ko bo zgrajena goveja farma v Središču, bodo postavljeni moč- ni temelji nadaljnjega razvoja živinoreje v občini. R. D. Člani zadrug proti nesolidnemu poslovanju Na zadružnih zborih, na zbo- rih volilcev in na zborih organi- zacij in društev slišimo marsi- kakšno pohvalo pa tudi kritiko v zvezi s poslovanjem gospo- darskih in zadružnih organiza- cij ter v uradih. Med staro prakso, ki jo marsikje še danes ponavljajo, je vedno znova lah- ko ugotoviti, da je mogoče po- magati ljudem, kjer to nekdo hoče, v ostalih primerih pa to preprečujejo zakoni in predpisi. V medsebojnih razgovorih od- krivajo ljudje razlike v uporab- ljanju zakonitosti, pred katero so vsi enaki, in to vzbuja potem ^nemirno kri in upravičeno kri- tiko. Tržni inšpekciji Okrajne skup- ščine Maribor je prišlo na uho, da se protivijo razlikam v po- slovanju z zadrugami kmetje — člani zadrug, ker ugotavljajo, da je mogoče tudi nečlanom doseči enake pravice kot članom brez vsakršnih zadružnih obveznosti in dolžnosti, če imajo v zadrugi koga, ki jim je v pom,oč, ko jim je ta potrebna. Organi tržne inšpekcije so obiskali novembra in decembra letos tudi kmetij- ske zadruge v ptujski občini in so ugotovili pri zadrugah na Dravskem polju, da so v neka- terih primerih zadružniki upra- vičeni protestirati proti pri- stranskemu izvajanju zadružnih pravil in predpisov o premijah pri odkupu živine. Prevzemalci živine so pomagali nekaterim nečla'nom zadrug, težko je ugo-- toviti po kakšnem kriteriju, da so dobili po višji ceni plačane npr. svinje, četudi niso bili ba- ooni, aanpaik špeharice, in čeprav niso ustrezale predipisani teži. Večjo težo so razdelili na dva rilca in če potem ni bila zadost- na teža za bacome. so si sposodili od drugega prodajalca nekaj ki- logramov, samo da je dobil nek- do plačano svinjo po višji ceni. V zadružnih dokumentih se pojavljajo imena kmetovalcev, članov zadrug ali nečlanov, ki po pogodbi niso mogli zadrugi ničesar prodati, v dokumentih zadruge pa izhaja, da so pro- dali. S tako izposojenimi imeni so pomagali, komur se jim je pač zdelo F>otrebno pomagati. Od ostalih so zahtevali vse strogo po predpisih in pravilih. Zato so se ti tudi upravičeno uprli enostranskemu poslovanju. Občinski skupščini Ptuj so bi- le sporočene ugotovitve organov tržne inšpekcije, enako pa tudi javnemu tožilstvu, ki je uvedlo postopek zoper krivce. Kmetij- ske zadruge so dobile odločbe, kaj vse morajo ukreniti, da se podobni primeri pristranskega poslovanja pri odkupu živine ne bodo ponavljali, da ne bodo ne- članom in članom priznavali enakih ugodnosti, če že nimajo do zadružne skupnosti enakih dolžnosti, ter da ne bodo izka-J zovali odkupljenih več baconov, kot so jih v resnici odkupili. Pz. ZA NOVOLETNE PRAZNIKE VINO IZ PTUJSKIH KLETI Za novoletne praznike so si zagotovila gostinska podjetja in obrati na preskrbovalnem ob- močju obrata Kmetijskega kom- binata Ptuj »Slovenske gorice«, Ptuj, 18 vagonov prvovrstnih štajerskih vin. Povprečno si je zagotovila vsaka stranka vsaj 5O0 litrov stekleničnib in odprtih vin. Ne- kaj podjetij si je oskrbelo večje količine vina že v 1. polovici de- cembra, ostala i>a večinoma v drugi polovicL Večje količine vina so si za- gotovila tokrat zlasti gostinska podjetja na Gorenjskem, in si- cer v večjih turističnih krajih. Tudi na Koroškem so pričako- vali ob letošnjih novoletnih praznikih večji naval gostov, zato so si tudi tamkajšnja go- stinska podjetja pravočasno za- gotovila zadostne količine vina. »Slovenske gorice« so porabile vse prevozne možnosti za dosta- vo cistern, .sodov in zabojev s steklenicami na vse strani, po- leg tega pa je bilo pred podjet- jem dnevno po več avtomobilov, ki so prispeli iz vseh strani po vino. Kot vsako leto je razpošiljal obrat »Slovenske gorice«, Ptuj, tudi ob tej priložnosti buteljke v posebni novoletni embalaži in za reklamo je bilo priloženih nekaj tisoč reklamnih stekle- ničk (1 del) in miniaturne ma- jolike z znanim kurentom, in si- cer za odjemalce na domačem trgu in v inozemstvu. Od mno- gih je prejel obrat »Slovenske gorice« v znak priznanja za so- lidno večletno poslovanje če- stitke. Približno tak naval naročil, kot je bil ob novoletnih prazni- kih, je vsako leto ob prvomaj- skih praznikih. Letos pričakuje- jo še več naročil glede na pri- čakcv^an večji turistični promet. Prihodnje dni MESTNI KINO PTUJ predvaja 10. januarja 1964 italijanski film »ITALIJANKE IN LJU- BEŽEN«; 11. in 12. januarja ameriški barvni kinemasikou- .ski film »KO ZVONIJO ZVO- NOVI«; 14. in 15. januarja egiptovski film »ZA VEDNO SKUPAJ«; 16. januarja jugo- slovanski film »ČLOVEK IN ZVER«. KINO ORMOŽ predvaja 11. in 12. januarja jugoslovanski film »VIZUM ZLA«, 15. in 16. januarja sovjetski film »KA- MENITI CVET«. KINO ZAVRC predvaja 12. ja- nuarja jugoslovanski film »OSMA VRATA«. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IZOBRAŽEVALNI CENTRI 10. jan. 1964 (petek), Goriš- nica: Mladina in moda (Zofka Kodrič) ob 19. uri. Desternik: Vzgoja otroka, s katerim imamo težave (Adal- bert Slekovec) ob 16. uri. Skriti sovzgojevalci naše mla- dine (Gvido Cepin) ob 17.30. 11. jan. 1964 (sobota). Dester- nik: Otrok, oči, očala (dr. Mar- ko Demšar) ob 16. uri. 15. jan. 1964 (ponedeljek), Ptuj: Vplivi ionizirajočega se- vanja na človeka (Milan Bras), predavanje s filmom, ob 16. uri v kino dvorana Ptuj. 15. jan. 1964 (sreda), Dorna- va — Spodnji Velovlak: Kako preprečujemo nalezljive bolez- ni (dr. Nada Pavličev) ob 18. uri v Spod. Velovlaku pri Pro- šenj aku. 16. jan. 1964 (četrtek), Sto- perce: Skriti sovzgojeivalci mla- dine (Gvido Cepin) ob 18,30 v soli. 17. jan. 1964 (petek), Mar- kovci: O mentalni higieni (dr. Nada Pavličev) ob 19. uri v VEČERNA POLITIČNA SOLA PTUJ 15. jan. 1964 (ponedeljek) — Tema: Odnosi med bolj ali manj razvitimi področji (Borut Carli). 16. jan. 1964 (četrtek) — Te- ma: Potrošnja in formiranje cen (Borut Carli). Predavanji sta ob 16. uri v Delavskem klubu. VEČERNA ŠOLA KIDRIČEVO 13. jan. 1964 (ponedeljek) — Tema: Odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo (Viktor Knez). 16. jan. 1964 (četrtek) — Te- ma: Perspektivni razvoj socia- listične družbe (Viktor Knez). Predavanji sta ob 15. uri v sejni dvorani DS — TGA. SINDIKALNA POLITIČNA SOLA PTUJ 10. jan. 1964 (petek): Pove- zava med proizvodnjo in trgo- vino (Franc Tomanič). 14. jan. 1964 (torek): Tržišče in vloga trgovine (Franc Toma- nič). 17. jan. 1964 (petek): Vloga in mesto Jugoslavije v medna- rodni menjavi (Franc Toma- nič). Predavaroja SPS so ob 16. uri v Delavskem klubu. Redni letni občni zbor no- gometnega kluba »DRAVE« Ptuj ho v soboto, 11. januarja 1964, ob 16. uri v veliki dvorani občinske skupščine Ptuj. Odbor LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 12. DO 19. JANU- ARJA 1964 Mlaj bo v torek, 14. januarja ob 21,43. Topli val, ki se j s koncem decembra bližal našim krajem, se v nižinah ni mogel uveljaviti, zato smo imeli ves čas jasno in nokaj dni ves dan zamegljeno vreme, medtem ko je v višinah bilo sončno vreme. V nedeljo, petega in v pone- deljek, šestega januarja je zna- šala jutranja temperatura od 10 do 15 stop. C pod ničlo, med- tem ko je v višini 3000 m bila temperatura od plus 3 do plus 7 stop. C. Napoved: prihodnje dni ee bo pooblačilo, okrog 15. ja- nuarja bo dvodnevno poslabša- nje vremena. Dečkov manj kot deklic Na območju matičnega urada Ptuj je bilo lani rojenih 1518 otrok, od tega 693 fantkov in 825 deklic. Mrtvorojenih je bilo 24 otrok. Umrlo je lani 128 ljudi, poročilo pa se je 112 parov. Stran 1 TEDNIK« — pHek. 10. januarja 19fa Stran 5 Se ena nova stanovanjska zgradba v Ciril-Metodovem dre- voredu v Ptuju čaka na ugodnejše vreme in na nadaljevanje del. Ob otvoritvi ambulantne Tovarne avtonpreme v Ptuju. Zdravnik ambulante dr. Krnil Blagovir s funkcionarji TAP Ptuj, direktor TAP Stane Vičar in funkcionarji podjetja. Montažna slavba Vrtca Breg — Ptuj, ki so jo postavili delavci v hudem mrazu. Članstvo ZB NOV Cirkulane se je o vsem dobro pomenilo NA LETNI KONFERENCIZB NOV V CIRKULANAH V NEDELJO, .5. .IANUAR.JA 1964,JE PRE,TELO 20 ČLANOV SLI- KE SVOJIH PADLIH, DARILOKOMISIJE ZA ZGOtDOVINSKO DEJAVNOST, 10 ČLANOV PA JE PREJELO ODLIKOVANJA. Med najvidnejše lanske uspe- he šteje organizacija ZB NOV spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja z območja organizacije ZB NOV Cirkulane v središču Cirkulan in praznovanje občinskega praz- nika v Cirkulanah z odkritjem tega spomenika. Med vsem, kar so člani na konferenci povedali, je v ospredju skrb za starejše ljudi, ki so se preživljali z do- hodki iz vinogradništva in sad- jarstva, sedaj pa so navezani predvsem na družbeno skrb za- nje. Kot vinogradniški proizva- jalci so navzoči poudarili, da jih zanima, če ima vsaj skupnost ob visečih cenah vina od gostinstva več koristi, kot jih imajo ob niz- kih odkupnih cenah proizvajal- ci- Predvsem pa zahtevajo, da bi jim KZ »Haloze« ob letnem obračunu sporočila, kakšne ko- risti bodo imeli proizvajalci vi- nogradniki v letošnjem letu v zvezi z lanskoletnim, njej pro- danim, pridelkom