AMERIKANCI SE BORE ZAJCASSINO Na obeh italjanakih frontah so zavezniki proti Nemcem poslali močno zračno alo, da pomagajo armadam proti silovitim nemškim napadom. Bombniki pa so tudi bombardirali Verono in več železniškrii križišč v Severni Italiji. Nemei se kreni to drže v Cansinu, ki je že »koro ves v razvalinah ki branijo vsako p«?d zemlje. Amerikanei off> i>tem oafiadajoCisiiiiio in Monti* ('a^-iiKt, kjer stoji starodavni l*»iiediktiito«ki namootan. Da f»omagajo ameriški artileriji i« inftuvteriji. r»o bombniki m tut-pastr*-ljevali A ti no, Piediuonte m Pontwor-vo, ki so po#avlt«)i kraji v o-brambi Caa*uiA. Na rimski frost i m> Mitchell ftonjUniki dv&kr&t bombardirati Cictemo, ki je zelo utrjena i« leži i l> k l iiifšini V«a Appia in železnic Letalci ^o s|»oro<~ili, da je > zadetih več }K>idopij, v katet ti %o imeli N<"nx*i skrite ruzervn«* tanke. Assoeui*«*! Press poroča, da divja silovita bitka po višinah nad Ca^sknoiu, kjer so Ajmeri-kaiwi vdarili z veliko silo, da zavzanrjo sovražnikovo sršenovo gnezdo. Vicbvvki radio iiaziiamja. p^a armada razbija utnft* okoli Ca*oši 1 jati na jug vse vojne pot načine. Zato so tudi včeraj zavezniški aeroplani v tako velikem številu zopet, bombardirali ce-ste "m železnice. Amerikanei le zelo počasi prodirajo proti Cassinn in le |K>d zaščito silovitega artilerij skega ognja. Na fronti ob Garglianu so Anifleii nekotfiko napredovali v gorah se verno- vzl i odax> od Ca-stelforte, katero mesto pa je še vedno v sovražnikovih rokah. toda je dbkoljeno. Nemške Čete na ski jih so v v svojem prodiranju od Nfkopola, ki so ga zavzeli v torek, vdarili proti zapadu in zavze'i Aleksandro vko. 12 liiitj ju^rvzbodno od Krivega Boga, ki je L inel v mirnem ola ter Po-krovskije, 10 milj proti jngo-zmpadu. A" predeki za^idno od <>r-kaisUa, kjer bo 10 nemških divizij, ko so zajete, moralo poginiti aili pa se jHnlati, so Kusi osvobodili več krajev, nuni «i j luni Gorodišče, ki je niijjvec-je mesto v tc»m kraju in -0 milj severozapadno od iSmele. Moskovski radio poroča tudi o velikem naipredovanju na daljni severni fronti, kjer Rusi Obkoljujejo Ln^o, okoli katero je ^"eneral Leonid A. Govorov osvobooart i zamiki oddeflki porazili motorizirano citat*um je znano, kako ae je vse podražilo, ftn ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopoiOjanje Bata, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ali mg bi obnovili svojo VAfiočnmro is danes? Hitlerjev nečak bo služil v amer. mornarici William Patrick Hiutler, nečak Adiolfa Hitlerja, je živel zadnjih pet let v New Voa^u in -bo kmalu -vpok^ can za službovanje v ameriški vojni mornarici, ka(kbr se je k vedelo te dni Mr. Hitl«*r je bil potrjen po zdravniškem nabornem pregledu ali preiskavi in bo s-koro vpoklican v aktivno službo. — Kot so povedali naiborni nra-dniki, je Patrick Hitler zelo za-dovoi'ij^i, iker (bo imel jtriliko služiti v ameriški mornarici. On se ne strinja z nazori In značajem svojega strica ter je tekom 2&adnjih treh let že večkrat poiskušal priti v kanadsko ali pa britsko armado, ki pa gu, niso liotdle sprejeti. Tudi ameriška armada ga je leta 1942 odibila, ker je po pregledu njegovih papirjev uvidela, da se gre za pravega Hitlerjevega nečaka. Na vprašaji ti i poli je Patrick Hitler odgovoril na vprašanja glede sorodnikov, ki so edužili v kaki armadi, da je služil mje-gov stric. Thomas J. Dowiing od leta 1923—-1926 v atogleSd zračni sili, a stric Adolf Hitler pa je bil kaiprol v nemški oziroma avstrijski armadi od leta 1914—1918. Mr. Hitler, ki je star 32 let, je sin Elizabete Hitler, (Dowl-ing), ki je »bila poročena s Hitlerjevim polbratom Aflojzijem. Ko je bilo Partricku dve leti, se je ženska ločila od svojega moža m tako je fantiček zrastel v Ajnjgliji ter ostal tndi britskji državljan, kar je se dames. V Ameriko je prišel s svojo maJter jo v 3etni 1939 z namenaoan. da ibo predava® o razmerah v Nemčiji, kjer je enkrat delal 6 let. 'Kot je rečemo je Patrick Hitler zatres vnet zato, da bi žel v boj proti Hitlerjevi Nemčiji, kadar bo izvežfoain za mornariško službo. Ne pozabite krvavečega naroda t domovini! — Pošljite Vaš dar »e rey, je povedal szgodlbo o reševalnem delu pomorščakov in posadke prostovoljcve, ki so z rešittnimi čolni hiteli na pomoč plavajočim vojakom iz torpedi-rane ladje. Parnik (Monterey, ki je svoj čas prevažal potnike za neko parobrodno družbo v Califor-niji, je bil del konvoja, na katerega je sovražnik izvedel etraihovit napad iz zraka. Tekom napada pa so bile aktivne tudi pomornice in talko je bila zadeta ladja, ki je vozila oete. (Parnik Monterey je tekom na pada dolbill nalogo, da gre zadeti ladji na pomoč in hiti reševati moStvo. Ladja je vziiic hudemu napadanju iz zraka srečno rešila vse moštvo, razen štirih vojakov, ki so ntonili. Be-yene so Ibtte tudi kanadske bolničarke, ki so se z vojaštvom vred vozile na ladji. Reševalna ladja sama je bila aekdliko poekodovama, vendar ne toliko, da ne bi motgila, nadaljevati svoje poti. Poveljujoči častniki so dejali, da je bilo rešilno delo eno maj izvrstnejših kar so jih. še imeli priliko vide-ti. J : - - bili! tuneli dozdaj služili domačemu prebivalstvu kot zatočišča, a zdaj jim je vstop prepovedan, ker je ta varni kraj namenjen izkGjučno lokomotivam. Tudi draga poročila, ki prihajajo iz Evrope pod nemškim jgospodstvom, pripovedujejo o transporttnih težavah v Nemčiji.