Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.500
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L 3.000
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.000
34135 Tries-te, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
i
Wi
Leto XXII. - Štev. 2 (1082)
Gorica - četrtek, 8. januarja 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
NASILJE
Vroča jesen, peklenski stroji, atentati, kri, neredi, nasilje. To so grenke kaplje v letošnjo božično radost miru in dobre volje ob rojstvu Kralja miru. Nasilje med in nad narodi, skupinami in posamezniki, nasilje v urejanju odnosov med družbenimi sloji in razredi. Nasilje je postalo pojem z veliko začetnico, moloh, ki nenehno terja nove žrtve. Njegove žrtve so delavci in podjetniki, tu pripadniki temnopolte rase, tam kulturniki, svobodoljubni dijaki, nasprotniki diktature, vojaške ali marksistične, duhovniki, verniki.
Nasilje se je tako razbohotilo, da ne veš, kje te zaloti, čeprav po vsem svetu poslavljajo oltar besedi svoboda in demokracija ter jima prižigajo kadilo. Eni so iskreni, drugi ju nategajo na svoje totalitarno kopito, da bi zakrinkali svoj v socialne ideale zavit pohlep po oblasti.
Tudi Slovenci smo izpostavljeni nasilju v raznih oblikah. Kjer ga ne izvajajo drugi, ga včasih izvajajo lastni bratje. Vzemimo slovensko narodno skupnost v Italiji. Nasilje, ki ga je izvajal nad nami fašizem, ima ponekod še vedno trdožive, čeprav nekoliko potuhnjene posnemalce. Marsikaj se je res izboljšalo, a kljub temu nam ni treba gledati skozi okno drugam, kaj pomeni rasna diskriminacija, ker jo sami na lastni koži okušamo.
Ce si Slovenec, težko prideš v službo, zlasti javno; ako si v njej, skoro nikjer ne napreduješ, prav zato, ker si Slovenec, da o materinem jeziku v uradih in na sodišču ter o drugem sploh ne govorimo. Tudi zemljo nam jemljejo s silo. še kakšni dve leti bodo tega ali onega za vzgled drugim strahovali celo s sodnimi procesi — kar jim ]e tem lažje, Ker so jin zai sprožili Slovenci — da bo tako vladal mir svoje vrste in nam v tem času vzamejo še tisto zemljo, kar je še nameravajo vzeti. Tržaško komunistično »Delo« pa je že na koncu dveh vokvirjenih člankov prav po kitajsko grozilo z nasiljem drugače mislečim Slovencem — »Katoliškemu glasu« s Turjakom, »Novemu listu« bolj na splošno.
STOJIMO NA RAZPOT JE
Nasilje ali nenasilje je sodobno vprašanje, je razpotje našega časa. Naša družba se tako naglo spreminja, da nosi bolj pečat družbe v revoluciji kakor družbe v evoluciji, v razvoju. In kakšna naj bo ta revolucija? Ali naj bo res nujno nasilna? Je sploh možna nenasilna revolucija? Nasilen je že ustroj današnjega sveta, tako zahodnega kakor komunističnega, seveda vsakega na svoj način, prvega manj, drugega pa bolj, skoro do neznosnosti. Dejstvo je, da povsod visi nekje v zraku nasilje. Kako naj se to nasilno stanje spremeni? Ali je za njegovo odpravo res potrebno novo nasilje? Kdaj bo potem konec? Kaj naj v tem položaju naredi veren katoličan, da bo njegov delež tvoren, koristen, da bo prispeval k rasti bolj človeške, nenasilne družbe?
Treba je premagati In dopolniti klasični nauk o pravični in krivični vojni, o dovoljeni nasilni revoluciji in nedovoljeni nasilni revoluciji. Človeštvo je v dolgem zgodovinskem razvoju kljub vsemu tako v osebnih kot v družbenih odnosih bolj dozorelo. Ponovno odkritje bratstva in enakosti vseh ljudi, ki ga je zapustila francoska revolucija, in svetovna skupnost, o kateri govori marksizem, sta po svoje pripomogla k prebujenju teh pokopanih ali pozabljenih krščanskih vrednot.