vina oziroma mošta. Glavni poudarek na konferen- ci pa je le bil, naj nadaljujejo šole in društva s patriotično vzgojo mlajšega rodu, ko bo opravila svojo nalogo organiza- cija ZB NOV in ko bodo med živimi le še redke priče časa, ko je bilo potrebno praktično do- kazati, kdo je bil zavesten in resničen revolucionar in pa- triot. V jedilnici mlečne kuhinje v šoli v Cirkulanah je bilo zbra- nih precej, večinoma priletnih žena in mož, ki so povedali v odgovor na poročilo predsednika Antona Gola in na pripombe predsednika delovnega predsed- stva Vlada Stumbergerja in člana delovnega predsedstva Slavka Furmana sA^oje misli in predloge. Iz nekaterih izjav se je dalo razumeti, da ugotavljajo člani, da je prepočasno reševa- nje prošenj in raznih postopkov za zdravljenje članov in o neod- ložljivih socialno-varstvenih vpra- šanjih članov ter v drugih zade- vah. Razprava o pridelku in od- kupu vina po razmeroma nizki in o prodaji vina po visoki ce- ni, ki je za proizvajalca in za potrošnika nerazumljiva, je se- stavni del raznrav. kažejo na to. da le prehaja sorialrm-var- stvena skrb za starejše ljudi iz kmetijstva na občinsko skup- nost, ker se ne morejo več pre- življati s sodelovanjem v proiz- vodnji in ob minimalnem dohod- ku iz vinogradništva. To vpra- šanje rešuje občinska skupščina v naglem postopku in z občut- kom. Seveda ji morata pri tem pomagati KZ in Kmetijski kom- binat ter tudi politične organi- zacije in društva. Iz razprave starejših ljudi se občuti, da se raje menijo o pro- izvodnji in o vnovčevanju svo- jega pridelka i kot o družbenih možnostih ter sredstvih, iz ka- terih bi jim skupnost dodelje- vala starostno ali onemoglostno pomoč, inv^l'dnino ali karkoli. Ni čudno, če so na tem zasno- vane tudi ra.zorave na konferen- cah in rra raznih zborih. Udeleženci konference v Cir- kulanah so med drugim ob kon- cu raztolmačili še željo, da bi si radi s primernim izletom ogle- dali vsaj del vsega v naši repu- bliki, kar je bilo ustvarjenega po osvoboditvi, zlasti pa tudi druge vinorodne predele in njihov na- predek. Po vsem, kar sta še povedala navzočim predstavni' a P'.aja Milan Lacko in Mila Benčičeva v zvezi s skrbjo za članstvo ZB NOV in za njihove ml"iše, so navzoči razumeli, c\ ima ob- činski odbor Združenja 7,R NOV Ptuj najboljši namen pomagati borcem do vseh pravic, ki jim pripadajo, da si prizade\'a proš- nje in vloge hitro in uspešno re- ševati, vendar se v posameznih zadevah stvari le zataknejo, zla- sti če ni vseh prilog in potrdil, ki so {X)trebna za dosego teh ali drugih pravic. Skrbni odbori ZB NOV zelo pomagajo občin- skemu odboru in so večkrat do- sežene ugodne rešitve zadev tu- di njihov uspeh in dokaz priza- devnosti. Hitro in pospešeno bo- do v bodoče pomagali reševati aktivisti v teh predelih, kot Ma- rija Saeadin. Zvonko Sagadin, Milko Golob. Budi Luter in dru- gi, ki bodo prišli v Ptuj na ob- čin.ski odbor obravnavat nekate- re probleme. Odlikovanja so tokrat prejeli: Jakob Zuran. Andrej Topolovec, Anton 3^uran, Rnzalija Hercog, Slavko Furman. Franc Majreno- vič. Matilda Stumherffer, Slavko Knstevc, Anton Arbeiter in An- drej Levičnik. Komisija za zgo- dovinsko dejavnost ZB NOV je izkazala družinam padlih borcev veliko pozornost s tem, da je da- la izdelati in uokviriti povečane slike padlih, tako da imajo se- daj vse te družine enako velike slike padlih in lahko vsak gost pri tej ali drugi družini opazi, da so imeli v družini borca ali žrtev nasilja. Letna konferenca ZB NOV v Cirkulanah je med prvimi kon- ferencami ZB NOV v občini Ptuj tudi po odkritem razgovoru članstva, odbora in predstavni- kov po obračunu za minulo leto ter po možatem dogovoru in sklepanju o delu za novo leto. V. J. Brezplačne malice za vse šolarje Republiški sekretariat za šolstvo v Ljubljani je opozoril vse občinske in okrajne skup- ščine v Sloveniji, da bi pripra- vile vse potrebno za postopen prehod na brezplačne malice za vse učence, na v^aj 2 del mleka in 10 dkg kruha, kjer še tega ne dobivajo vsi učenci. le 1964. leta bi naj šel del stroškov za .šolske malice na račun pomoči gospodarskih or- ganizacij in družbenih služb # občinah, kjer še to ni tako* urejeno. V občinskih sfatut^i; bo morala biti 8 posebno od- ločbo poleg brezplarne,ia šola- nja učencem osnovnih in sred- njih šol zagotovljena tudi ma- lica kot dodatni del k brezplač- nemu šolanju. DELEGATI ZA VI. OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA SVZTA Delegati -šestnajstega občnega zbora Okrajnega sindikalnega sveta Maribor so iz svnie sredi- ne izvol:' ■ delegate za šesti obč- ni zbor Republiškega sveta Zve- ze sindikatov Slovenije, ki bo letos v Ljubljani. Med delegati iz mariborskega okraja .90 bili IZ ptujske in ormoške občine iz- voljeni: Danilo Masten, pred- sednik Občins'kega sindikalnega sveta Ptuj iz Strojnih delavnic; Simon Pešec, predsednik Občin- skega odbora sindikata industri- je in rudarstva Ptuj iz TGA Ki- dričevo; Franc Stiplovšek, pred- .'^ednik Občinskega odbora sin- dikata družbeniii dejavnosti iz Občinskega sodišča Ptuj; Lojze Cucek, član plenuma Občinske- ga .sindikalnega sveta Ptuj iz PTT podjetja Maribor; Drago Cater, član plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj iz »Pe- rutnine«, Ptuj; Hedvika Rogina. članica .sindikalne podružnice ■>Petovie«. Ptuj, in Kronoslav Novak, član Občinskega sindi- kalnega sveta Ormož iz KZ >Kombinat Jeruzalem«, Ormož. Delegati bodo pred odhodom na občni zbor in po vrnitvi z zbora obiskali članstvo .sindi- kalnih podružnic z namenom, da seznanijo članstvo s sklepi in zaključki, ki jih bo sprejel šesti občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani. DELEGATI ZA PETI KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Na XVI. občnem zboru Okraj- nega sindikalnega sveta Maribor so izvolili delegate mariborske- ga (,kraja za V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo verjetno aprila 1964 v Beogradu. Iz ormoške in ptujske občine so bili za delegate izvoljeni sin- dikalni delavci: Lojze Balažič, predsednik Občinskega sindikal- nega sveta Ormož, in Feliks Bagar, tajnik Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj kot delegata Zveze sindikatov mariborskega okraja; Jože Štrafela, član ple- numa Občinskega sindikalnega sveta Ptuj iz Kmetijske zadruge »Haloze« Ptuj kot delegat sin- dikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev; Boris Solov- jev, predsednik tovarniškega odbora sindikata Tovarne glini- ce in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, kot delegat sindikata industrije in rudarstva; Milica Zunko, predsednica sindikalne podružnice uprave Občinske skupščine Ptuj pa kot delegat sindikata družbenih dejavnosti mariborskega okraja. Izvoljeni delegati bodo pred odhodom na kongres obiskali članstvo sindikalnih podružnic na območjih ormoške in ptujske občine. Po vrnitvi s kongresa pa bodo članom sindikata poročali o delu kongresa in seznanili članstvo z nalogami, ki jih bo začrtal kongres v svojem pro- gramu. Prvi letošnji izlet TD Ptuj v Celovec Turist biro Ptuj se je v času od 1. julija 196"> dalje, ko se je preselil v na novo urejene pro- store na Trgu svobode 4. dobro uveljavil 7. dajanjem informa- cij raznim turistom, z organi- ziranjem izletov, s prodajo spo- minčkov, z odkupom efektivnih tujih valut, z odkupom čekov ter kreditnih pisem. V času tu- ristične je obiskalo ta biro dnev- no vsaj 40 domačih in tujih tu- ristov, sedaj v zimski sezoni pa nekaj manj. Nekaj vpliva na promet biroja bližina avtobus- ne postaje. Potniki prihajajo spraševat za razne domače 'n tuje zveze. V poletnem času je odprt tudi ob nedeljah in praz- ni k 1 li. V lanskem letu je organizi- ral Turist biro Ptuj eno- in več- dnevne izlete, oziroma je po- skrbel prevozna sredstva za iz- lete, ki jih je organiziralo Tu- ristično društvo Ptn i v doma- če in zamejske kraje. Potova- nje z avtobusom v razne kra- je v naši domovini in na Dunaj je ndeležencem zelo ugajalo. Takih potovanj bo leto« več. Prvo i)f>tovanje v inozemstvo bo februarja 1964. in sicer v Celovec na drsalno revijo. Pri- jave za to potovanje so že /brane. Prijavljenih je 62 ude- ležencev. Večje potovanje po inozemstvu bo ob t. maju. in sicer čez Koroško 'n rez Dolo- mite v severno Italijo in na- zaj. Več bo izletov po domo- vini. V tisku je nova izdaja Vodi- ča po Ptuju, ki ga je založilo Turistično društvo Ptuj. I>epo bo ilustriran in bo pisan v več jezikih. V izdelavi je tudi več vrst barvnih fotografi] Ptuja. V glavnem zalaga Turistično društvo Ptuj Turist biro s spo- minčki. albimii in razglednica- mi, po katerih je največ po- vpraševanja. Čestitka Vilku Kranjcu iz Saver ^7 pri Ormožu, ki služi vojaški rok v Gostivaru, želijo njegovi najdražji iz Savec in okolice vse najboljše za bližnji praz- nik in mnogo zdravja in sreč- no potovanje na bližr-i dopust Mimica Ormoška vrtnarija letos povečuje proizvodnjo ORMO.