-Iz Francije so Nemci odposlali novih 20,000 železniških vagonov, iii to kljub temu, da grozi v zahodni Evropi invazija. Povečini^ so 1ti vagoni jedilni, spalni itn potniški vozovi — Nemci so jih spremenili v bolniške vagone, v katerih zd!aj prevažajo svoje ranjence iz vzhodne fronte. V iPoznamskem okraja so za: čefli uporabljati vojne invalide v železniški službi, kjer jih prej ni bilo dovoljeno nastaviti. Tako poskušajo Nemci popraviti obupno pomanjikanje izurjenih železniških nastavijencev. Uradni krogi v Nemčiji zdaj odsvetujejo civilnemu prebival stvu seditev iz .bombardiranih krajev, ker to preveč obremenjuj« transportni sistem. Začeli so celo pravo propagando kampanjo v cilju, da pregovore rodbine, katerih hiše so bile porušene, naj ostanejo kjer so, in ne gredo kot begunci v »meri proti vzhodu ali jugu. Ponoči pa se vendar pripeti, da se pomikajo dolige vrste beguncev iz krajev, ki so postali cilj zavezniškega letalstva, drugam v kraje, ki leže v Uižiini. Na kanalih in na rekah se je rodilo veliko število organizacij za prevoz ljudi, kar nekoli-olajsuje in ifrlaži veliko transportno krizo. , KWAJALEIN ATOLL VES ZAVZET Amerikanei so si popolnoma osvojili Kwajalein atoll v Mar-shallovem otočju in admiral Chester W. Nintitz je — 6tev. 29 ® * ^ NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 10, 1844 — ČETRTEK, 10. FEBRUARJA. 1944 VOLUME Lil. LETNIK UL "tll.AJK MKl»l»A» NtW TIME THURSDAY, FEBRUABY 10, 1944 TVfANOfUKM L i OTOLETNICA SLOVENSKEGA ČASNIKARSTVA ; Piše Fr. Lodar Rojake prosimo, ko pošljejoj za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma C A li A 0 i A Ji POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno I"- j" , ^ 'i RAZGLEDNIH NOVA IZDAJA ' ff.immondov 8VETOVNI ATLAS v V njeni najdetl zemljevide vs-»?a sveta, ki bo ta&o potrebni, du morate t Miti dn-nalnjlm poročilom. Zemljevidi so v barvali. Cena 50 centov : _ Naročite prt: "€rLr A H U NARODA", *M Weet l«tU Street, New Yoi* 11, H, Y. mor h urn St., Brooklyn, X. V., ali pa 1'Jo Wtsst 34th Street, New Vork City. Skrivnostni pes V nedeljo, ko je brila ostra burja, je oil irekod prijel j*-na Hiver-ide Drive pod okm. pritlieneira stanovanja James Pa Id i. Xa tem kraju burja prav posehno gospodari, t«*la j*'* ali leži na trolem pax* titkn »pod oknom. ali pa -e >pe-nja |»o zidu in skače proti o-knn. Mrs. Paldi ya je opazila, kako --kukal proti njenemu oUi«it. ko pa je utrudil. je I • ge| na pločnik. -Ako pride kdo mimo in ga hoče {Kurladiii, ~e mu u makne. M in. Paldi ara je ♦•iukra spustila v vežo, tod,-i bojee < 1 s i bi mogmv kosrn verižni; gH j<* >]>odila na lilijo; pa z« pet j,. prieel skakati v njen oklio. Mrs. Paldi mit v-.ik dati pre vr.tta polaira nekaj hran«, vod*-. Obve• žhenee dnr/'n- zn varstvo živa-li po velikem trudu vjel in ir;i odpHjal zavetišec /.a p-- i' lilijo, Ločitev zaradi steaka Mr-. Le rov <(Jaess j«- v <."hieairo Tožila svojega moža na loeit«-v zakona pod obdolž ••• krutost i. "Vedno mi j<- r**ke!, da pri nasam domov preveč steaka." je tožila Mr-. 0oe»«. sodniku. "Kadarkoli som prišla od mesarja in prinesla velik zavitek, je zareflčal nad menoj: "Kaj pa si zopet prinesla tako velik zavitek! Xajbr/e sta z nif>ar jem zaljubljena. — In nato me jo navadno vdaril." Sodnik je zoni dovolil oei-te v zakona. VSI ne moremo iti j na bojišče se vojsko j vati proti sovražniku t osebne svobode; — I VSAK pa lahko po j maga pobiti sovražni | ka. ako kupuje WAB 1 BONDE in ZNAM KE redno. — KNJIGARNA Slovenic Publishing 216 West i8th Street ■ Company New York City Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht Ona M renter Balade i" romance 3. izdaja — A. Aškerc 1 ' On M rrnttf Ko smo šli v morje bridkosti Spinal Rev. K. Za kraj*« Knjiga pripoveduje, kako le Hi/ler nastavljal llmaulce in uujke In pdpravljnl "strup" ea Jugoslovane In njlhovu ilr-biro^ d(il(co pftj k nt' |o J* minili. Knjig* Je 7 pl«l«»i vratna' tn Mma aftT" «fr»nt. " Ona $2.— »■rinil fr+vyml mmf n»«-«+IJ» ^ ' "BftW TO teCOMK A C1TI7JCN or nn united btatbt > V tej knjigi an van pojanril* la Cam U tut« živi is viri »pisal Ivan MatiM« Knjlgn Je avi>jevrsten jkiJbv v iiovi'ookl književnosti, kajti t v ii j i je v trinajstih dolgih poglavjih upi sunili trinajst rudov slovenskega naroda od . 13 imglavij — 41.1 atranl V platnu vezano Cm II- Duhovni boj < Izdulsi druiba sv. Mohui^a t L SklljM>li (VIKI i>(V Ako naročile knjigo, priložite k naročilu (I. S. oziroma Canadimi Money C^der za omenjeno avoto. Manjše s vote, lafcko pošljete v |i. S. manaknb pm l odroma 3 rente. Državljanski priročnik (V alovenAPlnl» Knjižica daje t>oljudua tiiviMlila. - kako iiootall .imeriMii državljan. Oaa M (MUt POUČNI SPISI Pohorske poti Spisal Janko Oijts^r Cena 50c Angleško Slovensko Beriin (F. J. Kern) Vouina knjiga C~»a It - Brezposelnost r ^pisil Fran Krjavei; Ceiia Dih Domači živinozdravnik Spiral Fr. Dular.—Trdo vez. ______ % Cena $1.50 Mlekarstvo Spisal Anton H**vIWfcat |j g|M|i PobUablsa Ooaapaay, (1 Corporatloa) 11 Wr+mkt***ar 1MM] Hudo, Troaaoror; m * j1« mB8T 18di HTKKET, NEW TtOBK 11. N. T. vi Year _ J -Olaa Narodi" la lamed every day eacept Satufdaja, Sunday« ^ and HoHdaya. Bnbaetiptioo Yearly fl._' Advortlaement on Agreement. S1 fLA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: sa BOL LTA S8JM>; gA ČETRT LETA »2.—._ V "Olaa Naroda" Uhaja v»»kl dan Ivrveun **>ot, nedelj in prmenlkov. P »'UlJkB NARODA", Slf W«8T ltth 8TBER. N*W *0»K 1L N. * * Tilifhiar CHelaea 3—114* ^ - I I II. I ,1 V SKRBEH ZA VPADNO ARMADO H Waihiagton v v,likih Ai^l. »muli dv«ml.nve^a k neiiovolji«ra jK^ložaja vpa^lnv anna^ pri v 1U;- • i -a Jt| vojaški izv^l«'U<'i pr-pri.'-ani, «h, AhvIo Nt-iiM-i I»n- ^ v LWWmitn in krvavim na|wd«u. HitU r ukazal rtarvaln K.—Iriimu. mor« v].a■ presenetila feldmarSala Kosselrmga m s opravila' v velike teikcne in je tudi do^'trla lrp- zaecti.e . !,♦., ni vdarlia v ^traujfist d^Av. d:i l»i rswcUlla ^ ni>ke Vr»im4n, eHe in zabila vKin,- in v.akaj >tnlaj -aino p ju j.-jo postojank.- in eakajo na >ovražiii liapatW ^ VlntM^j otljr«>\H»r j** aa ta vpra-aiija, l4nia v som« ^jestsdo—/ala^aii,!