316 Ekologija • Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico
Proteus 81/7 • Marec 2019
Sprehod po naravi severne Patagonije -polotok Valdes z okolico
Matija Križnar
Patagonija je mešanica nepreglednih step-skih ravnic, kjer se menjajo nizko grmičevje, šopi trav in redka drevesa. Na skrajnem severovzhodnem delu argentinske Patagonije se v južni del Atlantskega oceana zajeda polotok Valdés, eno največjih naravnih znamenitosti Južne Amerike. Nič manj zanimiva pa ni tudi njegova okolica, kjer najdemo celo vrsto svetovno znanih najdišč jurskih in krednih dinozavrov in drugih fosilov.
Nepregledna ravnica Valdésa
Polotok Valdés je bil še pred nekaj milijoni let del ogromne poplavne ravnice. Tektonska aktivnost je na nekaterih delih ustvarila prelome in povzročila ugrezanje bazenov, ki jih sedaj pokriva morje. To sta plitva zaliva Golfo Nuevo (Novi zaliv) in Golfo San José (Zaliv Svetega Jožefa), ki sta odlični pribežališči za mnoge morske sesalce. Zgodovino
geološkega dogajanja in okolja v preteklosti lahko razberemo iz ohranjenih fosilov, ki jih najdemo v debelih plasteh miocenskih in pliocenskih kamnin. Fosile najlažje najdemo v okolici edinega večjega mesteca Puerto Pirámides. Drugje so fosilonosne plasti razkrite le ob prepadnih klifih in težko dostopnih obalah in plažah polotoka. Vožnja po Valdésu je posebno doživetje in makadamske ceste ter nepredvidljiva podlaga le še spodbujajo sproščanje adrenalina. Naju je pot vodila od izhodiščnega mesta Puerto Madryn do vhoda v naravni rezervat polotoka Valdés, ki je pod zaščito Unesca (kot Reserva faunística península Valdés). Cilj je bil vzhodni del polotoka pri rtu Punta Delgada. Od preteklega deževja razmočena in luknjasta cesta je bila izziv, hkrati pa je bila tudi priložnost, da ob počasni vožnji opazujemo naravo. Črede gvanakov (Lama
Največji sesalec polotoka Valdes in celotne Patagonije je gvanako (Lama guanicoe). Foto: Matija Križnar.
Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico • Ekologija 317
Šele ob strmih klifih polotoka Valdes je mogoče videti erozijske moči morja. Na plažah pod klifi se varno sončijo
južnomorski sloni, patagonski morski levi in mnoge morske ptice. Foto: Matija Križnar.
Med značilne južnoameriške ptice sodijo tinamuji, kot je tale čopasti tinamu (Eudromia elegans), prebivalec s travo poraščenih planjav polotoka Valdes. Foto: Matija Križnar.
318 Ekologija • Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico
Proteus 81/7 • Marec 2019
ticoe) so ob cesti skoraj stalnica in se poleg domačih ovc in redkih krav veselo pasejo po prostranstvu polotoka. Nad trupli teh sesalcev, pogosto žrtvami trkov, se spreletavajo puranji jastrebi (Cathar-tes aura), ki so med največjimi ujedami na polotoku. Še redkejši so značilni južnoameriški ptiči tinamuji, kot je čopasti tinamu
(Eudromia elegans), ter nojem podobni mali oziroma Darwinovi nanduji (Pterocnemia pennata), ki jih je zaradi njihove varovalne barve med visoko travo in grmičevjem težko opaziti.
Ob dveh večjih slanih kotanjah (Salina Grande in Chica) se zadržujejo tudi mare ali pampski zajci (Dolichotis patagonum) ter
Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico • Ekologija 319
Razburjeni samec južnomorskega slona (Mirounga leonina) je pokazal svoje zobe drugemu bližajočemu se samcu. Ti veličastni sesalci lahko zrastejo več kot pet metrov. Foto: Matija Križnar.
nekatere ptice, kot so oponašalci, lončarji ter pogosto tudi čilski plamenci (Phoenicop-terus chilensis).
Na obali in morju
Prostrano ravnico Valdesa na obali Atlantika in ob obeh zalivih pogosto ščitijo vrtoglavi klifi, ki varujejo tudi plaže. Nedosto-
pne plaže so idealno pribežališče za mnoge morske sesalce, njihove stene pa gnezdišča mnogih morskih ptic.