ŠKA VRTNARIJA JE ZRASLA IZ DROBNE PROIZ- VODNJE V PRECEJ MO. CAN SAMOSTOJEN OBRAT KZ » K OM BIN AT-JERI Z A LEM« ORMOŽ. V NEKATERIH KUL- TURAH JE LANI DOSEGLA REKORDNE PRIDELKE. Ormoška vrtnarija je bila doslej manj znana, vendar se v zadnjih dveh letih precej uveljavlja. Zrasla je iz drobne proizvodnje v precej močan samostojen obrat kmetijske zadruge. Dosilej je imela pri- bližno T hektarjev obdeloval- nih površin, letos pa jih bo precej povečala. Lansko pomlad si je prido- bila z rigolanjem nove 5 hek- tarje obdelovalnih površin za potrebe vrtnarstva, vendar lani ta zemlja ni bila dovolj struk- turna in ni dala tako visokih pridelkov, kot si je kolektiv želel. Kljub temu pa je na po- vršini SO arov pridelal 24 ton paradižnika. Na prav tako ve- liki površini so pridelali 20 ton paprike. Lahko se pohvali tudi s tem. da je lani dal na trži- šče prvo rano zelje, solato in fižol v stročju. Tudi leto^ se bo ravnal po izkušnjah lansko- letne proizvodnje in meni. da bo tudi letos z rano zelenjavo prvi na tržišču. Lani je pride- lal mnogo čebule, solate in ostale zelenjave. Sedaj ima v rastlinjaku pol- ne roke dela. ker ga je treba ogrevati, zračiti, zalivati in kmalu bo prišlo cepljenje. Pre- tesen rastlinjak povzroča naj- več težav. V rastlinjaku je sa- mo okrog 120 kvadrafnih me- trov prostora in ga bo nujno v prihodnosti vsaj enkrat pove- čati. D. R. Pripojitev gozdov Gozdn. gospodarstvu Maribor Dne 28. decembra 1963, je bi- la seja Občinske skupščine Ormož, katere sta se poleg ob- činskih poslancev udeležila tu-* di republiška poslanca Jože Tramšek in .Marjan Debeljak. Ob tej priložnosti so na seji občinski poslanci po temeljiti razpravi o gozdovih' odobrili pripojitev gozdov, ki so na pod- ročju občine Ormož, k Gozdne- mu gospodarstvu Maribor, ra- zen gozdov v Otoku pri Veliki Nedelji, katere bo Kmetijska zadruga Ormož v prihodnjih dveh letih izkrčila. Kot so na seji menili, pomeni pripojitev gozdm' h Gozdnemu gospodar- .sitvu Maribor za občino mnogo, saj bo možen večji strokovni nadzor in več bo mogoče vla- gati v gozdarstvo. Na seji je bil tudi razrešen meista direktorja Kmetijske zadruge Matija Ratek, ki je pred kratkim prevzel predsed- niško meisto Občinske skupšči- ne Ormož. Za vršilca direktor- ja Kmetijske zadruge Ormož so na seji imenovali Franca Novaka, dosedanjega tehnične- ga direktorja zadruge. Ptiif^ke drobne vesti Potovtrnje L^ndon- Indifa skazi Ptuj v pitujsikem hoit-eki >PetoT«a<' je preroočilo 3. jamiarja 1964 osemindvajs-ei rvotnikov iz Lon- dona, ki so z avtobusom od 30. decemfcra 1963 na portovanju iT Indijo. To potovalno družbo tvori 16 žensk in 12 mošikih, večinoma študentov im iz raznih pokli- cev. V Ptuj so prispeli 3. januarja 1964 popoldne iz Avstrije.. Po prenočevanju v Ptuju so se 4. januarja 1964 odpeljali pro- ti Beogradu. V mrazu In snegu postavlfen Vrtec Monterji kmetijskega kombi- nata >Pomurka<, lesnega obra- ta v Lendavi, so končali v glav- nem do 27. decembra 1963 z montažo zgradbe otroškega vrt- ca na Bregu — Ptuj. Po poseb'nem načrtu za ta vrtec je izdelal omenjeni obrat montažne dele, iz katerih je v nekaj dneh kljub snegu in mrazu zrasla lična stavbica breškega vrtca. Mizarski pomočnik Franc Do- brovnik in njegovih 5 sode- lavcev — monterjev so negle- de na močan mraz opravili pre- vzeto nalogo. Pred tem so mon- tirali weekend hišice v Skopju, sedaj pa nameravajo opraviti po naročilu podjetja še nekaj montažnih del v sosednji Av- striji. Povrtnina zalaga gospodinjstva v zadnjih decembrskih dneh je opravil sicer maloštevilen kolektiv prodajalk v posloval- nici >Povrtnine« ogromno delo. S prodajo povrtnine, sadja, zelenjave in sokov so dosegli v zadnjem dnevu lanskega le- ta nad 550.000 dinarjev iztri- Jka, To najbolj potrjuje, da je »Povrtnina« Ptuj ugodila go- spodinjam s tem. da ima od- prto od 8.30 do 18. ure in jim prodaja povrtnino in oistalo. kar ji dobavi centralno skladi- šče v Mariboru. Kmetijski kom- binat Ptuj. KZ Ptuj m drugI dobavitelji i'Z Ptuja in Mari- bora. Šolska zgradba v Kidričevem pod streho že pred novoletnim prazno- vanjem 1963-64 so bili novo- zgrajeni objekti razširjene šo- le v Kidričevem pod streho. Sedaj je že dobro vidna po- doba novih dodatnih objektov te šole. ki bodo v šolskem letu 1964-65 v celoti služili name- nu. S tem bo tudi prenehalo obiskovanje učencev iz 6., 7. in 8. razreda na Bregu in na Haj- diui. ker ni imela šola v Ki- dričevem prostorov za vseh 8 razredov. Z dobro voljo in organizacijo marsikaj uspe Stanovanjska skupnost Ptuj in trgovska podjetja Izbira. Merkur in Panonija so 7 minu- limi pripravami na novoletno praznovanje dokazali, da je niogoč-e dati tudi Ptuju prazni- čen viIz- bire<, >MeTknra« in >PaiB«m- je« je iizpraznil police in pre- dale, napolnil blagajne in do kraja zmočil pod, parket ali teraeo po trgovimah. Ptuj je bil zflasti popol-dajc izredno poln ljudi. Poslo"vyyije in pomočniki r trgovinah so pokazali vso svojo vljudnost in ustrežljivost ter so dali na pul- te vse najmodesrnejše, najele- gantnejše in najsolidnejee bla- go ne glede na ceno. Pri dari- lih ljudje ne štedijo, čepraT gre za družinsko obdaritev. . Napi«i >ZARADI INVENTU- RE ZAPRTO< nekoliko za- vrli popraznični vrvež, čeprav je bilo tudi po praznikih do- volj kupcev za raznovrstno blago. Od 3. januirja dalje v lastni obratni ambulanti Na novo urejeni prostoffi obratne ambulante TAP v Raj- špovi ulici so od 5. ja^nnarja 1964 dalje v uporabi. Ordinaci- ja, sestrina soba, sprejemnica, čakalnica, zobna ordinacija in čakalnica m stranski prostori sio prav lepo urejeni. Obratni zdravnik dr. Emil Blagovič je začel po otvoritvi s prvimi zdravniškimi pregle- di. Otvoritev je bila tiha in skromna. Podpredsednik DS Viktor Kelenc in dr. Emil Bla- govič sta zbranim prexlstavni- kom podjetja, kolektiva in or- ganov upravljanja ter društev v kratkih nagovorih predočila pomen obratne ambulante ter sta izrazila željo, da bi bil z njo dosežen namen. Prva bolničarka Helena Tebt in prvi pacient Ignac Plajnšek sta bila skupno z vsemi navzo- čimi vesela tega ufepeha TAP. Ko bo urejena še zobna ambu- lanta, bo podjetje prihranilo delavcem čakanje in nevoljo s tem. da se bodo lahko potrudili v domačo ambulanto. Regulacija Pesnice bo končana v 4 letih Koordinacijski odbor za re- gulacijo Pesnice in za melio- racijo Pesniške doline je ob- ravnaval na seji 6. januarja 1963 v Mariboru o pogojih kre- ditiranja in o problemih lastne udeležbe in zagotovitve potreb- ne gradbene mehanizacite. Jugoslovanska kreditna ban- ka Beograd je odobrila kredi- tiranje melioracije pesniške doline pod novimi pogoji, zato je dolof'en kratek čas' za sesta- vo vseh potrebnih pogodb za začetek intenzivirauih del. Tudi v mrzlih zimskih dneh je Ptu{ privlačen v zadnjih hladnejših dnevih je-lahko vsakdo v Ptuju obču- doval i ivjem obložena dreve- sa raznih višin, krošenj in leg in je obenem opazil, da je Ptuj j>oln drevesnega bogastva, ki ga mogoče v ostalih letnih ča- sih niti tako ne ojaazimo. Pogled na drevje v parku, na grajskem hribu, v Raičevi ulici in v alejah proti kolo- dvoru in prot; "ibniku v Ljudskem vrtu nam potrdi, da je Ptuj obdan s starejšim in mlajšim okrasnim drevjem, ki ga je uspelo obvarovati pred sekiro in pred boleznimi. Posnetki v tej številki: Samopostrežnica — Fofo Langerholc ostali: Jože Vrabl stran 4 !>TED\IKx — petek, 10. jantiarja 1%4 _Stran 4 Letošnji ohrni zbori »Svobod« in prosvetnih društev z območ- ja obrme Ptuj se bližajo kraju. Skoraj na vseh občnih zborih se opaža', da so imela društva ».Svobod« in prosvetnih društev, in sirer iz objektivnih razlogov, zaradi izredno hude zime 1962 fi3 manj prireditev, da pa so napre- dovala v izbiri kvalitetnejših dramskih del in s kvalitetnejši- mi prireditvami. Za nadaljn.ie delo naših dru- štev se odpirajo večje možnosti z odpravo dosedanjega slabega stanja večine naših društvenih prostorov, ki se sedaj popravlja- jo in urejajo s pomočjo Občin- ske skup.