Doslej smo gledali na mir in nasilje v luči naukov, ki jih je izdelal srednji vek. Ti nauki so sicer ohranili svojo vrednost, toda človeštvo pričakuje od današnjega krščanstva nekaj več. Potrebna je nova teologija miru, ki ne sloni prav nič na orožju in seveda tudi na sili ne, ampak na blagru, katerega je obljubil Kristus tistim, ki so mirnega srca. Vojne nič več, nasilje pa naj izpodrine pravi dialog.
—jn.
NOVOLETNE MISLI PAPEŽA IN SARAGATA Dan beneških izseljencev
Na prvi dan novega leta je sv. oče Pavel VI. popoldne obiskal znano rimsko cerkev »Al Gesu« in je tam izrekel priložnostne misli o miru v zvezi z »Dnevom miru«, ki ga je pred dvemi leti uvedel za ves krščanski svet.
MIR JE DOLŽNOST VSEH
Sv. oče je poudaril, da ni mir samo zadeva oblastnikov, temveč vseh udov, ki sestavljajo človeško družbo. Mir predstavlja prenovitev duha. Treba je odstraniti mišljenje, da sila in maščevanje urejata človeške odnose; da je treba na žalitev odgovoriti z drugo še hujšo; da mora lastni interes zmagati dosledno nad drugimi.
Iskati mir in delati zanj danes ni več utopija. Kakor je civilizaciji uspelo vsaj v načelu odpraviti suženjstvo, nepismenstvo, razne kužne bolezni, raznolikost družabnih slojev, stvari, ki so se še pred nekaj časa zdele neuničljive, tako mora današnji družbi uspeti tudi iztrebiti vojno kot sredstvo poravnavanja medsebojnih sporov. Nevarnost splošnega spopada nalaga z nujno doslednostjo vsakomur in vsem istočasno to dolžnost.
Treba je zlasti uporabiti javno mnenje, ki postaja vedno bolj izraz vesti človeštva. Postati moramo dobri — kar ne pomeni slabotni --, pos-pvsčtVciLl UcibxG ili iazbitl
verigo hudobije. Kristjani morajo k temu pridružiti še svojo molitev, ki se opira na vero. Taka molitev ne bo nikdar doživela razočaranja.
Na koncu svoje pridige je papež Pavel VI. opravil molitev, ki jo je sam sestavil: za vse, ki imajo še okrvavljene roke od zadnjih vojn; za vse, ki izdelujejo moril-na orožja, medtem ko narodom manjka prepotrebnega poljskega orodja; za vse, ki širijo ideologije, katere vsebujejo revolucionarno zagrizenost, razredno sovraštvo, nacionalistično ošabnost, rasistično nestrpnost, plemensko mrž-njo, trgovski egoizem, osebni individualizem in brezbrižnost za potrebe bližnjega. Sv. oče je molil še posebej za tiste, ki so prizadeti od vojne v Vietnamu, na Bližnjem Vzhodu in v Biafri. Naj bi vsa prizadevanja za mir in splošno razorožitev bila končno kronana z uspehom!
MIR JE MOŽEN LE V RESNIČNI DEMOKRACIJI
Tudi predsednik italijanske republike Saragat je za novo leto
naslovil na vse državljane Italije daljšo že tradicionalno poslanico, v kateri se je dotaknil nekaterih perečih vprašanj.
Za Saragata predstavlja najbolj vidno nevarnost za mir v italijanski družbi nasilje, ki ga sicer izvajajo le majhne skupine, pa vendar resno moti potek življenja in u-stvarja nezaupanje v svobodne ustanove, češ da niso same zmožne zagotoviti urejenega napredka ter ozračja medsebojnega zaupanja. S tem se ustvarja vzdušje, ki lahko privede do strahotnih zločinov. Nesmiselno je pričakovati, da se bo dalo boleče in težavne človeške probleme rešiti tako, da bomo sprožili naj slabše, kar je v človeški naravi. Res je prav nasprotno: v človeku je treba vzbuditi, kar je v njem najboljše: pogum, vztrajnost, dobroto, voljo do dela, občutek odgovornosti, smisel za napore in žrtve.
