Listek.
255
Jagič" na podlagi Grškovičevega odlomka, ki so ga našli na Vrbuiku in je sedaj svojina jugoslovanske akademije. Ta odlomek apostola obseza štiri pergamentne liste v mali četverki, pisanih z okroglo glagolico iz konca XII. stoletja. Na robu listov so opombe v bosenski cirilici iz konca XIII. stoletja. To dokazuje, da so rabili to glagolsko knjigo še v tej dobi, tam kjer se je rabila bosenska cirilica, da so tedaj še na konci XIII. stoletja dobro poznavali v Bosni glagolico, dasi jo je že bila izpodrinila cirilica. Ker so omenjene opombe v zvezi z grškim obredom, morala je biti knjiga urejena po tem obredu. In to ni brez pomena za domovino spomenikovo, zakaj iztočni obred ni nikoli sezal do. hrvaškega severa.
Ta odlomek nam tudi pojasnjuje razvitek srbohrvaške redakcije glagolskih spomenikov. V dunajskih listih, kateri so iz iste dobe, razvita je hrvaška redakcija že popolnoma ; v Grškovičevem odlomku pa je najti še nekoliko sledu bolgarske starine, mimo nekaj primerov z '^ tudi še y in v jednem slučaji tudi še črko dzelo. Dobro je opazil prof. Jagič, da ta razlika med severnim in južnim spomenikom iste redakcije ni morda znak večje starosti Grškovičevega odlomka, nego da se je srbohrvaška redakcija radi vpliva sosedne macedonske pismenosti konsolidirala nekoliko pozneje od severne, zai' s"o-/rjV hrvaške\ i m, y v zadnji se je sedaj samostalno razvil in ni prodrl iz juga. Glagolska pismenost v Bosni, Hercegovini, Črni Gori, Stari Srbiji se je tedaj razvijala pod vplivom macedonske, v katero je v tej dobi že v marsičem prodrla nova iztočna redakcija prevoda. V palaeografskem oziru ne stavi prof. Jagič tega odlomka v isto vrsto z najstarejšimi hrv. glagolskimi odlomki v ožjem zmislu, ker je našel, da mu je več skupnega z macedonsko-bolgarsko glagolico nego s severno hrvaško.
Odlomek je tudi zanimljiv za zgodovino staroslovenskega prevoda apostola, zakaj ohranil je, kakor je to dokazal Jagič v svoji podrobni analizi teksta, mnogo starine in se v tem strinja z najstarejšimi teksti te vrste, da, v marsičem jih celo preseza. O popravkih na podlagi latinskega teksta ni v njem sledu. — Natančneje ne morem tukaj razpravljati o koreniti Jagidevi filološki in jezikovni oceni tega spomenika in o vseh pa-laeografskih posebnostih, katere nam je razložil prof. Jagič tako temeljito, kakor le on umeje razpravljati o slovanski palaeografiji;  na  vse to  tukaj  samo opozarjam.
V.  Oblak.
Prinos k Prešernovemu tolmaču. Večkrat se cituje iz „Kersta per Savici" lepa antiteza ,,vname se strašni boj, ne b6j, mesarsko khCnje1'. Toda ni mi znano, ali je kateri PrešeVnovec izteknil, da se takšna antiteza čita že v Schillerjevi ,,Devici orleanski", in sicer v popisu Raoulovem o prvi bitki device orleanske z Angleži (I. dej., Q. nast.j: »Ein Schlachten war's, nicht eine Schlacht zu nennen!« A Schillerjevi tolmači napomi-njajo, da se podobne autiteze nahajajo že v latinskih pisateljih, u. pr. v Liviji 4, 45 (»proelium« in >caedes«), 28, 16 (»pugna« in »trucidatio velut pecorum«); v Kurciji 4, 15 (»Iamque »on pugna, sed caedes erat«); v Tacitu, Hist IV. 33 (»caedes . . . non proelium«).
V.  B.
Gledališke novice. Smetanova ,,Prodana nevesta" se je nedavno uprizorila tudi v Hamburgu in Bremenu ter dosegla velikanski uspeh. — Glinkova opera ,,Ruslan in Ljudmila" se je pela v Peterburgu sedaj že tristokrat. — Fr. Ruth v Pragi je podaril 250.000 gld., da se zgradi drugo češko gledališče za preprosto ljudstvo. —Prva igralka našega gledališča gospa Borštnikova je minuli mesec z odličnim uspehom gostovala v Zagrebu kot ,,Dama s kamelijami" in ,,Nora". — Zagrebški rodoljubi so osnovali društvo prijateljev dramatiške umetnosti, kateremu namen je prav tisti kakor n. pr. ljubljanskemu gledališkemu   društvu.    —   Znani   hrvaški   pisatelj   dr. Marijan   Derenčin   je spisal novo
256
Listek.
veselo igro ,,Opozicija na selu". — Nedavno se je na zagrebškem odru igrala tragedija ,,Poslednji Zrinjski", katero je spisal H. Dragosic. Kritika pravi, da je ta drama najboljše delo  v novejši hrvaški književnosti.   Pisatelj  obdeluje novo dramo  „Siget'.