ščine Ptuj oziroma s sredstvi skupnosti, določenimi v ta namen. Lepo je bilo na občnem zboru Prosvetnega društva Hajdina v soboto, dne 4. januarja 19fi4. Prejšnjo staro, dotrajalo in vse drugo kot kulturno dvorano so podaljšali in lepo uredili njeno notranjost. Ta je sedaj na raz- polago vsem množičnim orga- nizacijam in društvom, pred- vsem pa zelo agilnemu Prosvet- nemu društvu Hajdina. ki ima vse možnosti 73 nadaljnje kul- turno prosvetno drlo. V dogledncm času, upajmo, bodo urejeni vsi prostori na na- šem območju, kar bo omogočilo našim »Svobodam« in kulturno prosvetnim društvom uspešno dejavnost, /a to je pokazala vse razumevanje Občinska skupšči- na Ptuj skupno s predsednico Loj?;ko Stropnikovo. Krajevni skupnosti Hajdina, posebno pa še Prosvetnemu dru- štvu Hajdina čestitam k dose- ženemu uspehu. Vsi, ki so ka- korkoli pomagali k lepi ureditvi prosvetne dvorane, zaslužijo po- hvalo. Izredno požrtvovalna in skrbna za pomoč pri dograditvi doma sta bila predsednica dru- štva Jožica Skok in blagajnik Vlado Zupanič. Prepričan sem. da bo Prosvet- no društvo Hajdina nadaljevalo z delom in da bo postalo zopet eno izmed zelo dobrih prosvet- nih društev na območju občine Ptuj. -en. Veliko sanimanje za Kardeljeva predvojna dela Predvsem velja to za Karde- ljevo knjižico »PotOA'anje skozi čas«, za katero je 30.000 predna- ročil in je zato izšla kar v 32.000 izvodih. V letu 1963 najbrž ne bo dosegla take naklade nobena druga knjiga.'Po tr-m uspehu naj bi založbe skušale dobiti pristanek za izdajo še drugih Kardeljevih predvojnih del, ki doslej niso izšla v ponatisii. »Po- tovanje skozi čas« namreč ni pr- vo Kardeljevo delo, s katerim je zbudil pozornost. To je bila raizprava »Trgovina in trgovci«, ki je izšla v »Našem rodu« že v šolskem letu 1932/33. Tudi ta razprava je pisana poljudno in jo je mladina takrat rada brala, čeprav je bila t^^žc dostopna, ker ni izšla v iposebni knjižici, ka- kor je izšlo »Potovanje skozi čas«, pila bi sicer drobna knji- žica, ki pa bd med mladino še danes našla dovolj bralcev. Vse pa govori za to, da čim- prej izidejo Kardeljeve razpra- ve, ki so izhajale v »Književno- sti«, »Sodobnosti«, »Ljubljan- skem Zvonu« in druigod. Pred- vsem se mi zdi nujno, da izide njegova raziprava »Nacionalno vprašanje kot znanstveno vpra- šanje«. Ponatisi nekaterih del naših starejših marksističnih publici- stov, na primer Ivana Regenta, ki je pripravil kar tri zajetne zvezke: »Poglavja iz boja za ~s'o- cializem«, so že izšli — za kar je treba dati priznanje avtorju in založbi — medtem ko ome- njenih Kardeljevih razprav še nimamo v ponatisu, čeprav so napisane na večer pred našo ljudsko revolucijo, o kateri je objavljenih tudi že vrsta doku- mentov in razprav. Pri razvrščanju razprav bi morali upoštevati na eni strani čas, v katerem je razprava na- stala, po drugi .s.trani pa vse- bin.siko skladnost. Hkrati ko je Edvard Kardelj leta 1933 napi- sal kritiko: »Tone Cufar: Fe- bruarska noč«, je napisal tudi z.goraj omenjeno razpravo »Na- cionalno vprašanje kot znan- stveno vprašanje«, ki časovno vsekakor spadata skupaj, vse- binsko pa manj, kar bo treba pri razvrstitvi ponatisov upošte- vati. Druge Kardeljeve razprave .so v glavnem s področja medna- rodne politike in .-^ področja fi- lo7x>fije. Časovno .so si prve sle- dile takole: »Sest mesecev tret- jega cesarstva«, »Revolucija ,de- mokracije' v Španiji« in »Ofen- ziva avstrijskega fa.šizma«. med- tem ko »Metode antifašistične borbe« in »Zapiski k položaju« še komaj .sodita v ta okvir. V filozofsko področje sodijo tri medsebojno povezane raz- prave: »Filozofske, sociološke in gosrpodarske osnove krščanske- ga socialiizma« ter »Dr. Ušenič- nik in dialektični materializem«. Bogata pa je tudi Kardeljeva .novinarska' dejavnost., če .sme- mo tako imeniovati njegova pri- spevka v mariborski »Neodvis- nosti«: »Avstrija in Slovenci«, »Organiziranost in namen« leta 1937 in 12 ugotovljenih uvodni- kov v mariborskem »Večerni- ku« v času od junija do avgusta 1939 ter končno »Novo ljudsko pravico« 15. decembra 1939. ki .jo je skoraj v celoti napisal Ed- vard Kardelj. Omeniti še moramo Kardelje- vo gradivo, ki je izhajalo v knji- žicah, to je »Fašizem«, »Za enotnost slovenskega delavstva«, ■>Kaj mora vedeti delavec« ter oklice in manifeste, ki jih je Kardelj sestavil. Brez tega gra- diva bi ne imeli popolne slike o Kardeljevi publicistični in politični dejavnosti v času med obema vo.jnama. Tudi prisF>ev- kov, ki jih je Kahielj napisal za strogo ilegalen tisk, nam ne bo težko zbrati sedaj, ko imamo razrešene skoraj vse Kardelje- ve psevdonime in šifre. V »Pro- loteru« je Kardelj objavljal pod naslednjimi šiframi in psevdo- nimi: B., Be., Bevc, J. Bevc in L. V nekaterih drugih ilegalnih publikacijah pa je E. Kardelj nekoliko spremenil že omenje- ne svoje šifre in psevdonime ter se je podpisoval: B. v., Be. v., Bevc v. in Y v. Druge Kardelje- ve p.sevdonime in .šifre že po- znamo in bi s .sodelovanjem av- torja lahko pripravili v razme- roma kratkem času ponatis vseh njegovih predvojnih del. Ivan Kreft NA KOeU 13. KRAJEVNI PRAZNiK TEGA POMEMBNEGA SLAV.TA SE JE I DELE^ILO CEZ 2.50 LJUDI Dne 27. decembra 1963. leta .co prebivalci Koga ob 16. uri Ix>poldne lepo proslavili svoj trinajsti krajevni praznik. Tega pomembnega slavja se je udele- žilo Čez 2.50 tamkajšnjih prebi- valcev in občanov. Slavje so po- pestrili s kulturnim programom, ki ga je pripravilo KUD Kog, z dramsko prireditvijo v tabori- šču, zlasti pa je impresionirala slika o tabornem ognju, ki je bila povezana s petjem. Ob tej priložno.=;ti je predsednik kra- jevne organizacije ZB Kog Mar- tin Curin spregovoril navzočim o pomenu 27. decembra, ko so bili za časa druge svetovne voj- ne na Kogu ustreljeni talci. Istočasno so proslavljali 20. obletnico nove Jugoslavije. Po izrvedenem programu je bila pred spomenikom narodne- ga heroja Jožeta Kerenčiča ko- memoracija. ZAHVALA Z RODNEGA VRHA Novoletno praznovanje na Rodnem vrhu ima vsako leto dva dela, in sicer najprej raz- veselijo navzoče šolarji na svoji prireditvi za odrasle, za starše in učiteljstvo s svojim kulturno- prosvetnim programom, z de- klamacijami, recitacijami, pes- mimi in igricami, o dedku Mraz«, potem pa razveseli in preseneti učiteljstvo šolarje s skrbno pripravljenimi obdari- tvami učencev s sladkarijami in tudi s praktičnimi darili. Ta ni- so tako odvisna od prizadevnosti in dobre volje šolf^kega uoravi- telja Belofflavca in uriteljstva kot od gospodarskih organizacij. SZDL in drugih, ki pač vsako leto nekaj prispevajo za mladi rod s šolskega območja Rodni vrh. Nedavna novoletna prireditev je pustila obojestransko dober vtis. Starši in učiteljstvo so bili zadovoljni s programom, otroci pa so bili veseli obdaritve. Sred- stva zanjo so prispevali: Dru- štvo prijateljev mla:line Ptuj, Volnenka in Štrojilka Majšperk, KZ »Haloze« in Kmetijski kom- binat Ptuj, Mlekarna Ptuj (pa- tronat) in SZDL Ptuj. Vsem skupaj bi se učene! skupno z učiteljstvom in starši najraje osebno zahvalili. Name- sto tega pa se jim tako, v »Ted- niku« javno zahvaljujejo, enako pa tudi Stanku Glažarju, ki je sestavil oder za prireditev, in Turkušu, ki je za to posodil de- ske. O hvaležnosti za v:c naj go- vorijo polletne ocene vseh učen- cev, ki najbolj zgo\'T>mo povedo, kako si vsi prizadevajo doseči čim boliši uspeh in izpolniti pri- f^akovanja vseh, ki podpirajo šolo na Rodnem vrhu. B-V. KRAJEVNA SKUPNOST LOVRENC Kmalu bo potekla mandatna doba odbornikom krajevnih skupnosti, zato nekaj besedi o n jihovem dosedanjem delu, uspe- hi pa jim naj bodo v pohvalo in zahvalo za marljivo in vestno del", pa tudi v pohvalo l.tudem, ki so pomagali uresničevati skupne načrte. Krajevna skupnost Lovrenc je imela agiilen odbor. Ta je imel skupno 32 sej. Odborniki sio se jih polnoštevilno udeležili in so na njih reševali važne probleme s svojega območja. Z raznimi ko- ristnimi predlogi so šli na zbore volilcev. Med prvimi je bil predlog za ureditev zanemarje- nega pokopališča. To bi naj bilo po ureditvi v p>onos vsem obča- nom. Po prepričevanju volilcev je bilo sklenjeno o razpisu kra- jevnega samoprispevka za ure- ditev pokopališča. Z zbiralno akcijo finančnih sredstev so na- brali odborniki v ta namen 405.000 din. Takoj je začelo ures- ničevanje pokopališča. Izkrče- nih je bilo 250 m žive meje, urejenih 340 m poti, na katerih so izkopali nad 100 m' zemlje in namesto nje navozili kamenije. Obložili so poti z betonsikimi robniki v dolžini 550 m in konč- no posuli poti z 25 m^ poljčan- skega pesika. Posadili so novo živo mejo (liguster) na dolžini 250 m in 40 cipres ter potegnili 120 m žične ograje z dvojnimi dvokrilnimi vrati. Nova ograja je tudi okrog spomenika žrtvam iz 1. svetovne vojne. Vse to de- lo in material je stalo 545.000 dinarjev. Prebivalci so danes ponosni na urejeno pokopališče, čeprav še stara mrtvašnica kazi njegovo podobo. Nadalje je po vaseh Apače, Lovrenc, Zupečja vas in Pleter« je nova cestna razsvetljava, za katero so vložili prebivalci 1,280.000 din lastnih sredstev. Na zboru volilcev je bilo skle- njeno tudi o cestnem krajev- nem samoprispevku. 