«'. Ji Aiv.io i- Keltuno nimate pr^anise, ki l)i bila vmlna U*- t r„,uj. Voj; '.ke potre»»M?iije jo 1rc4»a ]M'ppcl.}ati na -alio v r ,!. lili ladjah in eolniii, kar ji? se pocAno zelo težavno - la- l H- v-vii„«11 in ki je ravno prevladovalo n opitsiiti ini^-l na ^ . e.H, Ih d»»hro mrditi erlo. pmlno l»i pri pravo t>fenzivo. j" V:, iWrose ni iidlo uiotfoee jxi^'huo wine-t j, kajti nek vojni . >..■ e\ali" pravi, tla <*oje zavezniški armadi na-proti naj- ^ n -'jiii.e kt >uiaj«.> najlio!r^' orožje v Italiji; -tmlm j • P ili X di»ri rt.»"do /. v>o -'lo, kadar priti«- pravi ras. s /i-, v*-71T Uh vrliovmo (jovelj^tvo t udi wiw.«" j;i liinut ne < i«at a tako veliko pridobHev, da »»i ka/.alo dos.vi la v* 1 i!; 111 m irtpjftJOJtM in 'bo /a*o vodilo operacije z v-«» ]ire\-wl- 1 «-t . t ;tkor bo kazni položaj. T !."ti loris^i IMi ravTio tako izrabijo -voje rn»očara:»je, za- j j arnuuhi pri Keltnnn »n Anzin **nv g»ne". Pravijo v voji»i m odnih einwkili, da -o zavezniki po -voji^i prvih le|)ih prhi h ofrogrnV malo prelu je Italija raz-', ai-an • .. . lnieijaiiva j«- fca iK'kaj eaKa prešla k sovražnika.J, • v» rtio pa dttvol r, e n** moremo ubraniti euta- da je pnemLšlj*'- 1 • prrvee leisaJa na lehtniei in uvoiroce bi ve«"-ja drzno-t imela 1 ■ • • i i»**n. ■ Th»' Tillltte of L#o1k1oii" pi.še: • lz^»rasoj»» a-ii 4>ile iitguiblj^be priložnosti tekoiy j»r- 1 i jtz. jer;H.-ij v ftabji. Prvo vprašanje, ki je t>Ho stavljeno,^ hm-;««'•<■ /.«iijeiie na;zaj na ofl>režje, tfnla ne ] da -koro neverjetno — ne d<» tedaj, dokler lii-o raz-irfle' • /d« jan.je in zmešnjavo ve»*' mi'j jn» najvažnejših pronietnilil. vwih." 'He* Daily Kxpres*" pravi: * V l>itki za Kini je -etlaj • i no. da tvari n«- ^redo tako, koM 1>i iihu^I pričakovati,"' tooji v i taljen- ! i Mpah in po preplavi jenih dolinah. Naš usprli v Italiji je m (»OfK^noma o< Ivi sen od šfevila ubitih Nemr-ev in ne zabili mi« j." Zadnja poroeHa i/. H io je v v Italiji naz»ialn,^ijo. da so Nem-- -vojtin napadom prierfi v tonk |xrooei olj -.10 tn <*ela 'n jo zr _r<»iT a. Nad zav*(rzniškiiu mostišeeui oh obrežju ima-® X-m«-i po 'zorah rar|>ostavlj*ne težke topova, ki ]hi svoji »!ji i^^n-tjnje.io zjrvezni^ke )«>>tojajike v nižje leže<"i jxikra-i»,i <»)>režj n. r'tiror-ano j*4 Vio. da j*- zavezniška a ruta < hi ves i - «»d ^Vojf*tfn vpiula duMha itMK-na ojaeenja mi vojaštvu in ""liki* zalotfe vojnega nmterjjtla. Da l>odo Xemei zastavili v*,e '\oj*' da zaveauik<- ZiKlržnj«*jo kolikor ea^a mo^w'-e, da ne prideji* v Hitn, jasno. Ho.ji za Rjm l*odo sivHti in tekla bo kri. Unla pričakovati ltio4fo»*e odlueitve v nekaj dneh: ali bodo zavezniki kos ' o ji nalogi, da odbijejo nemške na^nwde in sovražnika vrz/jo i.nzaj in prieno - svojint protlininjein proti Rimu, ali pa bodo .«• i !i iiovi Dmikirk, naiiire ImxIo morali otlpeljafi z la-d.emu, kakor tudi z ladjami ]>rlšli. ^ '■ ' i ■"■' •" i i ■ 11 ii ■ m ■■ awl NOV« ZA UM.O l>RK\KI .HTMO SKri>l St\k( V^^ L % - . . , IJ . » Leta 1880, U>rej pred 114 le-, ti je iz^el prvB slovenski cas-| nik 6'Kranjska Čbelic(a,^ Ob-javljene so bile y tej prvi številki Vodnikove ^'Pesfiii za po-sku>njo.?r Zato tiadi smatrajo to številko slovenski zgodovina rji kot prvo i n .»"amostojiib slovensko leposlovno knjigo. Tudi ostali ►štirje rzvezki so ^i-sto leposlovnega značaja. V dobi pred lf'0 l«ti so Slovenci živeli 'žet dolga stoletja pod avstrijsko vladavino, ki je na vsakem %oralru zavii ala v^sak narodni »polet. Avstrijska T'ada je InDiela šiloma zadrževati v-a k razvoj tako v po liti^ne^ii kakor tndi v narodno kulturnem pogledu. Niti sam Slomšek, ki je 1»I? takrat lavan linski kanonik in vrhovni šolski nadzornik ni uspel, da bi po vzgledu eeške družbe t4De-dietvo s'v. Jana*', nekiake naše T>nižbe sv. Mohorja, mo^rel u-stanoviti društvo za izdajanje sloven-kih knjig. I*a ne sanio _posvetue ohla^ti )»ač ]>a tudi ccckvene so se u-pirak« slovenski ti?-"kiuit besedi. OkroiT leta 18?»K so pri Ljub-1 janski trgovski komisiji razpravljali tudi o torn, da je potrebno dvigniti ljivdsko izobrazbo. Da bi -e to doseglo, je komisija predlagala, izdajanje poljudnega časopisi v sioven-skem jeziku. O tem pa se je moral izjaviti tudi Ljubljanski š&ofij-kt ordinarijal- Ta je l»il mnenja, da kmoeki VJudje. ki delajo, ne bodo imeli easa niti volje, da bi eitali redno izhajajoče spise. Fae pa bodo radi sprejeli vsik koristen napredek, ki ga bodo opazili pri ti-(sfih^ lei jI in ni treba z roko delati (torej' pri grašeakih in žnp Tiikili >. T^e tem pa niso potreb ni slovenski elanki, ki bi jih težko kdo mogel dovolj umlji-vo napisati. Lju^hmski tiska mar ftlaz-riik, k: je izdaja! slovensko |4*Frat,ko," je trikrat zaprosi) "|7jo1itieno oblast za dovoljenje. -|da bi smel izdnjati slovenski .ea-nit:, Kaxaduje sp je rate, - kel v Oradee, kjer je sam nad ! t vojvoda Jožef priporočil nje Lrovo prošnjo. Tako so predložili politični oblasti osnutek prvega 4oveu-skeara čamika z imenom "Kiiie tiške in Rokodelske Xoviee" ■ List bi kmete poučeval o kmetijstvu in obrti, bo pa jim tudi ' .v razvedrilo. Tako so napisali '■[a- -voj« m predlogu. ji Pred sto leti, 5- julija 1843 ^ Jh izšla prva številka. Urednik prvtgr sloveii&kega časnika je bil dr. J. Bleiweis. i- G tNa Dunaju so se resno bali. da bodo "Kknetiške in rokodelske novice" od tedna do tednu vzbujale med ljudstvom 1 zanimanje do čitanja. S tem a pa rastlo zanimanje za jav-1 ae zadeve, krepila se bo zavest P jezikovne in narodne skupno-i- sti. Xovo vezi se botlo sklepa-■s le in konec bo starih, lepih ča-n sov. ko se je ljudstvo slepo za-upalo Vajetom poklicnih držfl\ nih varuhov. Ti so slutili Taz pad Avstrije, če se narodi pre t j drami jo, ker jim ni-o znali pri praviti udobnega skupnega vsem enakega pravičnega u-° stroja. ° Tn res sQ "Novice" v velik l- meri dosegle to, cesar se je vlf da bala. TOrale