Književnost v Bosni. Z novim letom je pričela deželna vlada v Sarajevu izdajati list : ,,Skolski vjesnik. Stručni list zemaljske vlade za Bosuu i Hercegovinu. Urednik Ljuboje Dlustuš. Godišnja cijena sa poštarinom 2 for. a vr." Izhajal bode v mesečnih zvezkih po najmenj dve tiskani poli. Sodeč po vsebini prvih dveh zvezkov, ki jih imamo v roki, bode list dobro došel ne samo učiteljem, nego tudi ostalim naobražencem, zakaj objavljal bode vse nove obrte in izume, priobčeval znamenite literarne pojave v učenem svetu in beležil v popularno pisanih člankih obča vprašanja svetovne znanosti, katera imajo kakeršuokoli vrednost za narodno naobraženje. Članki so tiskani z latinico in cirilico po želji dotičnega pisatelja. Zajedno se bodo v tem listu objavljale vse naredbe, ki jih je že ali pa jih šele bode izdala vlada na polji šolske uprave. — Vsebina obeh zvezkov je kaj raznovrstna ; med ostalimi članki je sosebno zanimljiva razprava : ,,Školske prilike u Bosni i Hercegovini od okupacije do danas," katero je napisal vladni svetnik Ljuboje Dlustuš, urednik temu listu. Razven tega čitamo v prvem zvezku: Dvie tri o krasopisu i pisanju u osnovnoj školi — Odgojenje — Stari Grči i uzgajanje u njih — Dackal — Črtice iz higijene — Nekoliko riječi o bakterijama i bacilima — Dopisi — Pedagoške mrvice  — Listak  — Ljetopis godine   1893.   —  Službeni dodatak   —.
Jezik listu je lep, in vlada si je z izdavanjem tega lista zaslužila veliko hvaležnost sosebno pri  učiteljstvu.                                                                                              —p.—
Znameniti grobovi. Dne" 19. prosinca je umrl v Solunu Ivan Stjepanovic' 'Jastrebov, ruski konzul, ugleden prijatelj srbskega naroda. Priobčil je več znamenitih del ; sosebno znani so spisi ,,Podatki za zgodovino srbske cerkve" (1879.), ,,Običaji in pesmi turških Srbov"  (1886.) in  „Pisma  turških Srbov"  (1889.).
Dne" 12. svečana je umrl v Kajiri pianist in dirigent Hans pl. Brilozv v 64. letu dobe svoje. Trideset let je na Nemškem poleg Liszta in Wagnerja vladal glasbeni umetnosti,   in tako so imena    teh umetnikov   nerazdružna,   dasi  so se sicer križali njih potje.
Lani smo poročali, da je voditelj lužiških Srbov Michal Hdrnik praznoval svojo šestdesetletnjco in zajedno štiridesetletnico svojega književnega delovanja. Sloveči rodoljub je dne" 23. svečana izdihnil svojo plemenito dušo. Njega smrt je prevelika izguba malemu lužiškemu  narodu.
"j" Peter Bučar. Dne" 27. svečana je umrl na Mrežnici pri Karlovci znani narodni hrvaški pisatelj, župnik Peter Bučar. — Pokojnik se je porodil dne" 27. velikega travna 1815. leta v Karlovci ter se je za ilirske dobe oglasil v ,,Danici" s svojimi pesmimi. — Pozneje je pisal za razne liste in časopise poučne in zabavne spise. — S svojimi pove-stimi: ,,Žepari", ,,Na Ivanje", ,,Zlatogrivo ždriebe", ,Jurjevo", „Ne razvaljujte ptičjih gnjezda" je pokazal, kako" treba pisati za preprosti narod. Napisal je še: „Križevački top", ,,Zena", ,,Sta me briga", ,,Nekoliko laži" in dr. — Izdal je: ,,Selške pripoviesti" in  poljudno  pisan  ,,Put u Rim".    —   Pokojnik je bil   vzoren   duhovnik in domoljub.  —
—o.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen  v  veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld.  60 kr.,  pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele   po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Upravništvo  »Narodna Tiskarna«  Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska  »Ndrodna Tiskarna«  v Ljubljani.