Začetki neodvisnosti slovenskega naroda
Na poslopju nekdanjega Mestnega doma, kjer imata zdaj svoje prostore Šentjakobsko in Lutkovno gledallšče, so v sredo, 29. oktobra odkrlH spominskp ploščo organizacljl Preporod. To je bila slovesnost, s katero so obudili spomln In trajno zabeležili prelomne trenutke v zgodovini slovenskega naroda pred 68 leti, ko Je Slovenskl narodni svet razglasil odcep sloven-skega naroda odAvstrlJe In združltev s Hrvati in Srbl v skupno državo.
S tem zgodovinskim aktom je bil dosežen glavni cilj orga-nizacije Preporod. Preporo-dovci so imeli jasen pro^gram in cilj: brezkompromisen boj za politično osvoboditev iz-pod tujega jarma in priključi-tev k državi jugoslovanskih naro4s(V.
»Zaradi teh idej in dejanj Preporodcev bo 29. oktober 1918 kot tudi gibarye ostalo
del naše slovenske in jugoslo-vanske zgodovine ter nadvse dragocen in neizbrisen pom-nik našega boja za nacionalno osvoboditev in integriteto slo-venskega naroda kakor tudi boja jugoslovanskih narodov in narodnosti za združitev v enotni in svobodni Jugoslavi-ji«, je med drugim dejal pred-sednik občinske konference SZDL Janko Rednak ob od-kritju spominske plošče.
Slavnostni govornik član predsedstva republiške kon-ference SZDL Primož Heinz pa je v svojem govoru po-drobno orisal zgodovino slo-venskega naroda od takratnih do današnjih dni, pri čemer je poudaril trdno povezanost dogajanj od let po zlomu stare Avstroogrske do današnjega časa.
Slavnostne otvoritve so se udeležili tudi nekateri preži-veli člani organizacije Prepo-rod. to so irig. Leon Kavčnik, prof. Srečko Brodar, Rudolf Fajgelj, Emerik Aplenc, Miha Majcen, prof. Evgen Lovšin Vinko Rakuščfek in Stanko Tominec.
Slovesnost je popestril z ob-čuteno zapetimi pesmimi pevski zbor GAUDEAMUS.