so sprva eistr ^ vsakdanjo pot; kot redno iz bajajoč gospodarski list so ski bele zr» povzdisro kmetijstva it rokodelstva. S tem ponkom t vsaTrdanjili potrebah pa so raz širile veselje do branja, s pes m m ti, zgodovinskimi in jezi kovnimi elanki so budile slo vensko zavednost in dramih najširše plasti naroda. Take so postale "Novice* ona prra vetf, ki je sklenili ' kran^ke, staje tske, koroške 11 priimrske Sfovenoe, Bifa j* i tredi^fe in ognjiSČe, otao^ ka terega so Se zbirali in sola! slovenski pisatelji, vzgajali s< » se domoljubi, in kjer so dobi vali pouka vsi stanovi. Združi vsi vse slovenske pisatelje v ?no kolo, iso "Novice" brez večjega hrnpa zedinfte Sloven ee. To zedinjenje Slovencev je ravno v teh najtežjih easih naj večja in najdragocenejša ded-ščina, ki so nam jo zapustili slovenski pradedje. "V tem strašnem tupljenju slovenske zgodovine nas je ta dedščina * trdno poveraala v jekleno celo- < to. Vsi niiislimo enako, vsi se > trudimo enako in tudi svojo i bodočnost stuo s i zamislili na 1 enakih temeljih velike Jugosla j vije. Sloga veže Slovence po- < vsoti, naj bodo kjerkoli. Solidarnost. jih je utrdila in učvrstila. N~i špekulacij nied nami vsaka poskne v . prvih časih pismo nm^i znebiti. Danes pa =nio eno in ta- ' ko mora ostati vs». dokler ne bomo prestopili meje os v oboje-ne domovine. Malo nas je. za tr> je medsebojna povezanost uais vseh dvakratno potiebna Zaradi te majlmost; te.* solidarnosti knr podzavestno iu>. konm<\ četudi nas nihče 1< t^-mu ni obvezni. Ko praznujemo stoletnico pr vetrn =lovenskfga časnika — ve rji't no so ta praznik -praznovali drvuui bolj v srcih, kakor na jeziku — naj nam zadostuje ena sama želja — da bi tudi t bodoče za vsako ceno o-hranili strnjene svoje vrste pa če tudi bi hiln ta stmjenost komurkoli v nnpotje. Samo na ta "način bomo Slovenci v emi-sraciii v^aj do neke mere vred nt tistih naporov in tistih /.:tev ki jih doprinašajo naši bratje vsako uro. lačni in žejni, raztrgani in premraženi, l>olni in onemogli, ponižani in razžaljeni. "N"a j ne bo med nami nobe nih razlik, naj nam razkroje-nest drugih ne služi za vyglfil l>a ima slovenska solidarnost visoko ceno n:tm najboljše potrjujejo tisti, ki so tako zelo nezadovoljni z našo povezanostjo. Dfemašjije naše o(*slo naj bor združiti vse Slovence v eno kolo, po vzgledm prvega sloven-*-ke«ra časnika, s katerim je slovenski rod samozavestno za dihal in > pomočjo katerega se .K- pričel zavedati svojeira življenja. Marsikaj zahteva da našnja doiia od nas Slovencev v tujini. Dogodki se križajo, sprevračajo in siehemi dan nam 7>rinaei družinski list. izvrsten mladiu -ki: ženstvo je 'melo svoje gladilo. učitelji, duhovniki, prav nik i. d jastvo in obe prosvetni zv» /i. Da ^o bili ti Ticti nn vi šini in tudi priljubljeni, govori dejstvo da so ^o nekateri prf^e lili v Jugoslavijo in so bili vse do začetka sedanje vojne v >vo ::h st.vckab na vodilnem mestu Kmalu je pa pričel fašistovski pritisk. Vničevanje slovenske j ji sane besede je začelo s podivjanimi napadli in zaplemba mi. Izšel je zloglasni dekret 15. julija ki je pooblaščal oblast da po dveh opominih odstavi urednika in ustavi list. Fašist'* pa se tudi s* tem nh'^n zadovoljili- Izšla je uredba da morajo bit; vsi uredniki vpisani v fašistovskem sindikatu Tako "O v začetku leta 1929 izginili šp ostali slovenski časniki. "Novi list" in "Družina'1 sta živela š<* ko časopisje na Primor-I skem. Bazovica" ------------ . 3» V _ -m. ^t Bivati je treba za vojno u Za tako veliko vojno, kot je ^ sedanja, je treba mnogo stvari in pred vsem obleke, tako za. vojake, kot za civilno prebival-stvo, ki j«' bilo potegnjeno' v strašni vojni vrtinec. I In Združene države, ki -krbe » aa -vojo armado bolj kot kate- | rakoli drnga država, razširja <-svoje oni;majo šivati uni 1 t'orn je in drtKfo ortirfeko za v,, opravljale m^K-neua taktni d»*-la. Take «ivalke ]»o-trebnjejo na električnih šiva-lnih rojili, so moirrwV izdelale kako i'rval-liO solo ali pa so same iz-vežibflh» šivati na stroj. Dnure žene so fiotrebne za Šivanje podloiro na obKe. pri: i vat i gumbe na uniforme, razdeljevati razno blago po raznih oddelkih v tovarni, kjer šivajo ( oftileko. Dela so vsakovrstna: ! pri nekaterih je tn+>;i vee ji del |stati, pri droacinii h«xliti io zo-jpet pri tretjem seo .""KI ceuttiv na u-, ro. V muotiih tovarnah bodo, kadar s,, kaj izvežbajo, pričel«.; dobivati plačo od kosa, kar bo precej poveealo njih za-luže k. Po n«'katehih tovarnah bodo j zaposleni p<»lni po neka- :U»rih pa. samo po nekaj ur na dan. Vse žefllske okoliei New i Volita, ki ž«*le dobit i to delo. !naj priglasijo ]u*i: VXTTRD STATKS EMli.OY MTA'T SFiRX'TCK X.e,Pe Trades Office, na *jnr, S,-her-' ■". t • _ «. POROKA V NEW YOB&U ZA POMOČ JUGOSLOVANSKIM NARODOM Doplal M nu vediM do(*r«MU «ite*c«Je ii w I mjtmi rtko* bnI wboj pogovarjaj«. ,NAŠI ZASTOPNIKI Ceneni urednik, zopet te ma lo nadlegujem, ker imam ne-' California: S POTOVANJA Cenjeni urednik, zopet te ma lo nadlegujem, ker imam nekaj novic s pota po Missouri. Izven mesta St. Louis zidajo ob cestah 67 in 61 mnogo hiš in samo moderne, ki veljajo od 10 tisoč dalje. Okoli Bonna Terra in Fiat River >o svinčeni in cinkovi rudniki, pa slabo plačajo. Fanning* on je majhno, pa lepo mesto, toda dela tam ni Okoli mesta Frideiiek je neka.i cinkovili in svinčenih rudnikov. f'0 milj vstran zidajo novo mesto Greenville, kpr na sta rent kraju mesta hoče država postaviti električno centralo Na tem mestu pa jaz ne bi gradil niosfa, ker v okojici ni drugega, kot kamen in je ne-moi-oiT-c napraviti kak majhen vrt za solato. Naznanilo in Zahvala Potrtim sprt m noxiuijijaiiio «>rudiiikuai, i>i*ijai«.