90"/« pre- ★ NEW Y0RK: pouk OB GLASBI V New Yorku so nedavno od- prli trgovsko šolo za študente v starosti od 6 do 13 let. Ti se bodo učili predvsem stenografije in strojepisja, le-tega ob spremljavi glasbe. Vpis v to šolo stane okoli 20 tisoč dinarjev. bivalcev je izpolnilo obveznost, ostali pa so voljni prispevati v denarju. Pri tej akciji so prebi- valci dokazali, da je mogoče marsikaj storiti z združenimi močmi in izboljšati ceste v last- no korist in v kori-^' skupnosti. Navoženih je bilo na ceste 2400 m* gramoza v vrednosti l.fiSO.OOOdin in opravljenih 460 delovnih dni v vrednosti 322.000 dinarjev. Da bodo njihove ceste še lepše, predvidevajo, da bo sklenjeno na bodočih zborih vo- lilcev tudi v cestnem samopri- spevku. Precej nevšečnosti so imeli z grobarsko službo in s teteočim čiščenjem pokopališča. V to svrho so sklenili prebivalci ra^z- pisati krajevni samoprispevek za ureditev pokopališča, in sicer 500 din. S tem je zagotovljeno plačilo in dek>, to je za izkop jam na pokopališču, za čiščenje poti, žive meje itd. Krajevna skupnost je začela nadalje skup- no s KZ Lovrenc z urejanjem prostora okoli zadružnega doma, vendar še delo ni končano in se bo spomladi nadaljevalo. Prebi- valci z območja skuipnosti so navozili gramoz tudi pred šols^ko zgradbo, kar je bilo nujno po- trebno. Vse to delo govori v grobiK obrisih o zaslugah vsega prebi- valstva skupno z odbomild skupnosti kakor tudi s šefom matičnega urada Lovrenc, Ce obračunajo vse to delo in fi- nančna sredstva, ki so jih vložili prebivalci krajevne skupnosti Lovrenc v prid skupnosti, dobi- jo skupno vsoto 3,933.000 din. Pri tem ni vračunan prosti čas odbornikov pri vsem delu. Samo na sejah jim je minilo 1344 ur. V vsej mandatni dobi so bili odborniki v stalnem stiiku z vo- lilci iz vasi. Tudi krajevna skup- nost Lovrenc je bila ves čas v dobrih stikih s predstavniki ob- činske skupščine Ptuj. Pri urejanju ipokopališča so od . tam prejeli 40.000 din in pri po- stavljanju cestne razsvetljave 60.000 din. Sedanji odbor upa in želi, da bo novi odbor, ki bo kratkem izvoljen, nadaljeval delo seda- njega odbora. -ncF- DEDEK MRAZ V ORMOŠ- KEM OTROŠKEM VRTCU v soboto popoldne pred no- vim letom so se zbrali v pro- storih vrtca v Ormožu prerl- šoiisiki otroki in priredil] ob tej pfriložnotsti prijetno novoletno praznovanje s krajšim knltnr- mm programom. Za novoletna darila, ki so jih bili deležni vsi predšolski otroki, je prispevala »Specialna bolnica za pljučno tniherkulozo« v Ormožu 20.000 dimairjev, delavski svet tovarne >Jože Kerenčič« pa je otrokom pripravili 70 daril skupno za približno 35.000 dinarjev. Tudi v Ormožu, pri Veliki Nedelji, v Podgorcih, pri To- mažu, na KogTi. v Središču, v Ivanjikovcdh in drugod v občini je biilo pričakofvano novo leto v veselju. Kolektiv Kmetijske zadruge Ormož je obdaril za novo leto otrdke zaposlenih, stare od dveh do deset lest. Tudi drugi delovni kolektivi v občimi so bSedaili temu zgledu. Zinika Deček in kos Kaj stikaš tukaj črni kos, v smeteh okrog hiš, pasedaš nemo tu in tam, nič ne žvrgoliš? Prišla je zima, moj fantič, zebe me močno; v snegu hrane najti ni. kako je to hudo. Me stiska mraz ledeni, zasnežen je vsak grmič; od gladu že omagiijera, zato ne pojem nič. Odpri okno. prosim, hrane mi nasiii. da v .snegu ne omaga . prezebli život moti Ko bo prišlo sonce in izgine led. ubrane melodije ti zažvižgam spet. Naša novoletna proslavo Kakor vsako leto smo tudi le- tos lepo pričakali Novo leto. Ko se je proslava pričela, je zapel pevsld z\oščavo. Filip se je nemirno zganil in odprl oči. Nenadoma pa se je dvignil na postelji kakor bi se nečesa spomnil. Naglo je pogledal na uro in se pre- strašil. >Tako. zdaj sem pa zamudil, o, jaz tepec!« Pri tem je vrtal s kazalcem po čelu. >In Gol jat je bil gotovo ob štirih na postaji. Cisto natan- ko ga vidim, kako se smeji in razlaga, kako sem zaspal in za- mudil vlak... Mogoče pa je bil jezen in se je odpeljal kar sam. O, tepec, dvakratni te- pce!« in zopet se je potrkal po čelu. >Joj, kaj pa če sva oba za- spala!« se je skoraj zasmejal. Z upajočim obrazom je skočil s postelje."pograbil iilačr, ki .so vjisele prek stola, zadrgnil ši- rok pas in nategnil čevlje s takšno naglico, da so je sam sebi čudil. l7p(xl postelje je po- tegnil zabojček, potegnil s kr- tačo večkrat preko čevljev in jo zagnal nazaj. Toalete ni poznal. S:imo lase je razgladil z glavnikom, po- dobnim lesenim grabljam. da je napravil svojo čurlno frizu- ro in razčesal slamnate brke. Nato je skočil v kot po na- hrbtnik, ki ga je že sinoči pri- pravil in napolnil. Ko je zaropotal z velikansko gorjačo in oHštorklja! s pod- kovanimi čevlji iz hiš-^. je bil pravi popotnik. Ze je napravil prve korake, toda pri starem orehu se je ustavil in se še enkrat ozrl ter s prijaiznim pogledom pobožal SVOJ dom. 3'Adijo.« Tudi mimo Goljatove hiše je tekla železnica. Kn mu je udaril na uho znani zategnjeni vrisk, ga je kar vrglo iz po- stelje. Na uro ni niti pogledal. >Uh, strelca!« ' Skakal je okoli miz^ in sto- lov v sami srajci in divje ge- stikuliral. »Veronika! Veronika! Kje si?!... Joj, da sem ravno jaz takšen zaspanec!« S spačcnim obrazom in s po- vzdignjeno roko kakor zapove- dujoči Mojzes se je drl, da so mu letele pene iz ust: *He, kje si, da bi strelca? Pa zajtrk? O — je!... Zbogom Fi- lip, pa srečno pot!« Pri oknu pa se je nenadoma ustavil. U.sta so mu pričela lez- ti proti ušesom, nos se je sko- raj dotikal ogromnega čela, po obrazu pa se mu je razlezla taka veselost in ginjenost obe- nem, da bi človek umiral od smeha, če bi ga gledal. Po meji med njivami je ko- račil popoftnik. sklonjen z dol- gimi koraki in s težko palico v roki. -»Hoj. Filip! Živijo!« V sobo je stopila Veronika, Goljatova sestra. Bila je stara ženska, kakih deset let starej- ša od brata. S kislim zaspanim obrazom in z glasnimi vzdihi je zvijala kito osivelih las in zatikala igle. Proti njej je bil Goljat kore- njak. Ko je zagledal skozi ok- no Filipa, je pozabil od samega veselja, da je Veronika stara, ski>čil je k njej, jo tresel za ramena in ji trobil kakor nor na ušesa: >Nismo zamudili, nak, tam ga poglej, popotnika! Kaj še ča- kaš? Zajtrk, zajtrk!« Tiščal jo je skozi vrata. Ve- ronika pa se je branila in ko je zaprl za njo vrata, je vsa jezna odprla še enkrat, da mu je vrgla v obraz: >Tak ne deri se tako, saj ne .gori voda!« Goljat je ni poslušal. V sami srajci JQ zaplesal polko okoli mize. ti^ kmečko, strastno, divjo polko, ki stopi v noge in požene vso kri v glavo, da so misli vroče kakor plamen. Pri tem se je smejal, samo smejal, bila ga je sploh sama razposa- jenost. Ze je planil iz sobe. ropotal nekje na hodniku s staro lon- čeno posodo, ki je bila večkrat z žico zvezana, bil je njegov umivalnik. Pri studencu je nalašč tolkel in vlekel dalje, ko je bila po- ?r>da že davno polna. Ko je šel mimo o^rnjišča. se je nalašč spotaknil, da je pljusknila vo- da Veroniki pod noge. Veronika pa je bila danes sitna in ga je lopnila z burkljo po hrbtu, da je zabobnelo. Goljat se je previdno, s sklo- njeno glavo umaknil v sobo. Postavil je vodo na klop, sto- pil k vratom in ko jih je do- bro tiščal, je bruhnil v smeh. Grozen respekt je imel pred sestro. Pa saj je tudi gospodi- njila kakor mu ne bi žena, če bi jo imel. Pa že je bila pri vratih. >Le smej se norec stari! Si že zopet začel noreti? Treba se ti je hoditi potepat po svetu. Filip že. F'"ilip! Porlej njegov sadovnjak — nič ni suhih vej kakor v tvojem.« >In gnoj, kako ga ima lepo zloženega; kravi rad očisti in jima repe umije, ali ne vidiš, kake imata?!« Goljat je zatisnil vrata in se tiho smejal: »Le deri se, da. ti bo še jezik otekel!« In sestra je že davno odšila, ko si je še komaj upal od vra^ Ze je hotel potisniti glavo* y vodo. ko je zaslišal korake, to so se bližali k vratom. Prisluhnil je. ali takoj se je oddahnil. Koraki niso bili se- strini. Bila je hoja, trda, bob- neča, samozavestna. >Filip je!« Nenadoma si je izmislil Goi Ijat nekaj nenavadnega. Zgra-» bil 1'=' ročko z vodo in stopil Z3t vrata. PROSVETNO DRUŠTVO HAJDINA IN NJEGOVI USPEHI Stran 5 >TEDMK« — pefek, 10. januarja 1964 Stran 5 Gibanje osebnih dohod- kov v nižfih kategorijah v občinah v mariborskem okraju, bo v čaau do 18. januar- ja 1964 vrsta raigovorov na ob- činskih sindikalnih svetih v do- govoru z občinskimi komiteji ZKS, z odbori SZDL in r občin- skimi skupščinami, in sicer o gibanju osebnih dohodkov v nižjih katcRorijah zaposlenih. Za ptujsko občino ie bilo tako posvetovanje na seji predsed- stva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj v sredo, 8. januarja 1964. Udeležili so se ga poleg članov predsedstva tudi pod- predsednik okrajnega sindikal- nega sveta Cveto Sergo, sekre- tar okrajne kadrovsike komisije Emest Pompe in zastopnik Okrajne gosipodarske zbornice Milan Krajnik. Analizo o gibanju osebnih do- hodkov v gospodarstvu v ptuj- ski občini za obdobje januar— september 1963 je pripravil re- ferent za osebne dohodke pri Občinski skupščini Ptuj Branko Furlan. Navzoči so dali v diskusiji ne- kaj pobud za bodočo najboljšo rešitev problema osebnih do- hodkov v nižjih kategorijah. V. J. Stiska v avtobusih Avtobusno prevozno podjetje Maribor bo vzdrževalo tudi le- tos v ptujski občini 7 avtobus- nih krajevnih prog, in sicer Ze- tale—Ptuj, Cirkulane—Ptuj, Zavrč—Ptuj, Stoperce—Ptuj, Ptuj—Velika Varnica, Ptuj— Vurberk in Ptuj—Kidričevo. Na vseh teh progah potujejo z avtobusi v Ptuj odrasli po raznih opravkih in mladina v šole in domov. Iz Ptuja potuje- jo potem posamezniki v odda- ljenejše kraje z vlakgm in z av- tobusi, ki peljejo proti Raden- cem in dalje proti Mariboru, Ljubljani in Zagrebu. Vse dosedanje avtobusne pro- ge šo narekovale medikrajevne potrebe glede na ekonomski in ostali razvoj. V kratkem času obstoja teh prog pa se vidi, da .so skoraj vsi avtobusi za vse potnike pretesni in da že mar- sikje ni več mogoče govoriti o kulturnem prevozu potnikov, zlasti ob raznih tržnih dnevih, ko je namenjenih v Ptuj mnogo več ljudi, kot jih lahko sprej- mejo avtobuisi. Nadaljnji razvoj prometa bo zahteval več vozil na istih relacijah s pogostejšimi vožnjami. Malo je verjetno, da bi si podjetje nabavilo za te re- lacije večje avtobuse. Ob dnevih, ko je gneča pri avtobusnih vratih, ni mogoče ■ govoriti o obzirnosti in uvidev- : nosti potnikov naipram starej- šim, bolnim, nosnim in drugim uvidevnosti potrebnim, temveč le o nasilnem prerivanju in bo- ju za mesto v vozilu, za sedeže in stojišča. Vozila v Kidričevo, v Haloze in v Slovenske gorice so redno prenatrpana in šoferju in sprevodniku ni ravno lahko v njuni službi. Stiska na avtobusih bo vse do lepših dni, ko bo marsikdo zo- pet raje sedel na svoje dvokolo, motor ali avto in se odpeljal, kamor je namenjen. Pozimi so pač marsikomu dobrodošla vo- zila, skupnosti, ki vozijo v vsa- kem vremenu in ob vsakem ča- su, če je le mogoče in čeprav z zamudami. V lepših dneh se zo- pet odprejo razne urejene in po- možne garaže in cesto napolnijo vozila raznih brzin, kapacitet, znamk in barv. V. J. >Gotovo se še ni umiil, popot. nik zaspani! Mu že izplaknem iin razbistrim oči.