SL 91. V Trsta, ▼ sredo 11 novembra 1884. Telili, Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko Jta*«.« • EDINOST« izhaja i krat h» teden vaako irili in 11M« o poludne. Cena m tm Uto je €> k: I z« poln leta a fld.. za t«\n leta ± g Id. KO kr - PoHmezn« ievilk« ae dobivajo pri <.i>r»vuiltvu in v trafikah v Trat« pn tfc kr., ▼ terloi in ▼ A|d*vi2iat ik> O kr. — Strnfnint. reklamacij« in ineerate prejema Opravulitvt, vit Torreati, »Ntva tlskaria*. V«l duei« e« pošiljajo Uradilitvv »vi« Terreate« »Nuov» Tlpografla;« vsak mora hiti frankiran. Hokoplal o»er posebne vroduoetl ne vračajo. — Jnnrati (razne vr«te naznanila in poslanice) n» .taraftinljđ po pojrodbi - prav cen*; pri kratkih oglasih t drobnim! arkatrii e« ptafaje za vaako beencio ti kr Veltkonemška politika. (Koner.) Naravno je, da si mi Slovani moramo dobro zapomniti te veliko-nemške izjavo prvih učenjakov nemškega naroda ; one nas silijo na opreznost; ali njim nasproti mi ne nasve-tujemo turškega fatalizma, ampak podvojeno delalnost v vseh strokah. Res je, da smo Slovani v obče mnogo zaostali; toda naš narod je le mlad, nepokvarjen, on ima v sebi Teliko duševno in moralno moč, on more torej vse račune velikonemcev in nemških učenjakov prekrižati. Saj «0 tudi Francozje od začetka tega atoletja pa do leta 1810. po vsem Bvetu ponašali se, da so »la grande nation«, da sj nedosegljivi in da bodo Sčasoma ukazovali vsemu svetu. Noinci in nemSki učenjaki so tistikrat žleli, učili se in nemški narod vzbujali ter navduševali. — Oni niso tako oholo pisali, ampak posmehovati so so Francozom, ko so oni V svojem Šovinizmu pisali o »gloire« iu o razširjenju svojih mej daleč tija V srce Nemčije. Baš to bi jim moralo služiti v poduk, da v istej meri, kakor oni takrat, in morda še|hitreje, napredujejo zdaj tudi Slovani, ki predobro vedo, da so zaostali in ta zavest, pa njihova eneržija, nedade jim miru, dokler ne dosežejo drugih kulturnih narodov. Dosedanji napredek Slovanov v obče pa jamči za bodoče njihovo vspešno delovanje na vseh poljih kulturnega živenja, in ustavijo gotovo Slovani tudi nemško poželjivost, ki se kažo posebno v Steinovem izreku, da Nemec nema miru, dokler mu ne postane služna vsa zemlja. Ali no le nemški učenjaki, tudi PODLISTEK. Italijanska Slavij a. (Dalje.) Ako pa bodo italijanski uradniki tako ravnali z ljudstvom, bode se vedno bolj širila nu j beneškimi Slovenci pesem, katero je nek pesnik, beneški Slovenec, objavil v ?0(fi SI. 4 od 94. maja 1871. — -Tu prsnik je še danes živ in uprav on bi lehko pisatelja kniige o beneških Slovencih po i »ići I o nezadovoljstvu beneških Slovencev % i ta), vlado. Pesem, ki je tisti-4krat vzbudila veliko pozornoat, glasi sđ tako le: Slovenija In njena hčerka na Beneškem. Kaj jočeš s« ti krasoilca? Kaj v klavernili m^lih živiš? Si tudi ti moja hčetica, Mi vedno pri srcu stoj iS. Glr.j! tvoje sestrice na Dravi, Na Šoči, na Savi si Že Pripravljajo 16 or, da v slavi Veselo vse ovenčajo me. — A 1)1 mamica dragi in mila! Okove in žulje poglej, Ki nosim, in bora jih nosila Jaz v svojim domovji vselej. francoski učenjak Lerov Beaulieu, profesor univerze v Parizu, na katerega se tudi Roscher prav rad naslanja, piše mej drugim v svojej jako imenitnej knjigi o širjenju ljudstev, da gleda skoraj z neko bojaznijo v bodočnost, ker je prepričan, da sedanjo narodnostne razmere čez 3 ali 4 stoletja popolnoma zgino. Skoraj ves svet bode potem zaseden po treh ljudstvih, namreč Rusih, Anglo-sasih in Kinežih, kultura teh treh narodov bode vpljivala na največi del sveta in vsak bode štel na stotine milijonov, do pol milijarde in več. — V grednjej Evropi (torej tudi južnih slovanskih deželah) se morejo potem vzdržati le Se Nemci kakor posebna narodnost z do 200 milijonov. Kaj pa bode iz manjših narodov, iz Francozov, Spanjolov, Italijanov, Madja r o v in Škandinavcev ? Ti narodi bodo gotovo mnogo padli v svojej veljavi in ostanejo v svetovnem pogledu k večemu to, kar so denes Rumunci in Grki, njihova izvirnost, njihovo duševno in moralno dostojanstvo, njihova narodna zavest mora f>ri takem položaju nazadovati in po-agoina zveueti. Da se takemu enoličnemu obu-božanju človeštva v okom pride, želi Beaulieu, da ljudstva narastajo po takih kolonijah, katere ostanejo narodne: francozki narod naj na priliko narasta po kolonizaciji severne Afrike. — Ta učenjak je tako malo šovinist, da spominja svoje brate ni to, kako je vsaka francoska vojna na kontinentu Francozom prouzročila veliko zgubo na morju in glede kolonijskega uspeha ter tako jako oslabela svetovno stališče francoskega naroda. -- Ta učenjak smatra tudi za veliko nesrečo, Ja/. nisem ne v uradu, ne v Soli, Da ravno tu od vekov živim; Ko tukaj beračim okoli, Le v Cerkvi zavetje dobiin. Ne pouiam veselja, rad6sti, L" solza mi solzo po.ii Po bledem obljičju, do kosti Me laška pipka mori. K' dar dajo lovorske vezila Ti hčerke v prestavni spomin, Ja/. bom milotinke glasila Pod ver bo, putem pa ?.,. pigin ! In tnamka, na mojo gomilo Te prosim, položi na njo Cipresovo tužno ve/.ilo, Iu kuni iz »česa solzo l! — Ne misli tak' hĆM'ka slovenska; N- obunaj 11a la«t-ii pnhol: Naj prid9 U sila peklenska Ne nniži t lov »m ki \arcdl Pa saj pisatelj tndi sam v tein oddelku pri poznava, da imajo beneški Slo venci mno^o uzrokov nezadovoljstva z italijansko vlado. On pnša mej drugim, jeli mogoče imenovati dobrotnika tacega, ki ubožcu podari vse polno lepe svilnate obleke, pa mu vzame iz rok koŠče* polente, s katero si je hot-l lakoto potolažiti. — Na eruk način dela ital. v|ada z beneškim Slovencem. Lepe, natančne p -stave, ali zavlučno, dra-io postopuije. Ako ima kedo kaj terjati, in naj bolu njega terjatev celo postavno »knjižen 1, leta bode moral tožariti se iu trošiti, in ko mu bode človeštvu poangleževanje vseh nemških izseljencev v severno amerikans državah. Res je, da tudi francoski Še precej, veljavni učenjak govori Nemcem v korist, ker so mu poznani kakor jako onergični, vstrajni in na-predovalni narod; ali, ako ta učenjak uže enemu delu Slovanov daje tako veljavo, da ima ta del postati najmočnejši narod v Evropi, gotovo ni računil z razmerami, katere obstoje sploh mej južnimi Slovani. Ni verjetno, da bi moral nemški naval izruvati slovansko koreni ko v srednjej Evropi. Preveč so napredovali razni Slovani v srednjej Evropi živeči, uže se popolnoma zavedajo svoje narodnosti in solidarnost mej njimi postaje z vsakim dnevom veča, kolikor bolj zapazujejo, da jim preti ona nevarnost, katero smo omenili v tem članku. Da pa se Bismarkova politika popolnoma