|j«-m in xnamvui vi-»t, aiu ji* i»»*tx|>r«-Mi.Y siirt iferii-ti kovanofiztrjrahi iz Hade Ijul^jeiiKs^ fn ^ ^>|>r 0 dni lrtijnjt*-| I«ul«*ciii mrtvuwl In |4Jii<'m«u, v tvj. leto svoj*' starosti. — I'•»!>.< >i*iki kdiii tea v i»*uJHj«-k. 17. jaunarj.-i Iz hi<«> ialiMti UtMM — llSOUU S»., So. Ojmjm* 1*1« rk i Richmond Ilill t I.. 1., s siorewiio »v. luaAo v njegovi farni "'Onr La«iv ««f l'-n*Hnal Hrfp", n« SI. John'«* i»»>k'»j*iliVf r Brooklyn ti. 'I'l'iu imjt'fUt i*aji*kr»t»**jv /Jih\ :l|juj<*uj«» vmh, M Slo nam »tali na krnili v teli tiri t kili urah. v*ew. ki j«*4ali krasno vahv in <-Trtii<*. Iti nt«, ilarovuli zm w. hum1, vtutu. ki xt«> pi obisku li na rartva>Jcetn lalru, mi *|»reuiill k v»V-imiiju pijOtku. ki sle «la»J avio-moMW> na ruziiolaje* in vuailt |«ri wrH.u T«4»i M|Nintbui nuijki, i«t l»-li lahka moImjUim ameriška grada. jwWHvaJ v mini ilokUf- vid Hm* y nad sredami /tuluj.-M itMaii : MIKV UIARUIA, Menica; MWW, ««.. fHAIUJR. CIKII, ANTHONY, W UiHei) G L AKI JI V. aiMt i; UfiOHMJ) UIAHNA. b«; MAKI K P STOTNIK. *e*lra Dur 0. februar j«. 11*«. •IfaTje sem peljal skozi Poplar Bluff, ki je lepo mesto in tudi počasi rast o. Tukaj živi THVjnk Frank Zadrik. ki jo načelnik mestne policije. Tudi v bližini žrvi več Slovencev, mod katerimi sta najstarejša .Toe Bon. ki jo star S4 let. njegova žena pa 73. Tukaj živi tudi Frank Fran k n, kT je star 7fi let. Vsi so zdravi in pri moči. .Te se več Slovencev, pa ni prostora. da bi vso naštel < M »iskal sem svoje stare prijatelje farmarje, kakor Zadni-ka. Slanca, in Hriberčeka in Ša !ijii. Vsi so me dobro pogostili. Charlie pa mi je dal za pot ^.e koline. Mislim, da je zaklal dva velika junaka, kajti mesa > bilo kot drv. Srčna hvala vsem in \am želim veliko sreče v tem letu. Steve Fabjan, Fairmont, E. St. Louis. Mo POROKA V fobbing, Minn, sta bila prtfrocena po Rev. Michael Pa-pešn Mr. Martin Fink in Mrs Rudolf Majerlc. vdovec in vdo-va. Sta uvidela, da je boljše, da sta dva skupaj, kakor sam zase. Obilo sreče! LEPA SVATBA |XA OSMI V NEW YOB K Preteklo nedeljo, (>. f« brila rja se je. v slovenski <*erkvi sv. Cirila na Osmi ]K>ročila Miss Mary Arahuft, hčerka Mrs. Tessie A rohni. (Za svojega tovariša skozi življenje si je izbrala Walter-ja Wos-a, ki prihaja i/, poljske družine. Oba ženin in nevesta sta bila roj«*na v w Vorku. Mr. Wos je pri vojakih ter je nastati jen v nekem taborišču v Kaliforniji, od koder so je z aeroplanom prijx-ljal na svojo poroko. Njun zakon je bil zvezan pri slovesni sv. maši z leviti, katero je daroval domači župnik Rev. Pins Petri C, levita pa sta bila ReV. Franc Gabrovšok in Rev. l» MutmmtHli. Martin l>«ilon«' North Cliiragn in Wankrcan. Math WnrSek Michigan: lH>lroit, I.. t'lanWa«• MimmoU: Chlsholiu. J. Ijiikuitk'k Kly. Jo*. J. I'eshel Evolotli. (juiiiti Wirtiif (•iltttTI. LlUllH \ «'«!«Cl Mootaua: K. M. M. l'tiniaii waniioe, ij. ('Iihiiii« Nebraska: Omtilia. i'. Brtnifrit-k N«r York: Go^nnd«. Karl Strni^im* Little Falls. Frank Maslo* WorcffjtfT, Peter ltc»d^# REVMATIČNE boleči r» o uo PAIN-EXPELLER 4M leta 1H«7 . . . Zanesljiv lifiinietil /a drn/ino Ohio: Barlierlon. Frank Truha* Cleveland, Anion Bnhek, Ctiartea Karlinser*. Ja<-nb Kes»tiL tiirard. Anton Xnyotle I.orain, Ixmis l'nlant, Jnbn KniuAe Yoiinjrftown. Anton Kikolj Oregon: Ore-on dry. J. Kohlar Prnnaylranla: ReMsemer, John JevnlkHr Coneiuausb, J. Brezove«-* Coverdale in okolica. .I«*. l'atornel Err»ort, Tx>als SuiatifiC* Farrell. Jerry Okorn Forest <"ity, Math Kmnlu*. Frank Rlcnlnikar (Jreeiislmrs. Frank Novak Homer City. Joseph Kerin _ n . Imperial. Venee Palrlch Jolinvtown. John Polant** Krayn. Ant. Tauiei] Ln*orne. Frank Kalloeti Midway, John Žnst* Pittsburgh in okolica. Philip Pro^ar * Steelton. A. Hren Turtle Crer-k, Fr. Si-htfrer* West Newton. Joseph Joran Wisconsin: Milwaukee. W*>Mt Allia. Fr«nk Sk..k* Shctxiyunn, Anion Kolar Wyoming: R<»ck Sprlnsr«. Louis Taiidiar* Dlatnondiille. Joe ltoli> h (*Zasto|Hiikl. ki Imajo [h»Ic« luie. na •. so opravičeni obiskati tmli «lrn-B« naselbine v njih okraju. kj»*r ka) naših rojakov naseljenih.» Vsak zastopnik I/člh potrdil.. ,a av.»-to, katero jfi prejel. Zastopnike toplo •rlporofemfl.—I prsva »Hilaa Narods" — ' -1. r .Z2MJ&& Note KLAVIR ali za PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— Brvvzes of Sprinc Time of BIomsoiu t Cvet id «-kle na vrtii (►J Murička. ite^ljaj Barčita Mladi kapetaa*-tlreino na Štajersko Štajerli Happy 1'olka <"'e na tujem Slin enimi 1 >nin-e Vanda 1'olka Židann marela Veseli bril t H Ohio Valley Sylvia Polk« Zvedel sem nekaj Ko ptičioa ta mala Pojdi z menoj Dol s planine K:id;ir boS ti randrat iU-1 E7-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH P ES M J za piano-Jiamioniko za $1. Po 25c komad Moj«« «lrklo je še mlinla Hnrbarn polka Naročite r»rt: Knjigarni SI oven ic Publishing Co. •If. VV. I HI h Slrret New \ori* 11. N. Y. ANNUAL VALENTINE DANCE Sponsored bv tlio NEW YORK ALL AMERICANS, Lodge No. 580, S. N. P. J. At the A STOK BA MS: < • UILL. <><>-fM Fi.rc>t Avenue ;it Forest " I/" Statiun. Rid.t^ewoo«!. X. Satunlay Evening, February 12th. 1944 ComjiK'ticimr at S P. M. I>AX(*IX vezano; prvovrstna itdeitiva^ v ^inen* osnja« $1.50 Slovenic Publishing Company2"1 w 18th st< N<,w York u |a3g£gas.1gM Ve^t iz slovenskih naselbin . * . '_^ _- — —_:_- «r ^ - - ■ A- X & MB- ■Ko «ae je prikazala prVa družica. so zakoeale orp^^e in med •poročnimi obredi, katere je ia-vnšil tui irosjMKi župnik, j« naš siavr.i tenorist Charles Guar-dia z«;pj*l vedno večno lepo pe-t»<*m. Sctin^bertovo "Ave Maria**. Sv. nvašs jo bila «1ove«^ na. i 'I'l^hfa-nt je bil rkwrvar'i ^^-ttpn'k ob assistenei Rev. ,Tos. (':fcirram, kot di.iakon in Rev HVank Oabrovšek kot sul>dija-kon. ŽdiT.*eni ]>evski zbori hhm'-. a p.^cbno in polno-slfvihu. -f tr . d^va! "Slovan" Vato y }*' *h> sv. masi po-vorka r^/v;|:i iz cerkve in na to je bil p:».d;a\ in iVstitko liev.