S tem v zvezi se je Saragat dotaknil tudi mladinskega oporekanja. Ta pojav ni nov, saj je lasten vsaki mladi generaciji. Toda če se oporekanje spremeni v nasilje, pride v nasprotje s samim seboj, saj začne uničevati prav tisto, kar bi bilo treba obnoviti in graditi. Nujno potrebno je zato vse državljane prepričati, da lahko le resnična
demokracija nudi zadostna sredstva za reševanje človeških vprašanj.
Ce bi se Italija oddaljila od demokratične Evrope, bi se takoj v državi znižala življenjska raven za vse, saj je povezana z utrjevanjem evropskega skupnega tržišča. Treba je torej iti pogumno naprej po poti demokracije in izvesti reforme, ki so predvidene v republiški ustavi, pri čemer prideta v poštev zlasti tretji člen, ki govori o svobodi in enakosti državljanov ter četrti člen, kateri pravi, da republika vsakomur priznava pravico do dela. Delavci so na koncu leta dosegli, da se je narodni dohodek pravičneje razdelil v njih korist; v bodoče bo potrebno braniti zlasti kupno moč denarja in doseči obsežno zvišanje delovnih mest. Za to pa je spet in predvsem potrebna demokracija.
Tudi v ospredju novega leta pa ostaja sodobno vprašanje miru, ki je nujen pogoj za ohranitev in razvoj človeštva. Mir ogroža neprestana nevarnost sile, ki jo omejuje le ravnotežje velesil. Zarek upanja dajejo tisti državniki dobre volje, ki se trudijo, da bi zavrli oboroževalno tekmo, pa tudi nova etika, ki se začenja porajati v vsem človeštvu.
Izmici noskrlnH zi mo suzaciio
še pred zadnjim velikim izraelsko-a-rab-s-kim spopadom v začetku junija 1967 je judovska vlada naročila v Franciji dvanajst topnjač in jih itudi plačala. Ko je prišlo do spopada, je Izirael že prejel sedem enot. Nad ostalimi petimi, ikii so bile še v -izdelavi, pa je De Ganile proglasil zaporo; Izrael naj bi jih prejel šele po sklenjenem miru, kar v današnjih -razmerah pomeni isto kot nikoli.
Po De Gaul-lovem odhodu je nova Pom-pidoujeva vlada uradno nadaljevala z zaporo do Izraela, čeprav je tako ravnanje neopravičeno, če pomislimo, da istočasno pošilja orožje raznim arabskim državam. Toda v ozadju se je nekaj premaknilo v koris-t Izraela, saj si drugače ni mogoče razložiti, kako je moglo 25. decembra ob treh zjutraj pet preostalih izraelskih topnjač neovirano zapustiti francosko pristanišče Cherbourg in nastopiti dolgo pot proti izraelskemu pristanišču Haifa. Prav na novega leta dan so ti izvidniški čolni srečno prispeli na svoj cilj, kjer jih je sprejela številna množica.
Seveda je vsa zadeva povzročila precej slabe krvi tako v Franciji kakor v arab-
Bodoči ameriški poleti na Luno
Nova radiotelevizijska postaja
V Londonu so odprli novo katoliško radiotelevizij sko postajo. Za to priliko je sv. oče jroslal posebno pismo.
Nadaljnji ameriški poleti vesoljskih ladij »Apollo« bodo vse zanimivejši, saj bodo njihovi astronavti podaljšali svoje bivanje na lunini površini. Leta 1971 bodo imeli na razpolago tudi baterijska prometna vozila, ki bodo na kamnitih ali prodnatih tleh dosegla hitrost do 15 km na uro. Poglejmo, kakšen je program v seriji vesoljskih potovanj na Luno.