vjerna z nazori nemških učenjakov, to se pač vidi, posebno iz najnovejših prizadevanj njegovih glede nemške kolonizacije v Afriki in drugod in tudi iz zveze, katero je Bismark sklopil z našo državo. — Ker pa je politika Bismarkova v tako oskej duševnoj zvezi z Roscherjevim mišljenjem, zato je to pač tu li svarilo merodaj-nitn krogom avstrijskim iu kaže, kako je v Avstriji potrebno, da se Slovanom daje vsa prilika razvitka in napredka, kajti njihova .kultura, njihov napredek je jez proti napredku one ideje, katero Roscher zagovarja ; gotovo ni naša vlada poklicana da pomaga vresniČevati velikonemške ideje nemških učenjakov, ki so ali še v Avstriji, ali pa so v svojem Času služili na naših visokih Šolah, ter morda od bližje spoznali marsikatero slaboto, Ahilovo peto naše države. !)a bi Avstrija šla za Bismarks po kostanj notri dobi do Soluna, to je skoraj neverjetno, in vendar tam zunaj tako računijo. Pozor tore;, dokler je čast Dobro pa je, da se seznanimo z menenjem nemških učenjakov. — V ostalem pa nam hodi na misel stari pregovor, kateri je našel tudi v Rngcherjevej knjigi prostora: da je nJamreČ, ako Bog da in sreča junaška, uže za to poskrbeno,da velikonemška drevesane vzra-stejo v nebesa. nazadnje npvu prisojna na javuej dražbi, prepriča se, da je za ves proces trikrat toliko potrosil, kolikor j* njiva vredna. Nek ital. poslanec je uže pred leti ital. vlado interpeliral zarad te nedostatnosti. ali v parlamentu ju preveč odvetnikov in ti so stvar zadušili. Na Italijanskem je sploh tolita zoper urade iu uradnike iu ako je pri nas pravosodje počasno, Še počasneje, pa veliko slabeje je v Italiji in slišati je dosti o korupciji v ondotnih uradniških krogih. Ta slabi procedura pa je tuli beneškega Slovenca, ki je v' prejšnjih časih vedno strogo spoštoval postavo, tako de-mo ral i/.ovala, du so zdaj tim trajno na inevnetn redu ra/.ni prestopki, razne zvijače, s kateiiuii se ljudje ogibljejo postave, posebno pa krivo pripisovanje, svojevoljno »dstranj »nje zarubljeuega blaga itd. Občine so ostale kakor so bile pod Avstrijo, ali ostali so vhi stari troški in opravila i u dodala je Ita'iju Se mnogo novih. — Nekdaj «0 vsi ta občinska opravila opravljali v to izvoljeni ohčinarji, zdaj pa morajo biti takozvani tajniki, ki so prave pijavke, in občine dosti stanejo. Brez tajnika zdaj kar več ne cre in leta 18S2. je nek sindak (okr. glavar) pre i kazenskim so liftčem izrekel, di beneški Slovenec je tako navezan na svojega tajnika, kakor tele na vime krave. V istini lepa, fini primera liŠkega birokrata! In kar je Se slabše, to je, da se je vzel čedadsketnu okraju kraljevski komisar, tako da morajo ljudje predaleč iio- Občni zbor pol t. društva Edinost. Na Katinari dne 9. novembra. Predseduje g. Ivan Naberpoj. Zapisuje tajnik v. V. Dolenc. Vlado zastopa govp. R. vit. Vidic. Navzočnih okolo 350 udov in gostov. Predsednik pred vsem pozdravi občinstvo, ter se mu zahvali za tako obilni obisk, predstavit g. vladuega komisarja in odpre zborovanje ob pol 4 url, pova» bivši tujnika, da z obzirom na dnevni red zl ora najprej orečita prošnjo, kakor jo je odbor pripravil zarad potnnoienja kur/.ov slovenščine na c. k. gimnaziji v Trstu. Tajnik potem prečita to le prošnjo: Visoko e. kr. ministerstvo tm uk in hogočastje\ Z velikim veseljem in navdušenjem so pred petimi leti slovanski narodi v Avstriji sprejeli glas, da je Nj. Veličanstvo, presvitli csar blagovolil poklicati novo ministerstvo, kateremu je dal krasno nalogo, mej avstrijskimi narodi mir napravit*. (Mnogobrojne zaupnice je pošiljal slovenski narod novemu minlsterstvu). Zaupljivo se je slovenski narod oziral na nektere slovanske zastopnike v minlsterstvu, nadejaje se, da se ule vender enkrat neha njegov mnogoletni boj za teptane pravice njegovega lepega jezika v uradu in šoli, nadej .je se, da se bodo nova roi-nisteistva blagohotno ozirala na siromašni gmotni Rtau avstrijskih narodov. Na ielje mogočnih slovanskih narodov v Avstriji, Cehov in Poljakov, jemal se je diti, ako imajo kako opra vilo pri političnej gosposki. — Tuli v drugem obziru, posebno pa v narodno gospodarskem, močno j" Italija zanemarila kraje, v katerih pre-bivajo beneški Slovenci; veliko pomanjkanje ce*t mej najvažnejšimi vasmi jako teji vsak promet, sicer jako obrtnim iu marljivim ljudem. Nad 100,000 lir gre iz slovenskega okraja Italije v drživni žep; od tr>h ne fride nič več nazaj in gorati kraji so torej taliji aktivni, mej tem, ko so bili Benečanom in Avstrijcem pasivni, pa je beneška republika vedno oprošč.ila i.e-neške Slovence skoraj vsaoega davka. — Z iaj pa je tako, da morajo beneški Slovenci od svojega skalovja skoraj več davka plačevati, neuo ga plačujejo posestniki pomarančnih gajev iu krasnih livaa v Siciliji. Ubogi Ital. Slovenec ima sploh večn« nraske z ital. vlado zarad cestnine, paše. zarad gozdov in kontnbandov, in znano je, da je ital. finauca jako natančna, tako sicer, da je uje marsikaterega kmeta zarad ri -koliko kilov soli, katero je prinesel iz Avstrije, popolnoma ugonobila iu pripravila na beraAko palico. Prav tako so morali kmetje zarad gozdnih prestopkov, katerih so največ krivi uradniki, plačevati globe na glob?. N'č dobrega torej nemajo naši bratje onkraj meja; zaničujejo jih uradniki in sploh ital. gospoda, za njih duševni razvoj se veliko manj skrb, nego v Avstriji, iu proti svojemu bratu na Tolminskem je ozir; (,->hi si dobili univerzo, mnogo srđd-ujib ioj, poprej osnovanih po požrtvovalnih obćm tn m zatopili je drživa sprejela. tudi Poljakom se je marsikatera želja izpolnila. Zastopniki ni aloŠtevilnega slovenskega naroda, ki je za Avstrijo na jugu eminentne važnosti, vračajo se vedno tuJni in s pralnimi rokami iiomu i t. zasedanj državnega zbora. Le Hovencem nt» Kranjskom kuže visoki vlauu nekaj več prijaznost1, <:očini je na Štajerske m in pri n;.s na Primorskem ostale pri starem. Vsak narod ima pravico zahtevati, da znajo uradniki, ki so zarad ljudstva nastavljeni, z ljudstvom občevati. To mora priznati vsak nepristran človek,, bodisi omikanec ali prostak. Pa to Se ni zado* sinje, da bi uradnik z narodom v kakem hudo polomljenem narečju govoril, on mora hiti v pismu in v besedi popolnoma zmožen jezika tistega naroda. me| katerim živi. Nemški uradnik, na N-mftkein bivajoč mej rojaki svijimi, ne znaioč pismenega jezika nemškega, ni na svojem mestu. Naravno |e tedaj tudi, da se mora tisti m Slovencem, ki svoje štu lije vrŠu Iia primorskih gimnazijah in ki bodo v pc-znejih l^tih zavziinaii uradniška mesta na Primorskem, dati priložnost, da se