-sli i;; z< fxinu. Zajutrek je' imela tnala <-vn1ha v žnpnišču. a slovesen fprf-.iem ali ohcft sc vi ^ii ^ < (»rj;v( tii dvorani ob 2. m i |».»|miMim-. na katero je naf! n« vr ~f#» M i TlitM-esa Ar-! r-ii! lMivj.iiii-i M v- Kakor 200 cro- r-U.K'. Kaj ^i »i -al. kako smo inii'ii. -rij vr-t" kako je na >io-v nbc ti! .';»/ sem bil sn-iii«> zraven. vM'da1* pa je vi-ib l.i. da je Marie Aiviil, sedaj. \rr-. AVn< zrlo i m »pn arna, zakaj prišel ji- moški pevski zbor, "Slovan** in /i zaj»el nekaj kra-nili slavnostnih pesmi, kar je /Tiatiniije. da je našn "\rarle. pna «-opranistinjn priljubljena kakor vedno, pa bodici pri («'i»i ali onem zboru. Teleti navzorili. H Fannie Pavli iz G.j St. Marks Place Xew York. Rev i ca se noi'a ]>odvreči zelo težki in .pašni operaciji. Želimo ji. da se ji zdravje v najkrajšem easu vme. STAR J K, VENDAR DOBfiXJ BERE. Priloženo vam pošiljam money order za $3.50 kot polletno naročnino za (rla.s Naroda. četudi sem že star, vend:-»e vedi>o lad Iverem vaš list in Lra še I h-rem dobro. Posebno zasledujem, kako se razvija t'ojna in se zjinimain za vse rest i o vojni. Pozdrav v-semn osebju pr< istu in vsem čitateljem po čir-tii Ameriki in Kanadn- I Imeli smo ohcet tako lepo, H a kor še nikdar poprej. Ako ■m» prostora dovolj v "Glas ■Ca roda lx>tn pa opisal vse, ■ >a doliro in široko, pa v krat- ■ ib benedah. I t'on^'ila nte^a Maric ■ Areni, jKi saj jo vsi poznate, I -aj je naša prva j>evka pri cerk I vrnem tfcoru že od otiv^kih I «'t Pa le naj se mi dovoli o-1 I likati vso slovesnost od zaeet- ■ ;i pa do konca. je pripravljalo in na ■ lihem delalo za vso '■iovesno-it.' j ij veste, nevesta jc doma a 1'anf ženin jm nekje na Paeifi I ; i obali, pa <1110 že tako narc-j l.iili. ta Atlantik in Pacifik, i»ri5la skupaj Xcvesta Marie -Viiua, fanta /en i na muo jm ze1 •>bili na kratek 'Monu^t." j S [»osebnim dovoljenjem od 'irpnika sem bil navzoč v za-' kristiji. Tam okrojr 10. >e kar [irikaže v za kri-t i jo ."» fantov vojakov, /enin in dnini, \>"i efwko obbVeni. \ postavni fantje atneriSki vojaki. T>vo-mim. iln bi b'la kje taka slo-| otivka ohc*t. da bi t »i 1 i vsi dni, ' iz ameriške annade kakor i ukaj pri na«. NVvc-h j« -premijaI njen t ie Mr. Frank Selak. oK se! «• jMiroetia povorka začela, so motorni akordi oii^e-lj done.sl!t !< in mo^roeno koraenieo *4AVe«ld:n«r March" pod spretnimi pivti oriranista in pevo-vod je Afr. T. Hndeta. Cerkev ie bila slovesno razsvetljena in oltar je bil okrašen primerno kakor «rre za poroko. Razvrstile so s< družice in slavnostna fxivorko je Šla proti oltarju. Iz zakristije so prihajal; dru^ovi l^mosno vojaško, kakor pri \ Cpl. Edward < 'aban. W^ii^iam TJiiom^ (pol tneriške —%nade.>«lfc m iN a zeljo vec rodoljubov, da bi se v efkaškem mestn osnoval nekak centralni odbor kateri bi sestajal iz vseh Jngoslo van6v, ki hoteli na kak način sodelovati in podpirati akcijo Združenega oni^ Volk in jaz. Ta sestanek se je I vršil v nedeljo popoldne 30. januarja v hrvatski sokolski 'dvortmi 1907 So. Racine Ave. Zastopani so bili Hrvatje. Slo-j venci. Srbi, Bolgari in bosanski Muslimani. Gospod Joseph X. Bazdarie ;e otvoril sestanek joziroma -e.jo in predložil dnev-jii: red, katrri je bil soglasno sprejet. Xbivzo/i so povdarjali ^oiuen in ]K>trei>o takili ^kup-, r.ili op&ranizaei j povsod kjer mogoee, da tako združeni i>od-Hiramo akcijo Zdiužoneira orl-bora jnžno«lovanskih Ameri-j I kancev in skupno prirejamo' jVr-;"e priredbe in -hode. P«, dvr* I urni zanimh i razpravi smo ustanovili tako organizacijo in izvolili s'ederi odbor: Predsednik Jo.-eph X. Bazda lir, PK>7 Sf». Itaeinc Ave; jmxI-pn^lsedtriki (J. Backoff, Malo TSrtmvir in Ando Piiich: tajnik Frank Zonijak. S. Xachez Ave., Ohicaso. III.: jMnnož-na tajnika John (iottlieb in Filiifi Teiv/ieff blagajnik Jos -Oblak 21H9 W. Coulter St. Chi rago. Til; nadzorni odbor Helen Kušar, Frank Novosel in . Luka Bobalo: pubKoijski od-lxir Lazar Todorovir. John Turk. Frank Kras-e in M. Rtmeff. Seje se bodo virile vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Hrvatskem narodnem sokolskem domu, 1907 So. Kacine Ave. Vsak, ki ima čut dc svojega naroda in katerega zanima, je dobrodošel na te seje. Za pričetne stroške, kot za nabavo poslovnih knjig, poštnino in podobno, je bila osvoji na suge-tija. da vsak izmed navzočih daruje cn dolar, kaT se je zgodilo, nekater' so dali tudi več in tako >1110 »brali tako i $65.00. To je na kratko izerpek te ii stan« vne seje. Potoka nisf-m zapisoval, ker nisem 'pričakoval, da mi lw> dana naloga seznanit; slovensko javnost o \>rtn trm. Kav je med d merim iz razprave važno, naj omenim, da je Helena Tvnšar nriporo-| rala. da naj se vsak Jngo-lo-vi,n zaveže ulačevati nekak * * na rodn: davek". kolikor j kdor V;lore, za gotovo dobo in da na« se tak apel priobči v vsr-li naših časopi-ili. Ker ,h* bilo že pozno in proti koncu si je. se je razprava o t cm preložila na prihodnjo se-šiMtia. naiivneč Mr«?. Kušar ie ] »a ot*ljn+»ila, da bode pla-I'tTaln skozi prihodnjo tri mr-seee vsa-k teden po on dolar kar je že začela takoj po seji Posnemanja vredno! Ta >*f=fanek jr- bil sklicati v 7 lo kratkem času. tako da ni l ilo mogoče obvestiti vse ju «_r< slovanske organizacije in društva na njihovih sejah, kar pn se ho še zgodilo. Za Centralni odbor južnoslo-vanskih Amerikancev v Clii-casu. ' John Turk. XABOCXIK ŽE 40 LET. Ker vidim, da mi prihaja čas poravnati naročnino, zatorej ne čakam zadnjega dneva, rajši prej, ko naročnina poide. Tu vam pošiljam za celoletno naročnino money order $7.00. Kot čitam čestitke k 50-let-nici lista 4tGla>= Nkroda" zato-1 roj ne smem jaz; pozahiti svoje čestitke. Čakal sem. da moj čas pride, ^odaj se bliža 20. februarja, to jo obletnica 40 let. ko som se naročil na frlas