« Filip je potrkal. Nihče v vas ni trkai na kmečka vrata. Fi- lip je bi'1 izjema. Ker fe ni nihče oglasil, je mi- slil, da Gol jat še s^m. Odprl jc vraia in vstopil. Pogledal jc na posteljo, toda bila je prazna. Začuden se je razgledal po so- bi. Obrnil se je k vratom ali tedaj mu je brizgnil v oforaz dolg curk mlačne vode. Filip se ni zasmejal in pre- piral, kakor je mislil Goljat. Molče je povesil glavo. Voda mu je lezla kakor lepilo po obrazu im kaipljala s koncev rumenih, slamnatih brk na čevlje. Stala sta pri vratih, oba ne- ma, oba mirna. Ko se je skrilo sonce za oblak in je padla sen- ca v sobo, je dvignil Filip glavo. Njuna pogleda sta se srečala in Goljat je zagledal, kako ža- lastne, kako otroško velike in nedolžne so bile Filipove oči. Videl jc še. kako je poteg- nil iz žepa robec in si obrisal obraz. Naito se je Fidip okrenil k vratom in prijel za kljuko. »Zbogom!« Pri vratih se je še zadel z nerodnim nahrbtnikom in še pozabil na gorjačo. Go- ljat je stal pri vratih kakor kip, preko obraza so mu pol- zele solze in kapale za srajco. Koaec Življenje in težave Velikonedeljčanov Na področju Krajevnega urada Velika Nedelja je 11 na- selij z 2324 prebivalci. 1859 tamkajšnjih prebivalcev se ukvarja z obdelovanjem zemlje, približno 465 prebivalcev Je brez zemlje in se preživljajo z raznimi gospodarskimi ter negospodarskimi dejavnostmi. Na tem področju je največ po- sestnikov do 1 hektarja. Vsak četrti prebivalec ima kolo in na 125 prebivalcev pride po en televizor. Približno vsak peti prebivalec je lastnik radia in na 210 ljudi pride 1 avtomobil, na vsakega 46 prebivalca po en motor ali moped. Vsega ak- tivnega prebivalstva je približno 60 odst. in je predvsem zad- nji čas opaziti nrece.1šnjo emigracijo v industrijska središča. Vclikonedeljčani pogrešajo kino, ni stanovanj za učitelje. Na tem področju je približno 600 gospodinjstev, mnoga od njih imajo težave s prinašanjem pitne vode. Prijazna in privlačna veliko- nedeljska vasica je za marsika- terega domačega in tujega pot- nika prijeten kraj. Pot, ki pelje iz Ormoža proti Puju, je toliko bolj prijetna, ko si turist ogle- da zgodovinske znamenitosti ve- likonedeljskega gradu. Orjaški grad, ki visoko v nebo dviga svoje štiri stolpe, je glede na t§, da je zgrajen na vzpetini, vi- den zelo daleč. Čeprav njegova zunanjost ni urejena in uporab- ljajo njegove prostore za stano- vanja, predstavlja grad za Ve- liko Nedeljo pomembno zgodo- vinsko znamenitost. Grad je star približno 700 let in je bil zgrajen postopoma v štirih raz- ličnih obdobjih. V njem je opaziti razne sloge slikarstva in zidne izrezke, kar je za današnje obdobje prava znamenitost. Lega velikonedelj- ske vasice nas spominja na ti- pične primere krajev iz Sloven- skih goric. Štiri petine prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom Čeprav je opaziti v Veliki Ne- delji in po sosednih desetih na- seljih, ki tvorijo to krajevno skupnost, precejšnjo migracijo kmečkih prebivalcev v indu- strijska središča, se štiri petine tamkajšnjih prebivalcev ukvar- ja s kmetijstvom; ena petina ali približno 465 prebivalcev je brez zemlje in se tudi preživljajo iz dohodkov od ostalih dejavnosti. V teh krajih ie opaziti razdrob- ljenost zemljišč, ker je največ posestnikov z do 2 hektarja zemlje in malo takih, ki imajo več kot 5 hektarov kmetijskih površin. Taka kmetijska proiz- vodnja daje le toliko, kolikor je potrebno za preživljanje druži- ne. Kulturni problemi Velikonedeljčanov Velik zadružni dom, ki so ga tamkajšnji prebivalci zgradili s prostovoljnim delom, sčasoma zgublja na svojem pomenu. V njem je kulturno prosvetna dvo- rana, ki ima dovolj prostora za 450 sedežev in širok oder, pri- meren za i odrska dela. Kul- turno prosvetno društvo, ki je v svoje vrste pritegnilo precej učiteljev, se trudi s prirejanjem raznih odrskih del tudi v so- sednjih krajih. Vendar je naj- večji problem za Veliko Nedeljo to, da nima kina. Nabava kino- projektorja velja približno 3 mi- lijone dinarjev. V ta namen so že pričeli zbirati denar, vendar akcija ni najbolj uspela. To je sicer zelo dobra iniciativa, ki bi jo naj podprla občina z dodat- nimi sredstvi. Prebivalci iz Vi- čanec in od drugod hodijo tudi po 10 kilometrov daleč v kino I v Ormož ali pa v Gorišnico. Vsi pomembnejši krajevni centri v občini imajo kino, razen Velike Nedelje. Vsak peti je naročen na časopis Vsekakor je število naročni- kov na časopise ena izmed po- membnih ugotovitev o kulturni razgledanosti ljudi. Poleg tega, da časopis obvešča in vzgaja de- lovnega človeka v socialističnem duhu, ga tudi kulturno izobra- žuje In mu omogoča ustvaritev jasnih stališč in mnenj. Tod je 467 naročnikov na dnevnike, tednike in revije. Redki so pri- meri, da bi ne prihajal vsaj eden izmed časopisov v hišo, v nekatere pa prihajata dva ali celo trije. Upoštevati je treba, da tudi otroci prihajajo iz šol s Pionirskim listom in raznimi brošurami ter se tako število ča- sopisov še poveča. Na vprašanje, koliko ljudi časopise bere, pa ni težko odgovoriti, ko vemo, da sta poleg naročnika časopisa še dva ali so trije ali celo več dru- žinskih članov, ki redno in prid- no spremljajo dogodke. Radio skoraj v vsaki hiši Danes bi bilo težko govoriti o neobveščenosti prebivalcev, saj je na področju krajevnega ura- da Velika Nedelja približno 600 gospodinjstev, od katerih jih ima približno 93 odst. radijske sprejemnike. Tudi v najbolj od cesi, oddaljenih krajih so prebi- valci redni poslušalci radia. Tu- di tam, kjer še s slamo krite hi- še niso spremenile svoje ztma- njosti, so zaradi lepih melodij iz radijskih sprejemnikov in primerne notranje ureditve za domačine in tujca priljubljene in privlačne. Tudi televizijske antene posedajo že po sitrehah. Čeprav so še redke, na približno 30 gospodinjstev pride samo 1 televizijski sprejemnik, v zad- njem času pa je tudi teh vedno več. Za kolesc nI težav Kolesa so osnovno in najce- nejše prevozno sredstvo za krajše razdalje. Po ugotovitvah ima vsaki četrti Velikonedeljčan kolo. Avtomobilov je 11 in od- pade eno vozilo na približno 200 ljudi, kar je precej visoko šte- vilo. Mopedov in motorjev ima- jo 47 in je opaziti, da število motorjev pada in da se veča šte- vilo mopedov. Kje se udejstvujejo Velikonedeljčani? Pri Veliki Nedelja se je pred- vsem, ženska mladina dobro uveljavila v rokometu, mladin- ci pa skoraj v vseh tolovadnih panogah. Včasih so bile tudi ša- hovske sekcije, ki so se večkrat pomerile z ekipami iz sosednjih krajev, sedaj jih pa ni več. Kla- vrno je, da pri Veliki Nedelji ne prirejajo več prazničnih pri- reditev kot za Novo leto ali 29. november. Razgibano kulturno- zabavno življenje daje ljudem več spodbude in delovnega ela- na. Težave z vodo z vodo ima precej družin v hribovitejših krajih precej te- žav. V Sardinju, na Strmcu in drugod imajo odprta zajemali- šča vode pod vznožjem hriba. Prinašanje zdrave čiste pitne vode zahteva dovolj časa in tru- da, saj nekateri hodijo tudi p>o kilometer daleč po vodo. Sicer to vprašanje tamkajšnji prebi- valci sami rešujejo, ob vsaki ta- ki in podobni akciji pa jim pri- skoči na pomoč Rdeči križ. Tu in tam si zgradijo novi stude- nec, ki istočasno služi potrebam več gospodinjstev Kaj si Velikonedeljčani želijo? Na to vprašanje je odgovorilo osem Velikonedeljčanov in so bili v.si mnenja, da jim je nujno potreben kino in da bi za nakup kinoprojektorja prispevali del sredstov občani sami, preostala sredstva pa bi naj prispevala občinska skupščina. Nekateri so tudi menili, da bi bilo treba ure- diti cesto od Velike Nedelje do Drakšla. Kulturni dom pri Veliki Nedelji z okolico NOVOLETNA Napisal bom zgodbo, 1-;^ mi jo je povedal prija^^lj. Ni lepa, ni- ti resna, niti smešna, je pa res- nična. »Kot vsak zabave željen člo- vek sem se tudi jaz odpravil na silvestrovanje v eno izmed ptuj- skih gostiln. Ko sem s svojim prijateljem prešinil prag tega svečano pripravljenega lokala, je bila ura sedem. Vse je bilo veselo ter razigrano, tako da so se tudi moja usta raztegnila v blag nasmeh. Toda ta smeh se je kmalu končal, kajti vse mize so bile zasedene, vse razen ene, ki pa je bila rezervirana. Ko sem tako