slovenščini priuče v tolikej meri, da bodo slovenščino zmožni v pisavi in besedi. Da se ta cilj lož« do*eže, imajo vpi drugi narodi gimnazije in realke osnovane na podlagi poduka v materinščini; Nemci Imajo nemške. Ogli ogrske, Lahi laške gimnazije, za tis-te Slovence pa. ki pošiljajo svoju sinove na c. kr. tržaško gimnazijo, pa je silno slabo poskrbeno. Ne le da se slovenščina še v dveh urah obligatno rit» podučuje, kakor je to na vseh gimnazijah na Slovenskem, n. pr. v Gorici, v Patini, v Celji, v Mariboru, na Pluju; na Kranjskem so ustanovljene, kakorznano. rlovenske^ paralelke; tako da se Slovenci vsaj v nižjih razredih v vseh predmetih v svojem materinem jeziku podučujejo. Število slovenskih dijakov na o. kr. državnei gimnaziji rasto vsako leto vidno. ' Leta 187-2. jih je bilo v vseh razredih '39, ki so se v treh oddelkih podučevali. Priloženi program omenjene srednje šole iz minolega leta kaže. da je bilo na gimnaziji VRph dijakov 4 3, mej temi 138 Nemcev, 128 Italijanov, 117 Slovencev, Grkov in Armencev 20. tedaj dobra četrtinka vseh dijakov in dotični program pravi na strani 72—73, da so bili trije oddelki; v prvem da se j* podučevalo nemŠk', v drugem pa in tretjem po slovenski; tedaj prav za prav le v dveh oddelkih po slovenski. Tistih oddelkov, v katerih se Slovenščina po nemški uči. to se < 6 za Nemce in Italijane, tistih oddelkov ne smemo smatrati kot slovenskih; kajti nikder in nikoli se ne more rojen Slovenec slovenskega pismenega jezika na podlagi nemščino učiti. Taki oddelki tudi Slovencem niso v nobeno korist, ampak v škodo, ker se tak Nemec in ltaljan uči nekaj slovenščine in potein se kot prositelj za službo sklicuje na taka gimnazijalna spričevala, ki svedočijo, da se j* nekdaj v mladih letih udeleževal slovenskih ur. Dostikrat pa hodijo tudi Slovenci v take ure, ker se jim je treba manj učiti; saj je naravno, da več slovenščine zna, nego Nemec in Italijan. O i kar se je v Trstu ustanovilo semenišče, ki ima namen v okom priti pr -uianjkliaju v duhov&kern stanu v trŽaškej fiji, prihaja vedno več slovenskih dijakov na tržaško gimnazijo; tudi od drugih krajev prihaja več slovenskin dijakov be n^ški Slovenec pravi trpin in paria, ker Tolminec, akoprem tudi gorjan, ima lepo cesto, šole (ljudske) v materinem jeziku in je s ploh v zadnjem času gmotno in duševno napredoval. PisaMj sicer pripoznava to bedo beneških Slovencev, ali le v manjšfcj meri nego je v resnic'. Ako so pa gorjesa tako velika, ne vemo, k iko pojde s tem, da Italija i* svojih beneških Slovencev napravi atraktivno središče, da z njimi vpliva na avstrijske Slovence. Pisatelj naua potem pripoveduje, da tudi Italija nič kaj ne spoštuje zgodovinskih starin akoprem je »terra classica*. Starodavna imenitna cerkev Sv. Kvirina, nujstarŠa božj i veža v južnih slovenskih krajih, bila je pop ej več let senenik, zdaj ja le še podrtija. Trg oMo cerkve, na katerem so zborovali ljudski shodi, lipe, ki ko ta prostor ob laj.ile. vse to je odstranjeno brez potrebe. Mize in klopi, okolo kate rili so se zbirala starašinstva in Ijudsk eodnije, vse to je razbito, li tu in tam . dvoiu kake ki črne se nahaja kaka stara hloo ali miza iz onega časa. Dokumenti sodniki in drugi iz poprejšnjih stoletij so dolgo čakali pametne roke, sili leta 1866. so j h večidel prodali goriškim, če dadskim, korminskim botegarjem, da so nje zavijali sir. Kar jih je le ostalo, na bajajo se na kafići čedadekega sodišča, toda v^prŠČerii na dežju in vetru tako, da poc.si zgnjijo. — Taka in nič boljS.i ni osoda beneških Slovencev, in iz »alcuni guai« se jih more izvesti tudi prav mnogo. [Dalje prib.) Djaki, naj pri iejo z štajerskega, Kranjskega ali z Primorskega samega, smejo pričakovati, da se bodo mogli na slovenskem Primorskem prav tako slovenski učiti, kakor na Kranjskem in na Štajerskem. Dasi tedaj Število slovenskih dljikov vedno raste, odločuje ravnateljstvo vender nfko čutno doslednostjo vedno samo ur ali tri kurze za ves nauk v slovenščini, za Nemce in Slovence in smatra ia predmet kot jako nepotreben. Tedaj se je *.idi v tem letu odmerilo le 6 ur; v najvišji oddelek hodijo dijaki 7. in 8. raz reda, vseh 12; v drugi tečaj hodi nad M dijakov iz 3. 4. 5. in 6. razreda; v prvi tečaj rojeni Slovenci iz 1 in 2. razreda n nekateri skbŠI dijiki viših razredov, v lemško-slovenski oddelek pi hodijo Italijani, Nemci in trije Slovenci. Da bi vsaj nekoliko mogel naravno razdeliti dijake in način podučevanja po pametnih pedagogičnih načelih vravnati. predlagal j • učitelj drugega tečaja, naj se mu dovoli, da učence 3. in 4. razreda posebe v dveh urah podučuje in prav tako tudi dijake 5. in 6. razreda in se je ponudil za dijake zadnje omenjenih dveh razredov po vtorkih in petkih o I 12—1 zastonj učiti, samo zarad tega, ker je vsa-kako lože dijake dveh bližjih razredov po enem načinu učiti, kajti to se bržkone o v edino le za šolo in vednost žive, zaslužijo, na morejo na slovenskoj zemlji tako mirno tvoj posel opravljat). kakor nemški, kiao iz raznih avstrijskih dežel sem na Slovensko prišli slui t. Tedaj tudi zarad tega trena, da ae razmere glede slovenskega jez ka na tukajšnjih sredtiih Šolah vrede, da ne bo vika m krika po časnikih. Uie pred Štirimi leti je društvo »Eli-nost« visokemu c. k, ministerstvu za uk iu bogočastje poslalo spomenico, v katerrj I je prosilo, naj se na tukajšnjih srednjih šolah slovenščina kot oblig ten predmet v vsakem razredu podučuje. Sklicevaje se na to spomenico se zdaj društvo opetoma obrača na najviSjo oblastnijo za uk in se nadeja, da visoko ministerstvo opravičen« želje primorskih Slovencev uslišj. PredMdništvo poli*, društva «Edinost«: Prediednf«: Tajnik: I. Nabergoj. y. Dolenc, Politični pregled. Notranje dežele. Jtumunski kralj in kraljea sta zopet na Dunajt. 