Naroda. Zatorej bi želel, da bi vsi Slovenci želeli po njem, ker jaiti brez Glasa Naroda, kor list mi je v kratek čas in v razvedrilo, zatorej ne morem biti brez njega. |Ko som ravno začel pi-ati )aka. ali takrat -i bom naba-sfd tpofna usta tobaka, da hom napravil fino krvavo srodljo in mu bom pljnnil v obraz ter mislim, da bi imel dosti pomaga cev. Zda j pa pozdravim vse uredništvo in posebno Ano Krasno. Rad čitam njeno kolono. Pozdrav od zvestega naročnika. MIchaeMillek. Reading, Pa. SMfRT ROJAKINJE. Tukaj je mnrla Mrs. Mary G riff en, roj. Okoren, dne 1. februarja v starosti 32 let. Rojena je bila v Rockdale, HI. toda tukaj je živela, odkar je hi-?a stara 2 leti. Več let je bila učiteljica v šolah tukajšnjega okraja Bila je članica Ameri-?ko-6Jovenskega kluba. Zapušča moža, dve leti staro hderko s ta riše in tri brate- Julia Okoren. Boon, Mich. ZVEST NAROCXIK Priloženo vam pošiljam d*va dolarja za blist Glas Naroda: mislim, da sem vam dolžna za nazaj Vendar izrekam moje ca-stitke k vašemu pomembnemu in posebno še k posebni številki 50-letni;ce. ki je bila polna zanimivosti in tudi imio-go spominov.' (Prosim še naprej da nam list pošiljate, ker ga radi Pitamo in posebno me zanima če je kaj novic iz New Torka- Lepo se zahvaiim Mrs. Ani Krasni, ker t:*ko lepo piše. Vse njeno "pisanje 70 lepo nrojeno. Žel nil eenjeneniTi uredništva in listu "nadaljni us>peh na. poti do stoletnice in ostajam s s spoštovanjem in slovenskim pozdravom, vasa naročnica, Mary Roseman. Callimet. Micli. f*RSTTTKA Ar prigi'bu vam pošiljam money order za $7.00 na kritje oololetno naročnine za "Glas Naroda". Pri tem pa tudi pozdravljam vse osebje pri Glasu Naroda in vam želim nunogo srečnih let pri urejevanju tega lista in vam želim saj še petdeset let. da hi urejevali Glas Naroda. (S pozdravom in spoštovanjem Jennie Mladic, 4 A+^onquin, Tli. POPRAVEK. V številki 21 'Glas Naixjda' je bilo olbjavljeno poročilo o nenadni smrti rojaka Johna TTjeiČa in pomotoma je bilo izpuščeno to: Pokojni je bil tudi sonstanovnik samostojnega društva Domovina", bil je večkratni predsednik in zelo agilen član omenjenega priljubljenega društva v Barber-tonu. ki je pripomogol. da imamo Slovenci v naselbini svoje shajališče, oziroma Slovenski dom. Ostajam s prijateljskim pozdravom % Frank Troha Barberton, Ohio " 1 I:- ■ Reda!i 'I"-- THURSDAY, FEBRUARY 10, 1944 fSTANOTUKFI L. 10 Koncert hrvaškega umetnika v Carnegie Hall v prid Osvobodilne vojske Vlado Kolic našim narodnim disciplinam o-noga, kar je kužno v duhovnem vretju naše dobe. Tako se je dogodila strašna nesreča- Tola mi nimamo pravice do osta jamo skrušeni in da jadikuje-mo, rr.&rveč. moramo razmišlja ti o vzrokih vse^a te^ra. Revo lueija, b 8-30 zvečer priredi poznani irvatski umetnik na gosli.'c t'lado Količ v Carnegie Hal! ji la 7th Avenue in 57th St. v;* Cew Yorku velik koncert z iz-j »ranimi skladbami slavnih; t kladateljev. Proizvajal bo tu-l> li nekaj svojih skladb. Vstop- 1 nice se od $1.20 do $3.30. Ves čisti dobiček tega koncerta bo za maršala Tita in ju-, goslovcnsko osvobodilno vojsko. Iver je ta koncert prirejen v tako vzvišen namen, je na me--tn, da se ga naši rojaki vde-kžijo v čim večjem številu-. TEKMA S ČASOM IN SMETJO. Izkušnja kaže, da zahteva pospravljanje razvallin in iska-j > nje mrtvecev ter preživelih pod' razvalinami dneve in tudi cele tedne dela. Spomnimo se samo na zadnjo potresno kata-stiofo v Bukarešti,, kjer je bi-' lo treba izkopati rove, da so prišli do ljudi, ki so biLi mrtvi] lai ži\i zakopani v kletnih proj štorih. Po si i čni h katastrofah nagaja počasno, toda mrzlično tekmovanje s časom in smirtjo Neredko se dogajajo eksplozijo v rudnikih, ki podkujejo v rovih zaposlene nidarje, da nimajo nobene zveze z zunanjim svetom. Reševalna dela se za eenjajo skoraj brez upanja na uspeh v sk :ajni napetosti zasledujejo ljudje zgoraj juna- 1 ško borbo reševalcev. Često, ko je izginilo vsako upanje, se oglasijo globoko pod z eni] j o ' morda slabotni udarci, ki go- * vore. da so za>uti ljudje še ži-vb*. To daje reševalcem novih ^ sil in včasih se primeri, da u- 1 tegnejo izkopati sicer popolno- ' ma izčrpane, toda še žive ljudi ' vz temnega groba. Dne 5. junija 1688 je imel |Vezuv, ki je že stoletja miro-val, nenaden izbruh. iin je tini-; čil nnestece Cerreto, ki so ga bili postavili nad slovite, ze ! davno prej zasute Pompeje.j .Prebivalci ?o izgubili življenje — le nad glavo 14 letnega deč-j ka so se nakopičile razvaline j tako srečno, da je ostal živ. j Trinajst celih dni je trajalo (njegovo ujetništvo, preden sc ga mogli rešiti. Štiri leta pozneje je mladi človek sam opi sal zgodbo svoje čudežne rešitve. Trinajst dni je prebil ob truplu nekega tovariša, ki . so ga bile razvaline ubile. Tej I strašni družbi sta se pridružila glad in žeja. Žejo je skilly šal premagati na ta način, da i je lizal' mrzlo kamenje, pre-Jko gladovnih muk mu je -po-Imagalo spanje, f? katerim je ; lahko od časa do časa omam-. ljal svoj izmučeni organizem, j Končno po trinajstih dneh je ! zaslišal glasove delavcev, ki so , prefiskovali razvaline. Imel je t &e toliko moči, da je moirel po- > klicati na pomoč. Skrbna nega ga je potem kmalu popra- , la. f rPa in mnoge slične zgodbe I kažejo. da z reševalnim delom v podobnih primerih ne smemo odnehati, dokler nam ni dana popolna gotovost, da je res vse i I zaman. Jugoslovanski pomožni od- j bor v Ameriki. — slovenska | sekci ja 1840 W. 22nd Place, I Chicago, potrebo ie podporo J vsakega rojaka, da lahko iz- | i vrši svoje tako nujno potre- I ■ bno delo v pomoč našim v j domovini jj BORBA PROTI HRIPI. Včeraj rfi še korakal zdiav in vesel skozi zimski dan, delo j šlo ki kor namazano — dane? ti je nenadno zelo neugodno. Z;*be te, toda glava je vroča, oči te pečejo