raztresen stal sredi plesnega prostora, je za- igrala godba. Pari so se zavrte- li, zame pa seveda tudi tu ni bilo več prostora, izgubil sem potrpljenje ter planil ven na sveži zrak. Kmalu je prišel za menoj pri- jatelj Franc, se ustavil pri meni ter lovil saipK), kot da je pravkar prispel v štafeti. Tu ne bo nič! je rekel. Preveč jih je. preveč, skoraj so me za- dušili. Pa bova vseeno šla, samo da še ne sedaj. N; rej greva malo na sprehod, pri tem se bo-\^ ohladila, se spočila, ob osmih pa se vrneva ter sedev^a za tisto re- zervirano mizo. Tako sva tudi storila. Ob osmih sva že sedela za mizo, pred nama se je pri- klanjala natakarica ter spraše- vala, kaj želiva. Pol litra, sem kratko odgovo- ril. Za vas imam nekaj boljše- ga nekaj posebnega Kaj pa ji je? me je vprašal Franc. Kar brez skrbi bodi, Franc, tole mizo je gotovo re- zerviral neki boljši gost, pa mi| sli. da sva midva tista. Med tem časom ie natakarica že prinesla pol litra boljšega. Včeraj, ko ste rezervirali to mi- zo, ste imeli drugačen glas. Drugačen? A seveda, danes sem malo prehlajen, pa tudi glava me boli. Res? To je pa smola, takoj vam prinesem tablete. Ne, hvala, bo že boljše, grem malo plesat in bo dobro. Se nekaj! Zunaj imam neke , stare goste, kakor vidim, bi bilo tu pri vaši mizi še prostora. Da, seveda! Naj kar pridejo, saj ne rabiva vseh stolov. Kako se bo vse to končalo? me je vprašal Franc. Ne vem, res ne vem, bova že videla. Greva raje plesat! Godba je zaigrala, igra- la je izvrstno, same polke in zo- pet polke, morda še kak valček vmes. Kaj pa ples in kako naj rečem tistemu poskakovanju? To je bilo šele zanimivo. Na prostoru, dolgem 5 do 6 metrov, širokem pa približno 3 metre, je skakalo in se vrtelo okfog dvajset parov. Nikdar nisem pomislil, da lahko na tako majhnem prostoru ple- še toliko ljudi. Katero si boš izbral za ples? me je vprašal Franc. Ono z ru- meno bluzo, tista mi je všeč, ra- zen tega se mi zdi precej vzdrž- ljiva. Jaz pa grem po tisto črno. Priklonil sem se, prosil za ples, privolila je. Prišla je k meni in vkorakala sva v gnečo. Ne vem, kako" naj opišem ta ples. Mislim, da se ne da opisati, to se lahko samo vidi in doživi. S plesalko sva skakala in zopet plesala ter mešala vse mogoče in nemogoče plese. Bilo je lepo. lepo videti, doživljati pa ravno nasprotno. Komaj sem čakal, da se konča ta polka, da zopet se- dem ter prevzamem vlogo uglednega gosta. Toda polke ni hotelo biti konec. Vedno znova se je začela, če je nehal harmo- nikaš, je oni s -trubo nadaljeval, oni s klarinetom pomagal, tisti z bobnom pa si je brisal potno čelo. Končno so le nehali, a na žalost je bil to samo prvi del. Moral sem čakati na drugi del, kajti plesalko pustiti sredi ples- ne dvorane, bi bilo neolikano. Ves čas sem med plesom na skrivaj pogledoval k mizi, če se morda ni prikazal gost, ki je imel rezervirano mizo. No, ni- sem zaman pogledoval, kmalu sem zagledal tega nesrečnika z ženo in nekaj ljudmi. Pristopila je natakarica in jim nekaj pri- povedovala. Postalo mi je vroče in najraje bi jo popihal, ker pa nisem mogel, sem pričel s po- govorom. Vam je všeč? sem vprašal. Zelo! je odgovorila. Vedno igra- jo tako dolgo? Saj to ni dolgo! Zakaj Vas tako zanima, kako dolgo bo trajal ta ples? me je vprašala. Ja, veste, je že tako. Jaz bi namreč rad ostal čim dalje v vaši bližini, in to mi lahko omogoči samo kak dolgi ples. Zakaj bi pa radi ostali v moji družbi? je vztrajala. Zakaj? Zato pač ... ker mi ugajate, sem izjecljal. Med tem časom sem začutil hladen dotik krepke roke in kmalu nato, sam ne vem. kako sem se znašel pred gostilno, kjer me je že čakal prijatelj Franc. Nekje v daljavi sva slišala zvon ... odbilo je polnoči... Tako sva s prijateljem Fran- cem dočakala Novo leto 1964 ter si stisnila roke. Franci Ketiš V zadnlih treh letih nad 21 milijard in^eilicll v občini Ptuj (Nadaljevanje s L strani) III. Bistvo postavljenega vpraša- nja je nedvomno »perspektiven razvoj negospodarskih investi- cij, predvsem investicije na pod- ročju zdravstva«. O tem je že razpravljal v torek, 24. decem- bra 1963, plenum občinskega od- bora SZDL občine Ptuj, ki je ugotovil nujnost razširitve zmogljivosti zdravstvenih usta- nov v Ptuju. V ta namen je v izdelavi idejni načrt funkcio- nalne rešitve in izgradnje zdravstvenega doma ter razši- ritve splošne bolnice v Ptuju. Ta program bo terjal predvido- ma 1,2 milijarde investicijskih sredstev. Pričetek in rok izvr- šitve te investicije bosta odvis- na od zmogljivosti občine in pripravljenosti sodelovanja šir- ših družbeno političnih skupno- sti — okraja in republike. V januarju bodo občinska skupščina in ostali gospodarsko- politični činitelji sprejemali koncepcije in smernice za go- spodarski in družbeni razvoj občine v 1. 1964, med letom pa .smernice in naloge 7-letnega per.spektivnega razvoja za raz- dobje 1964—1970. Te obravnave in odločitve pa bo neobhodno potrebno ter objektivno in za- konito nujno nasloniti in pove- zati s cilji in smotri perspektiv- nega družbenega plana za raz- dobje 1961—1965, da očuvamo kontinuiran in skladen razvoj posameznih dejavnosti v bodo- čem perspektivnem razvoju. Iz tega pa sledi, da bomo v prvih dveh letih 7-letnega f>erspektiv- nega plana najbrž morali izlo- čati za pospešen razvoj gospo- darstva znatna investicijska sredstva in da bomo sposobni dodeliti obsežnejša sredstva za investicijska vlaganja na pod- ročju zdravstva verjetno šele v drugi polovici tega razdobja, to je po letu 1965. V tem času bo potrebno na- daljevati tudi stanovanjsko gra- ditev in razširitev šolskega pro- stora vsaj v sedanjem obsegu. Nujno pa bo povečati investici- je na področju prosvete in kul- ture ter za potrebe socialnega varstva. Zaradi tega bo nujno v perspektivnem planu izboljšati in zagotoviti ugodnejše propor- ce investicijskih vlaganj in vsaj v drugi polovici razdobja 1964 do 1970 doseči razmerje 65:35 v korist investicij družbenega standarda- V PTUJSKI PORODNIŠNICI SE JE LETOS PRVI RODIL DEČEK v ptujski bolnišnici se je le- tos ob 0,05 narodil prvi fantek, in sicer sin 30-letnega Franca Rihtariča in Ivane, roj. Vajda. iz Stojnc, št. 30, ki sta se poro- čila 3. februarja 1962 v Goriš- nici in se jima je sedaj rodil drugi otrok. Mati Ivana je rav- no danes, 10. januarja izpolnila 27 let. Prva je pozdravila naj- mlajšega občana ptujske občine babica v ptujski porodnišnici Anica Ambroževa, ki je čestita- la srečni mamici in je želela no- vorojenemu sinku, mamici in očetu v življenju mnogo zdrav- ja in sreče. Matičnemu uradu v Ptuju še starša nista sporočila, za katero ime za sina sta se od- ločila. Osebna kronikJ RODILE SO: Elizabeta Janže- kovič, Kamenščak 65, Ljutomer — Igorja; Angela Kuhar, Rot- man 2 — Silvo; Marija Farkaš, S-^i^-^-rsko 15, Ljii*-^"r — Štefa- nijo; Marija Znidarič, Stara ce- sta 15, Ljutomer — Jelko; Juli- jana Ivančič, Središče 17 — Sil- va: Marija Skramlec, Šafarsko 44, Ljutomer — Zeljka; Angela Ilešič, Hvaletinci 17 — Silvo; Angela Breg, Grajenščak 68 — Tončeka: Marija Meško, Mihov- ci 14, Ormož — Janka; Marija Kirič, Opekarniška 21 — Rajka; Matilda Pernek, Velika Varnica 17 — Ireno; Marija Letnik, Tr- novska vas 57 — Janeza; Marija Svenšek. Ložina 9 — Janeza; Ivanka Krajnc, Sikole 76 — Bri- gito: Mina Paj"-2r, Godeninci 44 — Dušana; Marija Kaisersber- ger, Gerečja vas 20/a — Sonjo; Katarina Habjanič, Veščica 38, Ljutomer — Stanislava; Josipa .Zupanec, Globoko 44, Ljutomer — Tatjano; Marija Letonja, Vi- dem 14 — Miroslava; Ana Fi- deršek, Zabjak 5 — Silvo; Te- žek. Jastrebci 29 — Ho-^-a; Ma- rija Kvar, Stojnci 130 — Majdo; Matilda Vidovič. Gorenjski vrh — Zvonka; MaHia Ren. Budina režija Kokol, Grajenščak 17 — Branka; Juljana Majcenovič, Dolane 26 — Srečka; Antonija Kokol, Belovšek 23 — Jožico; Terezija Trofenik, Senik 19 — Tatjano; Ana Zoreč, Vošnjakova 3 — Leona; Branislava Budja, Trnovci 39 — Srečka; Marija Jank, Podvinci 93 — Avgusta; Francka Krajnc, Hajdina 40 — Ireno; Neža Munda, Cvetkovci 85 — Nežo; Ana Sirovnik, Lan- cova vas 67 — deklico; Matilda Jurgec, Lancova vas 68 — deč- ka; Ivana Rihtarič, Stojnci 30 — dečka; Terezija Rozman, Prepo- Ije 76 — Vesno; Marija Munda, Trgovišče 23 — Miro; Angela Klaneček, Sediašek 78 — Sonjo; Frančiška Stubičar, Tezno — Dušana; Neža Mohorko, Gaj 23, Pragersko — Zvonka: Matilda KoKot, Tibolci 39 — Frančeka; Antonija Grajner, Grajska 4 — Mirana; Frančiška Borko, Slam- njak 47, Ljutomer — Ireno; Jo- žefa Ivanuša, Frankovci 35 — Jožico; Marija Pintarič, Gradi- šča 26 — dečka; Ljudmila Zi- 7 — dečka; Roza Les jak. Sredi- šče — dečka; Gera Zavec, Lan- cova vas 24 — dečka X ^xtOKE: Jožef Prošenjak, Rogoznica 30, in Hilda Rogina, Nova vas 90; Adolf Lah, Na gra- du 1, in Pavla Kolarič, Rajčeva 7; Avgust Jank, Gerlinci 83. in Marija Repič, Podvinci 93; Bra- nislav Kostovski, Prešernova 6. in Eleonora Turščak, Prešerno- va 6; Franc Kosenburger, Gra- jenščak P3, in Barbara Kajnč. Spuhli" 94; Erih Turščak. Trste- njakova 6/a. in Tihomila Škra- ber, TrstenJakova 6; Franc In- tihar, Kungotai 15, in Mariia Pukšič, Spuhlja 103; Jožef Tur- šček. Slovenski trg 1" -n Stani- slava Štalcer, Gregorčičev dre- vored 1; Ivan Mundžar, Nova- kova ulica, Ljubljana, in Tere- zija Sitzenfrei, Ormoška 28; Karol Coh, Stuki 21, in Draga Horvat. Vičavska not 21. UMRLI SO; Darinka Hrast- nik, Dornava, roj. 1958, umrla 24. 