10 t. m. sta sprejela grofa Kalno-kyja; danes pa sta oipotovala v Budim-pest, kamor ju je povabil naš cesar in kder ostaneta nekoliko nr njegova gosta, potem pa dalje odpotujeta. Od te ki otek delegacij marljivo delnjo ter so svoja dela do konca dognali. Danes ima avstrijska delegacija sejo, v katerej se razpravlja proračun zunanjih zadev in proračun za Bosno in Hrcegovino. V og trs kej delegaciji, odseku za zuna> nje zadeve, stivil |e poročevalec Falk na ministra zunanjih zadev enaka prašanja, kakor so biia stavljena v a vstrijskej delegaciji. Minister se je pozval v tej zadevi na presiolni govor i svoja pojasnila v av. •trijskej delegaciji, kakor tudi na Ti s ti no izjavo v poslanskej zbornici, pristavil pa je, da so prijateljske razmere z Nemčijo mej prebivalstvom globoko vkoreninjene i da nikder ne bude nezaupanja. Prijateljske razmere z Italijo se niso spremenile. Minister potein govori o razmerah Rusije ,ia zapadne Evrope, posebno uasproti Avstrije in Nemlije po berolinskej pogodbi vsled neizpolnitve nedosegljivih idej. Potem je nastopilo pomirjanje in pomen shoda treb cesarjev je ta, da so se vladarji zdruiili v politiki miru na podlogi obstoječih pravnih razmer. — Minister potem naglaša znane zelo ugodne razmere z Srbijo. — Tu li razmere z Humunijo so postile srčne iit minister je nagla&al z velikim pripoznava* njem, kako ae kralj i njegova vlada za ta trudita. Minister je prepričan, da se zatro agitacija neke majhne razsajajoče stranke. O agitatorjih iz naše driave, je rekel, da onstran Karpatov delajo malo Česti nam, ru-munskej vladi pa velike zadrege. - O Črnej-gori se je izrazil minister, da kaže najboljšo voljo in da v zadnje m času dela po-Steno. — Na prašanje Sxiiagyja, ali zveza z Nemčijo ni le defenzivna zoper gotove nasprotnike, teiuuč za vse primerljaje dogovorjena, odgovoril je minister: V pra-ialec hoče zvedeti, na kaj ručunimo vsled te zveze in katera bremena bi se nam ute-gnola naložiti, na to prašanje pa v interesu driave minister ne more odgovoriti. — Govoreč o Albaniji', pravi minister, da je tam stanje slabo. Se le nedavno so se ponavljali upori zoper vlado, vendar prepiri nho take narave, ki bi utegeoli imeti nevarne nastopke. Potem je minister Še ponovil uie znane izjave glede zveze železnic s Turčijo, trgovinskih razmer z grškim kraljestvom in omenil tudi pritožb zoper društvo Avstrij^ko-ogerski Lloyd.» Vnanje dežele. V tajnem kontistariji one 10. t. m. je papei imenoval več kardinalov, mej katerimi je tudi dunajski Vrhovni škof; pre-koniziral je tudi vei vrhovnih škofov, mej temi brikseoskega in ljubljanskega. V kou^istoriji je paptž v kralkem nagovoru omenil hudo stanje in nadloge cerkve ter kazal na širjenje katoliške cerkve po vsem svetu, kakor v Ameriki, kder je z Iaj Škofovski sho 1, v Avstraliji Indiji in v vsbodnih deželah, posebno pa v Afriki, kder je v Kartagi škofovski sedež zopet obnovljen. £umherlandski toj toda je 4. t. m. zopet razposlal okrožnico nemškim knezom, ne pa tudi nemškemu cesarju, v katerej pravi, da j-^ njegova vladarska pravica neizpodbitna i ne more se tajiti brez žaljenja državne ustave, ker sicer bi bde v nevarnosti vse \ ladarske pravice udov nemških držav. — R s je, pravico ima vojvod, aii moči mu manjka. Frameeeki senat je seji 7. t. m. z 189 glasovi proti 58 zavrgel dosta vek k volil- neniu zakonu, uaj s« odpravijo dosmrtni senatorji. Anglelkt spodnja tbernic* je 8 t. m. v drugem čitanji sprejela promembo volilnega reda. O egiptovskem prtUuji se poroča, da je lord Northbrook angleSkej vladi nasveto-vul, naj se Egiptu posodi osem milijonov lir šterilnov, uaj se povračilo na prejšnje dolgove ustavi, naj se znižajo obresti od delnic sueškegi kanala, troSkov za zase-denje pa naj nekoliko Angleška prevzame, novemu posojilu pa naj seda predstvo pred drugimi. S francosho'kitajskega bojišča se poroča: 2. t. m. je napalo tisoč Kitajcev utrdbe ob cesti, ki drži v Tamsui, ali bili so odgnani; tudi pri ponovljenih napadih na Tujenkvan se jim ni boljše godilo. Vsled vojne uiej Kitajci in Francozi so začeli Kitajci kristijane zelo proganjati, francoskim misijonarjem se na Kitajskem ni mogoče več drž iti. DOPISI. I m Trsta, dne 11. novembra. (I**-d op.) (Napadi ratnih trialhih časnikov na Slovence). Zid nji občni zbor »Edinosti« na Katinari, ki je bil močno obiskan in dela vso Čast političnemu društvu, dal je mnogo povoda surovini napadom iq „kou-Iskacijaui, pa popravkom. Tržiška »Šolo-barda« je, kakor navadno, prav snrovo napadla Nabergoj-a in okoličane, rekla je, mej drugim, da so si »taboriti« (občni zbor je te u poštenjakom tabor) neke ži-valice obirali, da so bile vse prošnje pre-čitane v zboru prava arogauca in še več lakih. Ali nazadnje pravi Uinjivi reporter, da je domu gred* slišal tri Slovence, ki ■o se maj seboj pogovarjali, in da je eden v njih sredi, nek g. P. rektl, da je bilo pri zboru največ nevedeiav (ignorantov), nekoliko častilakomnikov (ambisiosi) in pa prepotentni Dolenc. Na koncu popisa p* je trikratni »živio« na cesarja, ki je Slovencem gotovo prišel iz dna srca, spravil v družbo nekih Čudnih poskokov zbornikov in zato je bila Šalo-barda zasežena in se ima morda eel* nadejati procesa; kar morda jezično »Šalo-bardo« poduči, da tudi neslan humor ima svoje meje. — Nekemu majhnemu mo-žičku se Hlačice tresejo, zato pa je hitre ovadil one poredne Slovence in dostavil, da bomo tudi v ntkera slovenskem listu kaj šalobardBkega čitali. — Na, bomo vi- »Triestercau je pa porabila občni zbor »Edinosti« v to, da nemške profesorje draži na slovenske kolege, pa jej je ta pot iz-podletelo, kakor jej je tudi StarČevijadu. la list j« rumreč prinesel vest, da mislijo Starč«vičijanci šiljiv list ustanoviti v nekem italijanskem mestu iu soli, da bi to mesto moralo biti Trst. Pri tej priliki tržaške Slovence svari in straši pred Star-čevičijanci. Naravno, da Zaveznica Ireden-tašev — vsaj ad interim — do boljših časov — Tr.u prišteva italijanskim mestom ali to more le ona storiti, mi pa to zanikamo; smešno pa je talkino svarilo pied StarČevičj mci, katerih se toliko boji, da jih ve ino na zid riše. — Ne bi>j se. u raga tetku, Davul je le v sabor i p avi Jupiter tonans , toda ako pride v Trst, lehko se prepričaš, da j* jako prijeten, simpatičen, dobrodušen mož. Ali na uho naj pošepe-tamo tetki, da se bode nov Starčevičev list tUkal v starodavnem Ogleju, pa ne v Trstu, tam je pravo romansko mesto, pa ne Trst. F « • • L'Indipendente nas ta pot puSča še precej pri miru; on ima zdaj obilo opravili z mesarji, kateri so ga spravili v tako za drego, da je celo v nevarnosti, da zituhi »1'impresa per ia desinfezione« in potem kaj bo? * • » Cittadino ta pot ne češe Slovencev kakor fina Salobarda, ali on je pri vsem tem v tem rokodelstvu starši ou ŠJobarde iu jej more dati v finobi Še deset »puntov« naprej. O ti blažena Italijanska kultura. Ali G ttvlino s« je spravil te dni na Goirtka naš-j brate, on je v številki od 6. novembra pisal odprto pismo namestniku, ter ga prosil, naj vzame Italijane (I) v Lo-čniku pod svoje mogočno var«tvo, Okrajni šolski svet Goriški je razpisal službo učitelja v LoČniku in se je pregrešil s tem, da j« to službo razpisal po slovensko in terjal, du prosilci znajo podučevati slovensko. — Kaj Ločnik slovensko, ali ni ta kraj čisto italijanski, ali s tem ne skrunijo