in preko hrbta ti gre vsitk trenutek srb. Boiiš se proti temu razpoloženju, in okušaš se ga otresti, pri tem ti pa šklepečejo zobje. Čutiš, da bi bilo najbolje, če bi legel v posteljo. Xe traja dolgo, da spoznaš majhno hripo, ki se te je lotila in po tem spoznanju ti no ostaja drugo, nego da kri od potu, se odsrme-' mo oblečemo novo perilo in za-' spimo daje. Zjutraj ni liripe nikjer več. Če pa to ne zaleže tedaj moramo proceduro pono- 1 viti takoj naslednji dan. R hripo se ne smCmo šaliti. Če se opravimo takoj nanjo, jo tudi z največjo lahkoto premagamo. Podprite napad! — Kupujte bonde 4. Vojnega posojila.! Neki francofski list je objavil članek pod zgornjim naslovom iizpod peresa znanega političnega francoskega pisatelja VladJinirja d'Onnesona, ki je v svojih sestavkih pred prevra tom francos-kim politikom vedno priporočal, naj opuste nele-po navado, da omalovažujejo mlade slovanske države in da jih celo izigravajo drugo proti drugi. IVOrmesonovo politično načelo je bilo, da mora Francija pomagati slovanskim državam gospodarsko in poli tično, kajti le tako si bo na vzhodu pridobila močno za-slomibo in podporo proti močnejšim sovražnikom. Piisec v daljšem Članku analiziral tedanji položaj Francije ter razglabljal možnosti za ozdravitev francoskih prilik. "Izgufoiti vojno in biti poražen je strašno," pravd d'Oi moseon. "Toliko žalosti, trpljenja in razrušenja. naposled pa še poraz! 7{es ni huj£e preizkušnje! V svoji zgodovini] smo že preživeli poraze, toda malo jih je bilo tako groznih Tudi drugi narodi so pretrpeli strahotne poraze, vendar ne smemo nliti trenutek misliti, da bi s takimi ugotovitvami zmanjšali strahoto našega. Xe smem t. kloniti v brezdelju marveč moramo gledati stvai nosti poirumno v oči in iz nje rrpati nauk za bodočno-t. Iz gubi t i vojno, ni smrtni udare* ako je narodna duša ostala nedotaknjena. Narod lahko gre skozi grozne katastrofe, toda nič ga ne more zrušiti, ako o-stane zvezan s svojo zemljo ako je zvest izročilu in ako ima trdVio voljo, da premaga vse težkoče- Francija ima svoje večnost-ne poteze, dasi smo dopustili, da >o se v teku brezumnih let lahkega življenja in razuzdanosti znatno skazile in izkrivi-le. Te poteze so last samo naše zemlje in našega naroda, ki' jih je izoblikoval. Naša usod na naloga je v teh težkih dne-' vih, da jim vrnemo njihovo č£-stoto, sio in harmonijo, skratka, da ohranimo to, kar tvori že tisoč let skrivnostno francosko bistvo. Marsikdo bo rekel, da je to piirodna in lahka naloga. Bes je prirodna, ni pa | nikakor tako lahka, kakor se komu zdli. Ni mogoče, da ne bi razumeli dogodke, ki so se toliko let vrstili pred nam* da ne bi spoznali zablod, v katerih smo tavali in ne pojmili nesreče, v katero smo zapadli Eden največjih vzrokov, ki so 1 dovedli do katastrofe, je dej-' stvo, da ?mo hudo pokvarii narodno misel- Mnogi Franco zi so mešali ideološke strasti •ki nikakor niso bile naše, p pioblemiom Francije. Vznemirjenja. ki so prihajala od daleč so omajala edinstvo domovine I Morda so take intelektualne zmešnjave mogoče zato, ker živimo pač v revolucionarnem času. Toda naša krivda je v tent, da nismo znali podvreči - O FRANCOSKI DUŠI "SPANISH In 20 LESSONS" — Span ■^ina r 30-tlb nalogah. — Spanako-ari «le»lt» Klnvnica. — Spisal Jo )e R. I) L' Cortina. Ta knjiga J»> i«>i«oliia iu prav ul^ pri krajfiana. Od prve do zadnje flranl J* Je popolnoma Ista, kot Jo Je pitta tel. napisal in kot Je bila prvotno iziiaiu za TliSJn ceno. Cena Je zato tiizkM. ker »ao se poraltile prvotne tiskarske fur me, In ker Je pisatelj »prejel oifcjo DO. Po tej pri prosti atopnjevalii^ me>i««li vam Corinta |M>tuMi£a. >1« ixtilco u» uiMte S|ioii V-lne. Io pmkti^io u^-eii)e iiiim kur nujnim) nezanimivih in x«i mlnhrih itlflteljl. proff—orji. i»ib-. htklmilSni lil I ekM|>orriie trnlke |m> i-elein svetu. Je | praktično. |iripro«to In n«i»'fiTH». Pr<-I»iilh Je bilo ie nail *2.000.e(10 i'*"rtlii<>rlh knjiL' KNJIOAltNA SMiVKMC ITI'.LISH j IN«i itiMI'WY. "JI« v\ --i ri smrt sredi ste7K» kakor življe- > " ob Tunjušu In tako vnlim jaz sedaj svobodo in tudi smrt edi planjave, rajši kakor sužnjost!" i "Kam je krenila? Na jur ali na sever? Povej! Ti si jo • vedla, ker ji ni znana pot! Šla je v .<^mrt!" 44Sla je v svobodo! Želela jo je in jas ?em ji jo dala. T Vi j jo tudi ti meni!'* 44Tudi ti pojde« v ?mrt, če prideš v stepo. Hodi i nami» (kbljnVtn ti svobodo!" Tunjuč je Ljubimci ponujal ta šotor, pa ga ni marala. y<* maram jaz svobode v SlovenihT- "Tunju.3 sp bo maščeval nad teboj!" 44Xe bo se! Prišel je godec in velik kozelnik našega dn. Očaral je skrivnostni napoj, katerega dam Tunjušu, pomin na Slovenko, o. in moj orel objame mere. svojo Alanko!" Iztok se je naglo domi«lii Radovana. Pretkani očka! ii. snično je t\x*gal glavo in prišel v Tunjusevo gnezdo. 44In kje je sedaj oni kozelnik? Ali je -padel v boju?" ,4Xi padel, zakaj včetaj je odjezdil od nas obdarovan in < !>čen cd naroda!" I-co jo dalje, se je razveselil Iztok. **In Tunjuša še ni iz Bizanoa?" Alanka je pomolčala za hip. •"Pa, tudi to sem prisegla, da ti povelm! Ni ga še. Poj- • in pripravi konja!" Jlitro so privedli dva izborna hunska konja. Na enega • natovorili hrane in nekaj diagocenosti, drugi je čakal ot?ed-i pred šotorom. Alanl-a je prišla iz šotora, preoblečena v 'n kale Irene in Ljubinice. V jutro so plen natovorili na konje in sužnje vzporedili sredo. Nato so naseksli velikanske grmade, položili nanje mrtva trupla Slovenov in jih oa^gali. Ob grmadah so stali <>boroŽ€nxi bojevniki in izlivali in metali vanje obete bogovom. Ko so grmade po jen. a le. se je dvignila vsa vojska iz soteske. Ranjeni so gnali plen in ujete Hune k Donavi, da bi jih takoj odvedli y gradtdce. Vojska pa je krenila na jugozapad- (Nadaljevanje prihodnjič) I