12. 1963; Alojzij: Vogrin, Mi- klavž pri Ormožu, roj. 1890 — umrla 27. 12. 1963; Roza Fajs. Mariborska 32, roj. 1886 — umr- la 28. 12. 1963; Franc Kramber- ger. Mestni vrh 9, roj. 1932 — umrl 31. 12. 1963; Adolf Lu- schutzky, Lackova 8, roj 1898 — umrl 31. 12. 1963; Anton No- vak, Grlinci 2, roj. 1905 — umrl 2. 1. 1964; Terezija Suler, Mur- šičeva 15, roj. 1894 — umrla 5. 1. 1964; Marija Budja, Zigrova ulica 36, Ormož, roj. 1891 — umrla 2. 1. 1964; Kristina Bra- tuša. Obrez 130, roj. 1908 — nr>^rlq 4 1 10R4. Stran (It »TEDNIK« — petek, 10. januarja &rran t> nepravilnosti v ormošliem gostinsicem podietiu SLABA EVIDENCA IN NE DOVOLJ USPOSOBLJEN STROKOVNI KADER JE V GOSTINSKEM PODJET|U OR- MOŽ POVZROČIL VRSTO POMANJKLJIVOSTI. ČEPRAV JE PODJETJE BREZ STROKOVNJAKA, JE DELAVSKI SVET NA SVOJI PREDZADNJI SEJI ODKLONIL VSAKO ŠTIPEN- DIRANJE. TO KAŽE, DA V NEKATERIH PODJETJIH OB- STOJA BOJAZEN ZAPOSLENIH ZA SVOJE POLOŽAJE. Na zadnji seji delavskega sveta gostinskega podjetja Or- mož je bila živahna razprava. Iz nje in iz poročila direk- torja Martina Franka povze- mamo da je v podjetju bila zadnji čajs ugotovljena vrsta pomanjkljivosti. Te ugotovitve so toliko bolj boleče, kevr so se pomanjkljivosti precej časa pojavljale. Vse to sta omogo- čala nemočen delavski svet in upravni odbor podjetja, ki ni- sta bila dovolj seiznanjena s svojimi pravicami in dolžnost- mi. Vsekakor s.oditjo v poglav.itt- no pomamjkljivost poslovanja primanjkljaji pri obračunih. Tako je bil ugotovljen pri- manjkljaj poslovodkinje go- stilne »Grozd« B. F. v znesku 150.000 dinarjev, blagajnika K. J. v znesku 130.000 dinarjev in A. G. pri obračunu v znesku 120.000 dinarjev. Vsekakor je, kot omenja poročilo, bistven vzrok primanjkljaja malomar- no jioslovanje in slaba eviden- ca. To pa še ni vse. Nekateri člani delavskega sveta so oči- tali B. F., da je takrat, ko je bila direktor podjetja, prete- pala vajence, samovoljno od- puščala zaposlene iz delovnega razmerja in da so se vajenci premalo uikvarjali s praktičnim delom in da so* bili preveč za- posleni izven gostjnsike dejav- nostL Poleg teh ugotovitev je tudi mnogo novih, ki jih je ugotovila ob izrednem pregle- du finančnega poslovanja pod- jetja finančna inšpekcija v drugi polovici lanskega decem- bra. Organizacija knjigovod- stva v podjetju je zelo primi- tivna in v računovodstvu je poeianjkljiva evidenca. Neka- te\re vknjižbe v računovodstvu so napačne, nekateri računi brez vsake dokumentacije in podobno. Zaradi pomanjkljivo- sti v računovodstvu je delavski svet podjetja na svoji zadnji seji razrešil dosedanjega raču- novodja s 1. januarjem 1964 s pogojem, da sestavi zaiključni račun podjetja. Kam privede samovolfa Kolektiv ni imel pri delitvi osebnih dohodkov odločilne be- sede, ker se je o tem odločalo za hrbtom delavskega siveta in direktorja. Nedovoljno poučen kolektiv postane v takem pri- meru nemočen in se prepusti stihiji. Zaradi tega je prišlo do nekaterih manjših pomanjklji- vosti nagrajevanja zaposlenih. Siindikalya podružnica podjetja lani ni imela nobenega sestan- ka in je sin.r in Franc Koderman. Stnnko Za- muda in Milan Furek i/. VP ^ftOr, doma iz Vidma, (iorišni- ce in Cirkulan in ki služijo vo- jaški rok v Sarajevu in Zadru, pozdravljajo svoje starše, bra- te in sestre, prijatelje in de- kleta ter vsem želijo v novem letu mnogo sreče in i/polnitev vseh želja. Čestitke vojalcov Oh novem letu 1964 želim svojim dragim staršem, sestri in sorodnikom kakor tudi pri- jateljem in prijateljicam ter znancem in sodelavcem pri grad benem podjetju »Drava«, Ptuj, mnogo zdravja in uspehov ter vso srečo. Alojz Zamuda, VP 1538-13, Zagreb. Razgrajači v Kidričevem V restavraciji v Kidričevem je vznemirjalo nekaj razgraja, čev v decembru lani osebje re- stavracije in tudi goste, ki so se nahajali takrat v restavra- ciji. Vsi skupaj so, ne glede na to, ali so zaposleni v Kidričevem, v Ptuju ali v Mariboru, pri- javljeni v kaznovanje pristoj- nim organom. Med pirijavljenimi je bila najbolj predrzna skupina, ki je vznemirjala lovce, ki so se slu- čajno zadrževali v restavraciji. Redni obiskovalci restavraci- je so že večkrat protestirali proti nekulturnemu obnašanju posameznikov, zato smatrajo, da bodo zaščitili pristojni or- gani tudi red v javnih prosto- rih s primernejšimi vzgojnimi kaznimi, ker denarne kazni za posameznike mnogo ne pome- to. ... J.......Pz- ... HUMOR IDEALNA KUPCIJA —Ali veš, kaj bi bila krasna kupčija? — Kaj? — Ce bi lahko ikupili ljudi po njih resnični vrednosti in jih prodali po ceni, kot si jo sami zamišljajo. OPOZORILO Sodnik: — Ali pr:-;--'ate, da ste varali kupca, ko ste mu zatrje- vali, da je konj 2 leti mlajši, kot je v resnici. — Da, tov. sodnik, samo upo- števajte, da je to bila kobila. ANATOMSKA NALOGA — Kake zobe dobijo ljudje nazadnje? — Pilate. ZAHVALA VSEM SPOŠTOVANIM KOLEKTIVOM IN PO- SLOVNIM PRIJATELJEM, KI SO NAM POSLALI SVOJE NOVOLETNE ČESTITKE IN NAJBOLJŠE ŽELJE, SE TEM POTOM ISKRENO ZAHVALJUJE- MO IN SE Jl.M PRIPOROČAMO TUDI V LETU 1964 ZA VSO NAKLONIKNO.ST IN SODELOVANJE. UREDNIŠTVO IN UPRAVA TEDNIKA, PTUJ HorDshop OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Ko molčite, vas ne more nihče napačno razumeti. Vča- sih ni dobro vsega slišati in videti. Navajeni ste se pravo- časno smejati in biti resni. Ne bodite zadovoljni samo ta- krat, ko vam vsi pritrjujejo. BIK (od 21. aprila do 20. maja) Za kar se boste dobro pripravili, vam bo prav gotovo uspelo. Ne pozabljajte, da pričakujejo soljudje tudi od vas več vljudnosti. S taktiko lahko vsaj toliko dosežeta kot s sposobnostjo. DVOJČKA (od 21. maja do 22. Junija) Obljubite le toliko, kolikor boste sigurno lahko izpol- nili. Dobre izpodbude so v družbi in v službi enako vredne. Pristanite le na tiste zahteve, ki ne presegajo vaših mož- nosti. Hrabri se v težavah izkažejo, slabotni pa izmaknejo. RAK (od 23. Junija do 22 Julija) Ne zavlačujte odločitve, ki ste jo sami ponudili. Dobre izpodbude so v družbi in v službi enako vredne. Pristanite le na tiste zahteve, ki ne presegajo vaših možnosti. Hrabri se v težavah izkažejo, slabotni pa izmaknejo. , LEV (od 23. Julija do 22. avgusta) Ne zamudite prilike za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Nekoga boste zelo razveselili z manjšim presene- čenjem. Vse vam ne ugaja, kar vam bližnji ponujajo. DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra) Z odločnim nastopom boste uspeli pri ljudeh, ki vam| tega ne prisojajo. V potrpljenju ni najboljša rešitev. Ne j ravnajte vedno samo po svojem razumu; večkrat je dobro i dati besedo tudi svojemu srcu. ] TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Le tiste želje se vam bodo izpolnile, ki se jih res ve- i selite. Zaljubili se boste v deklico, ki vas že dolgo rada ; vidi. Poklicni uspehi vam bodo šele čez nekaj časa kori- stil i, ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Ob zadostnem pregledu nad stvarmi se vam ne more primeriti, da bi važne zanemarili. Iz težav boste sami našli najboljšo rešitev. Okolica vas zelo ceni, ker ste jo vedno pravočasno upoštevala. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) Ne dajte se preslepiti z lepimi besedami. Težjim napo- rom mora slediti primeren oddih. Predno se boste odločili za spremembo službe, pretehtajte sedanje in nove predno- sti. Poskušajte se prila^^roditi okolju, v katerem živite. KOZOROG (od 21. decembra do 20. Janoarja) Uspevajo vam stvari, ki se jih lotite z zadostno vnemo. Lastna spoznanja so dragocena, koristne pa so tudi izkuš.' nje drugih. V stiku z ljudmi ste mnogo pridobili. VODNAR (od 21. Januarja do 19. februarja) Ostanite pri svojih načrtih. Ce boste poslušali druge, ne boste slišali lastnega glasu. V veseli družbi se najboljše počutite. Tudi besede lahko ranijo; takšnih se izogibajte, ki bi drugim škodovale. RIBI (od 20. febraarja do 20. marca) Ni ovir, da se vam žel.je ne bi mogle izpolniti. Z mir- nim zadržanjem si boste pridobili nove prijatelje^. Ljubezen marsikomu pomaga, mnoge pa celo rešuje iz težav. daje svojim vlagateljem svoje poročilo: 1. .Število vlagateljev na hranilne knjižice se je povečalo v letu 1965 od 7.712 vlagateljev v začetku leta na 9.215 vlagateljev k«>ncem leta 1965. Povečanje je 1.505 vlagateljev ali za okroglo 20 "/o. 2. Hranilne vloge so se v letu 1965 povečale od začetnega sta- nja 245 milijonov na 590 milijonov, porast hranilnih vlog je za 147 milijonov dinarjev ali za 58 "/o. Porast števila vlagateljev in porast vrednosti hranilnih vlog je dokaz absolutnega zaupanja vlagateljev v naše de- narne zavode. KOMUNALNA BANKA PTUJ bo za leto 1965 pripisala svojim vlagateljem na obstoječe hranilne vloge prek 15 Ml- LLIONOV dinarjev OBRESTI. Vpisovanje obresti bo banka pričela po 15. januarju 1964. KOMUNALNA BANKA PTU.I