naše narodnosti itd.! Tako kriči Cittadino. Ločnik je p.i čisto slovenski kraj, od nekdaj so tam slovensko govo-ill. le bližina furlanskih vasi je bila vzrok, da so se ločenIŠki prebivalci naučili tudi nekaj slabe furlanščiii".Uzrok, da se je tam fu:- lanšč na vgnezdila, tudi je to, da ae je tam začelo pridigati po furlansko. — Ali pred 6 leti, kolikor se spominjamo, prosili so ločemški piebivalci za odtrgan je v sod-nijsketn in političnem obziru od Gradiške in Kormina in za priklopi jen je b Gorici in so dotično prošnjo s tem podprli, da oni niso ne Itabjini, ne Furlani, in da se je le zato mislilo, da so Furlani, ker se je tam brez potrebe pridigalo furlanski, ali oni so Stovenci in prav zato žele priti pod take ^ospoek*1, ki umejo Slovence. — Prošnja je bila uslišana, in ako se ue motimo pridiga se zdaj v LoČniku tudi slovensko. — Kder so torej sami prelivale! izrekli, uradno izrekli, da so Slovenci, tam torej oblastnije na popolnoma pravnej podlagi ravnajo, ako zahtevajo, da se deca podučuje v slovanskem jeziku. — Ako pi »Ciltadinov« t.rbljaČ vec velja, nego ločemški prebivalci, potem je kaj druzpga, ali nade|umo se, da tu u »G ttadinova« drevesa ne vzranio še v nebes*. To je torij »grave falto«, s katerim je »G ttadino« zapeljan po nekfj goriške j Žid kinji tak hrup zagnal. • « • Prišlo nam je na misel,., da bilo puč boljše, ako bi Šli Cittadino, Salobarda, Iu -dipendente in še tetka z njimi tržaške mesarje tolažit, kadar imajo shode proti Podujetu, tam pri nekem general-teletarju v ulici Chiozza, ki nosi v furlanščini ime kovač), ali pa, da hi šli učit tiste modre tržaške politik nje, ki so zadnjič postavili za svojega kandidata nesrečneža, ki je hi) uže petkrat v blaznici iu še denes no ve, j* li rudeč ali Črn. La vsak pr*d svojim pragom! Furlani in Kadoririi nosijo cokle, zarad tega pa se mi iz njih ne delamo norca, le Šalobardo j« prešinola moč tako vzvišene kulture. 12 kopra, 10. novembra. — V zadnjih časih je posebno zaslovela vas Šmarje pri Kopru, in to po vsej pravici. Nedavno še je kila trdnjavica koperskim La-honom, s pomočjo katere so pri volitvah zmagovali, aanes pa je trdna skala na meji Slovenstva. Prebivalci so se probrudili in sprevideli, čigavi so, kam spadajo, kde imajo svoje odkritosrčne prijatelje in brate, iri kde potuble prilizovalce. S probujeuo narodostjo pa se je začelo v tej vasi tudi vsestransko napredovanje. — Deška šola je tam v izvrstnih rokah i še le nedavno so osnovali tudi dekliško šolo, * kratka: tamošnja soseska se marljivo trudi, d t si priskrbi vse, kar je za napredek v denaš-njih Časih potrebno in koristno. Vse to me j napeljalo, da sem prijel v roke grčav ies in mahuoi navkreber proti Šmarjam, hotel sem posebno ogledati novo Šolo. Pred vasjo poprosim dečka, naj mi pokaže hišo, v katere| je nova šola. Korakam tedaj proti njej, a ko pridem do nje, precej se mi je kri ohladila, ker sem opazil^n-ke napake, katere bi trebalo odpraviti,. Šolska soba je namreč v prvem nadstropji, pod to pa hlev I na dvoiisčf gnojnica. To je velika napaka, ker zdravje otrok žalitev«, da je šola na čistem, ne pa ua smradljiven zraku. Uve-rjen pa sem, da se vrli Šmarijci, ki so v kratkem času uie toliko koristnega storili, tudi za to pobrigajo, da se ta napaki otpravi in pritlični prostori šolskega poslopja porabijo v kak drug namen, ki ne bo škodljiv zdravju ter se bo ujemal z dostojnostjo, katero zahteva ljudsko izobiaže-valiŠče. Nek obiskovalec. Is SI. rior|«o» pri Gorici, 4. novembra. — Komai je leto mi noto, od kar s^ ji v tej občini ustanovilo društvo, katero šteje zdaj uit nad 90 ulov, kateri so vsi uneti za napredek in blagost našega naroda. Najbolje znamenje za obstanek društva je pa to, da so se udje tako poptiji-li čitanja, da težko pričakujejo Senikov, kakor otroci god. sv. Mik|a\Ja. Se celo kak pustolovski list se pri nas čita. Ko je izšla zadnja Številka nekega tacega v Trstu izhajajočega lista t. j. 18, prišel je list k naiu še le v nedeljo potem in ko ga zagleda pošten kmet po pridevku Kutnarač, zgrabi ga in ga zaflne kar na trgu sukati, ne da bi privoščil ubogemu toliko odduška, kar bi šel v svoje prihodnje stanovanje v bralno soho. Množica koj obsuje Kumarača, a on radoveden, eden, dva, tri in koj je bil na zadnjej strani. A glej čudo, dopis iz St. Flo-jana pri Gorici, * katerem se je neko človeče, ki je tam neki v Siapniku blizo laške mej* dovršilo niže in srednja šole, soravilo na kozla jezikoslovcev. Ono namreč, ki hoče biti v Trstu gospode, izpeljuje pri levek poštenega kmeta Kumarač od kumar ter mu zanič-Ijivo očita, da živi od kumar. Gospodče, Kumarač ali oseba, ki jo mislile, živi od kumar in drugega, ali le takega, kar 8i sam z svojimi lastnimi žulji pridobi, umejte. »Hoče biti gospod« I Vi posnemajte ubo/.ega kmeta, a nikar ga ne zaničujte, ker prav Vi Id od kmetovih žuljev živite. Kumarač živi od kumar, fižola, sirka itd. kar je Bog dal; tudi kakšno svinsko kožo vgrizue, a vendar tako neumen ni, I kakor r. Pauše. kateri je v ipavskej do-J liui enkrat mesto svinjskih kož podplate grizel. Zarad tega, da s!e v Trst mislite, da je vsa učenost zlezla čepinjo. Da ste kupčevalec v Trstu, to nam ni nič mart do zdaj vas na Števe-rjanskej borsi ne poznamo, da bi o Vas kaj govorili, tem manj pa obrekavali. Iz hvaležnosti za novico, da ne pometate več mlinskega prahu. Vam hočem tudi jaz povedati novico iz St. Florjana, namreč: Pri nas ni hotela lisica jesti grozdja, ker jrj ni bilo zadosti sladko. To Vam bodi povedano za prvo in zadnje, kajti greh bi bilo, ako bi časnikom prostor kradel zarad vaše osobe. »Oni listič« pa obžalujem, da vašim Čenčam prostor daruje, p.i po per|i poznamo ptičke. Hvala Bogu, mi smo kumare uže spravili, Vi jih pa spravite morebiti Še le po zimi. Z Bogom. B. Od Malcncdelje spodnjo Sllrftke, dne 1. novembra. — Vsa narava nas spominja, da je prišel jesenski čiis; velo žulto listje pada z dreves, zrak post.ija hladneji, rosa v podobi slane paiia na zemljo, mrzli vetrovi bnjo. Zadnji prideki se še pospravljajo, pogosto leže megla na zemljo, ctle tolpe kričečih gavranov preletaviijo sein in tja, petje ptic pevk je celo potihnolo. ljudje se oblačijo o toplejšo obleko, ter Ijuoijo gorko izbo. — Dnevi sezmiraj krajšajo in vedno liladneji postajajo, vreme se rado spreminja ter pogosto dezi. — Sploh vsa priroda nam kaže, da Se bliža zimski čas — podoben večeru našega živenja ter nas spominja hladnega groba. Z letošnjo letino so naši kmetovalci še precej zadovoljni, obilno so pridelali. pšenice, rži, koruze, manj ovsa. Mlatijo ve-Čidelj s pomočjo ročniii mlutilnic, ki so tukaj gosto razširjene, posebno pšenico. Stru ina mlat traja pi< nas navauno od 12. julija do 20. avgusta. Najboljše pripo-znane ter nepresegtjive do sedaj so mašine Henrika Lanza tovomiške zaloge v v Beču IU. (Hinlere Zoilamtsstiasse 13. a). Obrodila je tudi ajua srednje, krompir obilno ter je lep, repa v obče srednja — Sadja, zlasti jabelk, pa je toliko, da uže vtč let sem ne toliko. Gena jabelk je zelo nizka. Nekaleri imajo 10—20 polovnjakov. in še več sadnega mošta ali tokle, ter se sliii, da se po nekod dobva za 2 kr. liter, polovnjak pa po 5 gl. — Sliv pa je celo malo. Trgatev je po vinogradih letos še precej dobra proti prejšnjim letinam, nadejati se je še precej dobrega vinca, saj uže dal| časa ni bilo dobre kapljice. ■ Ki bilo bi sladko, lu teklo uam gladko Naš um nam bistri, In čelo vedri.