Idealno izhodišče za opazovanje južno-morskih slonov (Mirounga leonina) je Punta Delgada. Tam smo si od blizu, toda res od blizu, ogledali (in navohali) kolonijo teh morskih orjakov. Njihove samice sem hodijo kotit mladiče. Več kot štiri metre veliki samci so varovali svoje hareme pred vsiljivci in tudi nam so namenili grozeče poglede, če smo se jim preveč približali. Mladiči so svoje plavalne spodobnosti izpopolnjevali v plitvih bazenih nedaleč od peščene plaže. Nad kolonijami morskih slonov so se sprele-tavali različni galebi, predvsem južni galebi (Larus dominicanus), in bolj oportunistični severni viharniki (Macronecte giganteus), ki so se gostili ob enem od poginulih mladičev. Strme pečine in klifi na severovzhodnem delu Valdesa preidejo v prodnate nasipe in plaže, kjer so se ustvarili plitvi in razpote-gnjeni zaliv in plaže Caleta Valdes. Tu so svoja domovanja našli Magellanovi pingvini (Spheniscus magellanicus), ki svoja gnezda izkopljejo v podlago, običajno pod grmičevjem. Magellanovi pingvini živijo izključno v južnih predelih Argentine, Čila in na Falklandskih otokih in so na Valdesu zelo številčni.
Svoja počivališča so tukaj našli še eni veliki morski sesalci, patagonski morski levi (Otaria byroniaa), ki poležavajo po toplih prodnatih plažah. Grivasti samci se le redko zaletavajo v svoje tekmece, še najrajši imajo z glavo migajoče spogledovanje s samicami iz svojega harema.
Caleta Valdes oziroma njeno prepoznavnost so v svet prinesli neki drugi morski sesalci. To so orke (Orcinus orca). Ti veliki zobati
320 Ekologija • Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico
Proteus 81/7 • Marec 2019
Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico • Ekologija 321
Najpogostejši pingvini na polotoku Valdes so Magellanovi pingvini (Spheniscus magellanicus). Ti izkopljejo svoja gnezda v peščena tla, običajno na bregovih nad obalo. Foto: Matija Križnar.
322 Ekologija • Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico
Proteus 81/7 • Marec 2019
Na skrajnem vzhodu polotoka Valdes se raztezajo peščene in prodnate plaže Calete Valdes. To so svetovno znana lovišča ork (Orcinus orca) in domače plaže kolonij patagonskih morskih levov (Otaria byronia). Na fotografiji sta v ospredju samček in običajno trikrat manjša samička. Foto: Matija Križnar.
Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico • Ekologija 323
Plitva zaliva, ki obdajata polotok Valdes, sta odlični kotila za prave južne kite (Eubalaena australis). Opazovanje teh velikanov je enkratno in poučno doživetje. Na fotografiji sta samica (levo) in mladič (desno). Nad njima kroži južni galeb (Larus dominicanus). Foto: Matija Križnar.
kiti so nekatere valdeške plaže spremenili v svoja edinstvena lovišča, kjer lovijo mladiče morskih levov. Orke se ob plimi, ki je tukaj nekajmetrska, zaženejo na prodnato plažo in zgrabijo nič hudega slutečega mladiča. Seveda pa vsak poskus ne uspe. Na žalost najino iskanje podobnih prizorov ni obrodilo sadov, saj je opisano početje ork redkost in je treba dneve in celo tedne potrpežljivo čakati in oprezati za njimi (ob primerni plimi in letnem času). Poleg Calete Valdes je takšno lovišče tudi na skrajnem severu polotoka, pri rtu Punta Norte. Tu je plaža ponekod zaščitena z erodiranimi kamnitimi plastmi, ki jih sekajo le ozki kanali, po katerih se orke prikradejo do plena. Za navdušene ornitologe je gotovo zanimiv majhen otok Isla de los Pajaros, ki leži v zalivu Svetega Jožefa. Majhen otoček je gnezdišče mnogih prej omenjenih ptic. Te so tu našle mirno zatočišče, saj je otoček strogo zavarovan in za obiskovalce nedostopen.
Veliko več turistov se zgrinja v majhno vasico Puerto Pirámides, kjer je izhodišče za opazovanje kitov in drugega morskega ži-vlja. Tudi naju je pot zanesla na eno izmed opazovalnih čolnov, od koder smo opazovali samice in mladiče pravih južnih kitov (Eubalaena australis). Ti kiti hodijo v Novi zaliv kotit mladiče, tu so namreč varni pred mnogimi plenilci. Igrivi mladiči, še delno prekriti z belimi lisami, so plavali okoli svojih velikih mater, ki so mladiče hotele obvarovati pred nadležnimi galebi. Prav tu so raziskovalci prvič opazili, da so galebi (južni galebi) pričeli kljuvati in trgati še mehko kožo in meso z mladičev, kar je vplivalo tudi na obnašanje kitov. Še bolj zvedavi kot na kopnem so patagonski morski levi v vodi. Ko smo se približali kamnitim policam na obali, so mnogi najstniški morski levi priplavali do čolna in se dvigovali s trupi nad gladino ter poziral.
324 Ekologija • Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico
Proteus 81/7 • Marec 2019
Na manj krušljivih klifih in njihovih policah so svoja gnezdišča zgradili skalni ali Magellanovi vranjeki (Phalacrocorax magellanicus), le ena izmed več vrst patagonskih vranjekov. Tile s fotografije gnezdijo v naravnem rezervatu Punta Loma blizu mesta Puerto Madryn. Foto: Matija Križnar.
Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico • Ekologija 325
Med dinozavri in njihovimi potomci
Naravne lepote Patagonije se ne končajo le na polotoku Valdés, ampak se razprostirajo po vsej atlantski obali. Tako je eno izmed zaščitenih območij tudi Punta Loma, kjer so svoje plaže zasedle kolonije patagonskih morskih levov. Bolj odporne in trdne klife, na katerih so nastale priročne police, so za svoje gnezdišča uporabili Magellanovi ali skalni vranjeki (Phalacrocorax magellanicus). Te ločimo od drugih vrst patagonskih vra-njekov po rdeče obrobljenih očeh in licih. V okolico polotoka Valdés in še južneje zahajajo gnezdit tudi skalnate papige (Cyanoli-seus patagonus), ki svoja gnezda izkopljejo v mehke in nedostopne pečine nad obalami. Ob atlantski obali južno od polotoka Valdés leži mesto Trelew, značilno južnoameriško mesto z nekoliko angleškega pridiha. Ze ob prihodu v mesto nas pričaka znamenitost, po kateri je tudi znano. To so dinozavri oziroma mestni paleontološki muzej Museo Paleontológico Egidio Feruglio (ali krajše MEF). Ob cesti stoji velika rekonstrukcija krednega titanozavra, ki je res atrakcija in ni obiskovalca, ki se ne ustavi ob tem mezo-zojskem orjaku.
V samem mestu, kjer stoji dokaj nov muzej, si je vredno ogledati njihove razstavne zbirke. Zastavljene so zelo poučno in nas vodijo skozi različna geološka obdobja. Na začetku predstavitve spoznamo ledenodobne sesalce, kot so sabljezobi tigri, južnoameriški konji, orjaški pasavci in mnogi drugi. Iz najdišča v bližini Trelewa pri mestu Gaiman (v pale-ontološkem geoparku Bryn Gwyn) so izkopali vrsto nenavadnih, predvsem eocenskih, oligocenskih in miocenskih sesalcev. Njihova okostja so postavljena zelo privlačno: opazujemo lahko borbo dveh velikih vre-čarskih mačk rodu Achlysictis ali okostje ene največjih ptic Paraphysornis brasiliensis. Ostanki dinozavrov pa so prav gotovo najpomembnejši in najprivlačnejši del muzeja. Njihova najdišča ležijo v središču patagon-ske stepe v provinci Chubut, kjer so razkrite različne mezozojske kamnine, predvsem
326 Ekologija • Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico
Proteus 81/7 • Marec 2019
Skulptura (rekonstrukcija) enega od največjih odkritih patagonskih dinozavrov iz skupine titanozavrov (za primerjavo njihove velikosti poglejte ljudi pod repom dinozavra). Dinozaver stoji pred mestom Trelew, kjer je tudi zanimiv paleontološki muzej. Foto: Matija Križnar.
iz obdobja krede in jure. Ta najdišča se nahajajo v polmeru tristo kilometrov od Trelewa, kar je za argentinske razmere zelo blizu. Tako so paleontologi v krednih plasteh našli ostanke mesojedih teropodov Tyrannotitan chubutensis in Carnotaurus sa-strei. Iz podobno starih kamnin so izkopali tudi orjaška zavropoda Argyrosaurus superbus in Patagotitan mayorum ter hadrozavra
Neverjetnoplenilska mačka vrečarka iz miocenskih plasti pri mestu Gaiman, ki je predstavljena v paleontološkem muzeju Museo Paleontológico Egidio Feruglio v Trelewu. Foto: Matija Križnar.
Sprehod po naravi severne Patagonije - polotok Valdes z okolico • Ekologija 327
Secernosaurus koerneri. V nekoliko starejših, jurskih plasteh so odkrili še druge dinozavre, kot so Amygdalodon patagonicus, Condor-raptor currumili ter zavropoda Patagosaurus fariasi in Volkheimeria chubutensis. V muzeju si lahko ogledate tudi najbolj znane argentinske dinozavre, kot sta na primer Gigano-tosaurus carolinii in Amargasaurus cazaui. Patagonske razsežnosti, tudi na polotoku Valdes, niso iz trte izvite. Veličastni klifi, glasni južnomorski sloni, neverjetne piruete
kitov ter ostanki izumrlih sesalcev in dinozavrov so le del osupljivih argentinskih planjav Patagonije. Vsak naravoslovec ali popotnik, ki si je za raziskovanje izbral Valdes in njegovo okolico, ni bil razočaran, večinoma pa smo odšli s prelepimi spomini in željo po vrnitvi.
Eden največjih patagonskih krednih dinozavrov je bil mesojedi giganotozaver (Giganotosaurus carolinii). Njegovo okostje je na ogled tudi
muzeju Museo
Egidio Feruglio. Foto: Matija Križnar.