« Vreme ja nekoliko dneve sem hladno, jako spremenljivo, gosto deževje zabranjuje, da se še bavimo s zimsko setvijo. Prva Blana je bila 14. oktobra. Gena zrnja je ji.ko nizka, pšenica je bila uže po 3 gl. vagar, zrnje sploh ima jako slabo ceno, mej tem pa je živina draga. »Brežki«. i£ Okolice Malonedliške. dne 3. novembra. — Kakor je bilo Citati v dopisu od Malenedelje sp. Št irske v številki 63. od '29. julija 1.1, v Eiinosti, prav nič se ni Še naše stanje zboljšalo, kratko rečeno, vse je ostalo pri starem, niti m bilo nikakega odgovora čtui v nobenem slovenskem listu, zadevajočega cerkvene zadeve, šeenkrat rečeno: Zvouenjeuiej službo Božjo pri poglavitlh delih je zabranjeno uže dolgo časa od tukajšnje duhovščine. — Je b to znano vilej duhovnej oblasti? — Zakaj je to prepovedano, prašani javno Še enkrat? Ali niso zvonovi uže od nekdaj krščanstvu prijazno vabljivi i;ias, z.i povišanj Božje cesti oinišljeui? — On še popotnika in zunaj cerkve bivajoče ljudstvo oporu nja, da se daruje najsvetejša daiitev nove zavez *. — Smo li tako surovo iu hudobno ljudstvo, ua se je nam to za kazen naložilo? to prepuščam razsodbi onim, kateri nas pozuajo. Še nekaj. O (kar je umrl tukajŠjni z travnik. ki je ogledaval tudi mrliče, postavil se je za to celo riežmcžen ter o tej stroki neizobražen človek, da ogleduje mrliče a zraven Še drugo službo opravjja. PraŠani, je li postavno ter tudi dovoljeno od c. k, glavarstva, da tak Človek mrliče ogleduje? — i kdo ga je postavil za to ? — NaŠe politično stanje se ni nič izboljšalo, o deželnem zbori štajerskem imajo večino liberalci ter se malo ozirnjo ua predloge naših narodnih poslancev, zato imarno malo upanja, di nam iz Gradca kaj koristnega za kmetijski stan pride, — Ali ne obupajmo, zora poka, dan se na-znava, tudi nam Slovencem mora kdaj prisijati ljubo solnee. »Ne udajmo se« I — Pošla sv. Jurij na Sčavnici je vrlo narodna, tam se dobivajo sloveusko-nemške tiskovine, dopisnice itd. čestitamo poštnemu vodstvu ter ga drugim v izgled stavimo. Pravicoljub. V%Jo|Domače m razne vesti. nadvojvoda Karo I I Jude v le je prišel v ponedelek v Trst ter včeraj po-poludiie na dvorišči velike kosaru^ ogledal kolono za prevažanje ranjencev, potem p.i sprejel vse upravnike avstrijskega diu-Itva rndečega križa. Ru»kl veliki knez Pavel je S. t. m. prišel z Dunaja v Trst. Nakolod\oru so gi sprejeli deželni narnestn k biron Preus, luski generalni konsul in poveljnik v tižaškej Inki zakotvene ruske ko; vet« • Strelok.* Veliki knez seje takoj vkrcal ua omenjeno ladijo. Meja ineMuega»vei»valKtva dne .8 l. m. Po prebranem in potrjenem zapisniku zadnje sej^ je izjavil župan, d» je vsled tega, ker časniki hudo prijemajo magistrat, da se premalo briga za razsajajoče koze, 8tuatr..l za svojo dolžnost,sestaviti poročilo o tem, koliko se je m.i^i-trat tiutil, da su omenjena bolezen ne m/, iri. lo dolgo poročilo se potem prebere in vzame ga mestni zbor v znanj". Potem svetovalec g. Živic opozori Župana na nevarnost ognji na mestu, kder je bila poprej phnarniou, ker se tam kopičijo sodi, v katerih je bilo petrolje, blizu pa je filmlta z,i mašine, v kiterej se utonilo rabiti p.emakljive kovačnic G. župan odgovori, da na to stvar opozori ognje-gasno komisijo. Potem s-^ uname daljši ra'/govor o klavnici i preskrboranji cenejega meta, u sklene se nič ne, Z laj pride na v rs to priziv na c k. minidterstvo, ki zaui ■ a «veto» c. k. d želnega namestništva ^le^ ć nastavljanja mestnega nadzornika za občinske šole. D^. Consolo v temelj uje ta priziv, svetovi.be Živic p.i izjavi, daje priziv nepotreben zato, ker je tudi mestni šolski naiizormk nepotreben, i ua i.o toraj proti prizivu glasoval; tudi županov namestnik Diuiiner in svetovalce Vierthaler govorUa zopir priziv, a pri glasovanji se veudar, toda z majhno večino sprejme. Nato se dovoli 1493 gld. za študije vodotoka Reka-Bistrica ier se odobre uoški še za nekatere d:uge zadeve in seja se sklene. t Andrej Daueu. V noči mej min. soboto i u nedeljo je umrl na OpČinah po večletnej bolezni tamošnji posestnik g. Ano rej Duneu v 67 letu. Bil je to mož, kaleii je vse svoje žive dni žrtoval v blaginjo svoje obitelji in svojega kraja. Skrben oče ftvojtj družini, v/.gleden meščan, zual je z redao delalnostjo pošteno pridobiti lepo premoženje, katero zapušča svojim sinovom z dobrim brezmadežnim imenom vred. Hn je rajnki trikrat izvoljen mestnim in deželnim poslancem ter bil vedno zvest zagovornik svojih volilcev, po.sebno v gino-tuih rečeh. O svojem času je bil krajni šolski ogleda in e.ien najgoreČnejših ustanoviteljev šolskih sadjarjskih vrtov v okolici ter pospeševatelj pogozdovanja kr:»8— kih goliu. Ustvaril je sedajui »Hotel« pa openskein vrhu «pn Obelisku». Bil je začetnik iu učitelj vsakega napredka v poljedelstvu sploh iu v vinarstvu posebe, ter je s tem svojim sodeielanom bil v dobrot-voren, posnemovalen izgled. Bil je predsednik prve} opeuskej Čitalnic, katera se je bila ustanovila leti 1869. Odkritosrčen in moder znal se je vsakemu priljubiti in vsak, kedor ga je poznal, obžiluje bntko zgubo. — Državtto poslopje v Tr*iu. TroŠki za poslopje, ki se ima zidati v Trstu za pomorsko oblastnijn, za pošto in brzojav, postavijo se v pet itinin obrokih v proračun. V proračunu je skupilo za prodajo dveh hiš, v katerih je zdaj poŠta, postavljeno s 300.000 gld. Xa železnico Trsi-llrpelje ]e za leto 1885 postavljenih v proračun 1.500.000 gld. ■»rouiel v tržaških založi ičih v mestecu oktobru je bil ve-likansk. 30. sei temn'a je Ju 10 v založiŠČib blaga 17 824.033 k; uvozilo se ga je meseca oktobra 8.350.970 k., izvozilo p t 9.553 591 k. tedaj ga j-; 31. oktobra v založ ?č h ostalo 10. 621.412 k., katero je bilo zavarovano za 5.490 00» gt.Jd. Tržaške novosti t Ubil st js pod Kontovelom 42 letni šolar tižaški Simon Ivančič, rojan Posto, n-čan, V nedeljo zvečer je Šel iz Prošeka, pa je padel pod Kontovelom če? visok zid ter na mestu mrtev ostal. Prošnjo cesarju je poslal nek straž'iik na tuk. ž-lezničnej postaji, v katerej prosi za premeščenje Iz Trsta v Ljubljano, da bo mogel vsaj svoja otroke pošteno v slovenskem jeziku izšolati, ker se v tržaških mestnih ljudskih šolah odgojujejo le Ire-dentarji. To originalno, ali po nekem vendar opravičeno prošnjo je poslala cesarjeva kabinetna pisarna namestništvu, in to jo je odstopilo ravnateljstvu južne železnice. Prošnja če tndi nepravilna, pa podučiva. Associašione pohtica — društvo obstoječe iz samiti bogatih patiijotov (?) je skleuolo, da osnuje svoj list. dnevnik, a sklep se menda ne more izvršiti, ker nihče noče nati denarja. Fel x Austria pri takih patiijotih — milijonarjih. ■••lftcUftk*. Delale i A d ton i Slliča je polic'ji z«prla, ker je gospodarju pretil 7. nožem. Neznani tatovi so vdrli v neko prodajalnico v ulici Massimiliana, a ker so »e domaČi ljudje zbudili in zagnali hrup, pobrgnoli so tatovi. Fakina Jurija B. je policija zaprla, ker je pri njem našla ukra- kožuh. Trije majhni dečki so predvčerajšnjem ukradli majhen voziček, a ko so Tideli "tražo, popustili so vožiček in be-fali. Nekemu mornarju so dolgoprsti v Jcanjiiiji, nekemu trg. pomočniku pa na ulici, nrvin.u ukradli uro, drugemu tnalo culo. kder je imel svojo obleko. — Trije drzni tatovi so v pondelek v noči na molu Giuseppino ukradli 3 vreče cveb. ter hoteli nlen odpeljati v nekem čolničn. — To je vi le! Lloydov stražnik, ali ko se straž-nik tatovom približi, zgrabili so ga in ▼reli v morj«, sami skočili za njim in plavali dO druzega Čolna in ž njim b-ž.li po morju. Nekateri mornarji, ki so slišali krik potegnoli so stražnika ia morji. Izpred porotnega ftodltfca. Znano je našiin čitateljem, da je nekdo po* k u šn I vdrli v denarnico tuk. dež. sod-nije in hotel odnesti tam hranjen denar In vrednostne papirje, katerega obojega je bilo tam v 3 železnih Skrinjah do 7M, milijjvov gld. vrednosti. Drznega tata so sodnijski sluge slučajno preplašili, kajti drugače hi bil lehko odnesel veliko svoto. Šumilo 9» ie pr*cj, da mora biti kak zidar ta drzneS ker 80 namreč prav v istem času zidarji popravljali poslopje deželne aodnfie. In res. našli so drznela v osobi 37 lotnega Marka Pertot a, zidarja, lrža-Čan >. nle trikrat kaznovanega zarad tatvine in uboja, očeta 4 otrok. Dokazi so bili taki, da Se mlad inož. a stari tat ni mop*l tajit'. Sodnija ga je obsodila na t let težke Ječe. s katero kaznijo se je zato-ienec popolnoma zadovoljnega javil. Barkovrli nam pl*ejo, da ae posebno odlikuie v človekoljubju Umolnji gosp. Andrej Kovačič. posestnik iu zi-sebnik; on podpira uboge, zanima se za v domače zavode, posebno pa t a ueeco se mladino, katerej rad pri vaakej priliki podeli kako podporo. Tako je te dni poslal »koraj vse barkovljauake Šolarje v Kozelj-ev akvarij v Trst. da si tam ogledajo ribe in druge le nepoznane morske živali. — Spremljal je mladino sam v. č. gosp. župnik Čeme ter mladini razlagal iinena »n lastnotU morskih Hvali. kar je bilo v ▼•like korist dečkom, ki so večinoma al-novi ribičev In sploh ljudi, ki sepočajo * morjem. Vsa hvala blagemu gosp. Kovaeic-u Hnetihko predavanje v mesecu novembru bode 23. v Dornbergu in 3o. vTrebČah. Uže naznanjeno predavanje 6 t. m. se preloži iz tega vzroka, ker je g. E. Kramar od ministerstva kmetijstva Selcgiran h kongresu pomologov v Gradec za poročevalca. Veliko nemška arocranca. GraŠki visokošolcl sa imeli te dni shod. da bi sklenoli o studentovskem plesu. Plo-venc!, Hrvatje, nekateri sinovi plemenitih rodbin in uradnikov so predlagali in zah tevali. naj bode ta ples mejnaroden, kar te ludi naravno. Ali nemfiki hurŠi so se temu z velikim hrupom ustavljali in so zahtevali, da mora ples imeti popolnoma izražen ueniški značaj; vsled tega velika razhurienost in ker so se tudi Italijanski visokošolci pridružili Nemcem, zato je nri glasovanju padel predlog Slovanov z 104 proti 137 glasovi. — Da vsled tega nastane velik razpor, to je gotovo; ali značajno ie to, da so Italijani povsod, kakor v Tr*tu. zavezniki Velikonemcev in da celo zatajujejo enakopravnost. — Kedor seje veter, bode žel vihar. Meitjlce ae «loven«kliu tekstom. Zadnja številka državnega zakonika ima mej drugim tudi ukaz finančnega ministerstva, s katerim so vpeljane v prodajo menjične tiskovine do zneska 1 gld. v slovenskem jeziku. Naj torej od slej naši ljudje kupujejo, kadar bodo me-njice delali, take slovenske tiskovine, da se zopet iz nemarnosti ne zgubi ta pravica. IZ Brgftnja nam pišejo dne 8. t. m.: Slavno uredništvo! Prosim sprejmite ta dopis iz naše vasi Breginj, katera j« od 1. tega meseca tako srečna, da je tako rekoč v dotiko z svetom prišla, ima poŠto. — Kobko smo se nže več let prizadevali Mo doseči, ali do sedaj brez uspeha: — Hvala, s-čna hvala Česiitemu gospodu namestniŠkemu svetovalcu, Akxandru Sche-i erl-u, kateri jo temu. da smo pošto pridobili, zelo pripomogel. — Tudi našemu vrlemu ijospoiu glavarju, Adolfu Schaffen-hauer. vse čast in hvalo, ker on se je za to reč močno potegoval. Hvala tudi drugim, kateri so k lemu pripomogli. Slavnosl odprtja iralerlje »lik v Zagrebu se je svrftila veli kansko; biskup Strossmayer je bil sprejet Z najveČim občnim navdušenjen-; a on je posebno odlikoval deputacijo Slovencev, oziroma ljubljanskega me^ta. Ban Heder-«ary in kardinal Mihalovič sta beža'a iz Zagreba, ćudn<\ da sta se Strossmay rja tako zbala. Kolera je zadnji teden vatli* v Parizn. 017. na 8. fc m. je zbolelo uie 70 n*ob in umrlo 8; od 8. na 9. r> i zbolelo 138 in umrlo 51. Zdravniki goje Se upanje, da se zatreti. Nesreče. Angleški parnik »Chang Ghow« se je na poti iz New-Castle na Kitij^ko razbil na predgorji Sanij; sedem oso h je utonilo, druye je otel nek na pomoč poslani parnik. Tržno porodilo Kata. — K*r so došla poročila iz nanjih trgov>SČ, da so tam poskočile cene kave, so imetniki tudi tukaj postali jako reservirani in terjajo vHe cene. Me-nen jeje, da post me kava draže. — Sladkor — gre po nespremenjenih cenah, mlahovost previguj«. — Olje — tendenca najbolji*. — Petrolje — f. 9.75, cena trdna. Domači pridelki —„fižol dobro obrajten. prav tako inasK — jŽito — popolnoma zanemarjeno. — Smo — se plačuje od f. 1.'25 do f. t.75. zu Borano porodilo. Borsa miruje; pri vsem tfm so kurzi drživnih pipirjev jako trdni. DnnajMka Boraa dne 11. novem&r* Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 45 » Zlata renta......103 ■ 85 • 5•/, avst. renta .....96 • 40 • Delnice narodne banke. . 870 ■ — • Kreditne delnice .... 293 • — • l ondon 10 lir sterlin . . 122 > 65 • Napoleon.......— » — » G. kr. cekini...... 9»717,. 100 državnih mark • . . . 5 • 78 » Ulfta se vrlom na prodaj v Kidinu za le fr. 60A. — Več se izvč Via Ferriera 323. III. na Istr. pri lastniku »SZRSZnSZRSZHR Agencija za posredovanje jjj u službaii i kod stanovanja 3 E. GE ROM IN 1-JA § priskrbuj^ službe svake vrsti u Au- 3 ftr'ji i inozemstvu. Kupu je i prodava ~ liUČe, po najugodnijinn pogodbami. jO Piaiza Ponterosso br. 2. I. kat. g •Z5R525a5E5E525 2525I25Z525Z5Z5Z5Z5Z52I* mssssmmtmssmm Kedjunarodna linija Lepa zimska jaLsIka meSana sladka in kisla v svilnem papirji zavita poSIj* po postnem povzetji v zabojih po 50 kilg. za 3 fr. Joži Metiner v Schwanbergu (Štajerska). MtHHMHHH Št. 605 o. S. s. Razpis službe učiteljice, eventualno po^uiSi,-teljice na dvorazrednici v Lokvi (Cor-gnale) s postavnimi plačili IU. vrste. ProSnje naj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov od dneva uvrstitve razglasa v časnik «Osservatore Trie- Iz Trula r Nori-JorK Veliki prvorazredni parniki te linije voz jo redno v Novl-Jork in vspremajo blago in popotnik* po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 4-_<» y NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik «araoadale*,4?00 ton, v 18. dan nov « «Snrrey», 3^00 ton, v 30. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasaČnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 «ld Vmesni krov 00 |I0 Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano a* Ant. Poglayen, generalnega agentu. stinov. €. kr. okrajni svet. , V Sezaui, 10. novembra 1884, Br. 13!HX>. Služba okrajnega ranocelnika. Služba okrajnega ranocelnika v Cirknici je izpraznjena. CirkniSki rano-celnik dobi iz okrajno blagajnice, dokler ta obstoji, letno plačo 500 foi\, ter dalje priboljfiek 100 fr. iz blagajniee Cirkniške občine. Prosilci za to službo naj vlažijo svoje dokumentirane proSnje do 25. novembra 1884. leta pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu. C. kr. okr. glavarstvo ▼ Logatci dne 4. novembra 1884. Pace. Negozio Vestiti fatti A L A VILLE DE MILAN Gorso Nr. IO Snprabiti in nolori moderni f. 13, 14, 18 eino 45 Vs-itiU fanta iu.....c lu 18, 3U < «S5 Ve^tit. neri il» Salmo . . , » 3S. sff, 4i> < 75 Oapotti neri d* Saloni . . , t 10, «5, 80 « f>iV Halatot. .....* 10, 20, JO » W Oalzonl neri d* Salono . . t fl, 10, U « 10 Calznni grevl....... 6, 8, 14 c 90 Ordlnazioni per Vestiti fini di luaso e galanteria si eseguiacono rrontamente. 9—10 Nič več kašlja Prsni 6aj napravljen po leksrnifiarju G.B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaielj, Se tako trdovraten, kakor to sprlcujejo mnoga naroČila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh struni in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin le čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za H dni 60 n. Omenjana lekarna ildeluje tudi pite za prettenje života in proti mat* dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko u2ivajo o vsakem Času breg obzira na dijeto. Ena SkatlJ* -velja 30 eold. P 1 a š t e r in tudi tinktura proti kurjim očesom in d e-belej koži — cena 3 pl»Žtruv za kurja očesa S&O eoldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov F.dlnn zaloga v Trstu v lekarni R o v 1 H , v Gorici v lekarnah CrUtofoletti in P o n t o n i i v Aj> G u r I i e 1 m o. ovščini v lekarni 4—11 V tej letorui govori se ludi slovenski. V mesečnih obrokih ktitro iri AittS zi sobe iz tovarne O* Oer* Holak, v ulici Farneto, Št. 12 I. nadstr. K^r fn dobro založen z blagom, pohi&teon in jutn, katero vse blago dobiva direktno iz tovarn, in ker ima la»t»o delalnico za blazinar- stvo, more dosti ceneje prodajati, kakor vsak drugi. Vedno ima pripravljene postelje na tme-tth oAfor. 6 dojor, 18, divane, naslonjače od fr. 15 do fr CA) — Ima močno zalogo pregrinjal it jute, belili pregrinjal, knltrov mahe rrste i* t/o najnif.ih rennh Zaloge zrrnhn pozlačenih m pnlUiranih, iz prtih tovarn ieskih: Velikanska zbirka slik. oleogra/lj najnovejše dobe, vse po take| eeni, da se na boji nobene konkurence, — Kupiti se more tudi na plačilo v mesečnih in t«dninskih obrokih. 11—li V tedenskih obrokih Tržaška hranilnica Sprejemlj« denarne vloge v bankovcih o 1 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludnc. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure rjutraj. Obresll na knjižice . 3*t# Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ureopoludne. Zneske do 50 gld* prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati *n dan poprej, zneske od 100 do 1000 gla. z odpovedjo S dni, čez 1000 gld. z o 1 poved jo 5 dni. Eskomptlti« menjice, domicilirane na triaSkero trgu po.......3* 1/1, P0t0jl(jt na driavne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*//l9 vile zneske v tekočem računu po .............4M/u Daj« denar tudi proti vknjiienju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trat, 34. marcija 1883. Tovarna v Požunu G. k. priv, tovarna l Tetto & G. DUNAJ. ===== v Tr,t" Cori° 709"2' VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospode in spalnih sukenj, obleke za dečke ia majbae otroke, plašče in obleko za dekliec in otroke v najelegantneji In najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi Velike elegance, solidnega dela In posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav ia to izdelana iz najmodernejše robe, kakor f>ri vsem tem jako cene, nkoravno flne in zvenredno tine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno niz kej 12-24 stalnej tovarlikl oenl. Corso St. 709 2. Tovaraa v Proanloab Delniško društvo tovarne za izdelanje Dinamita arlberškega r»a 3DXJIMAJI. Zaotop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levanto pri A. REYA & G. v Trstu. Zaloga streljiva, prižigalne niti, orodje za kamnolom in rudnike. VELIKA PARTIJA ostankov sukna. (3—4 metle), v vseti barvah za cele možite oblek'4, pošilja proti povjjotju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvaiina (sukno), kr.ja se nebi dopadala, mo'-p se z:imenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—I2m^t;0v) pošilia ptoti povzetju koiuaii po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvarlna koja se ne hi dopadala, more 10—11 se zanienili. Lastnik, drufttvo • KDINOST«. - lzdatelj in odgovorni urednik-: VIKTOR DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Tisti..