»Apollo 13« — marca 1970: kraj pristanka: gorovje »Fra Mauro« v Oceanu viharjev. Zelo staro in nagubano področje.
»Apollo 14« — julija 1970: krater Littrow na robu Jasnega morja. To je pravzaprav rob navidezno vulkanskega morja.
»Apollo 15« — november 1970: krater Censorius na robu Morja tišine; je to mlajši krater, ki je verjetno nastal zaradi padca meteorja.
»Apollo 16« — aprila 1971: krater Descartes, 12 stopinj južno od luninega ekvatorja. Vulkanski krater sredi luninega gorovja.
»Apollo 17« — avgusta 1971: Marius Hills s 1646 metrov visokim vrhom. Hrib z ne-
navadnimi vulkanskimi grbami.
»Apollo 18« — jrebruarja 1972: krater Kopernik v Oceanu viharjev. Lunin gorski velikan s 3838 metrov visokim vrhom.
»Apollo 19« — julija 1972: Mount Had-ley v Apeninskem gorovju. Najvišji vrh je visok 4145 metrov.
»Apollo 20« — decembra 1972: krater Ty-cho, skorajda 41 stopinj južno od luninega ekvatorja. Njegov rob je visok 4500 metrov in v njegovi bližini je pristal »Sur-veyor 7«.
Osvojonje Lune se je šele začelo in nova vesoljska potovanja v ameriškem programu »Apollo« bodo obogatila znanje o našem sončnem -sistemu, njihovi rezultati pa bodo narekovali gradnjo vesoljskih laboratorijev na Luni. Naslednji komandant vesoljske ekspedicije na naš naravni satelit James Lovell bo imel nedvomno težjo nalogo kot Neil Armstrong in Charles Conrad, kajti s svojim pilotom Fredom Haisom bo iskal prostor za pristanek v goratem svetu Lune, kjer bodo nanju prežale neznane nevarnosti.
skih -državah. Francoska vlada se je zadnji dan leta sestala na izredno sejo in sklenila, da začasno odstavi dva generala, ki naj bi bila zapletena v zadevo -ter naročila admiralu Mordechaiu Lemonu, načelniku izraelskega odposlanstva za nabavo vojaškega materiala v Evropi, -da zapusti svoj sedež v Parizu. V času svojega bivanja v Parizu je admiral Lemon nakupil za izraelsko -vlado za 900 milijard lir vojaškega in -drugega materiala. V Parizu se je tudi zvedelo, da so francoska vojaška letala nadzorovala plovbo petih izraelskih -topnjač v Sredozemlju, da pa niso nikoli poskusila, da bi jih ustavila. Vsekakor so Francozi prepričani, da so za vso zadevo odgovorni ljudje, ki jih vlada skrbno prikriva, kar daje slutiti na različnost stališč do Izraela.
Medtem pa so -podjetni Izraelci že poskrbeli za novo senzacijo: pri enem svojih vpadov na zapadni breg Sueškega -prekopa so presenetili egipčanske vojake -in zaplenili celotno radarsko postajo, sovjetski izdelek, ki -tehta 7 ton. S helikopterji jim je -uspelo razstavljene dele prenesti na varno in jih zopet sestaviti. Prvič -se je zgodilo, da je sovjetska radarska postaja prišla v roke nekomunistične vlade. Gotovo se bodo zanjo zanimali -tudi severnoameriški vojaški krogi.
Za -sv. Tri Kralje so se beneški Slovenci zbrali na Dnevu emigranta v Čedadu; kino dvorana Ristori je bila prenatrpana -domačinov, ki so iz vseh krajev Beneške Slovenije prihiteli na prireditev v slovenskem jeziku, izseljenci pa so preživeli -lep -popoldan v krogu -svojih zna-noev in svojih dragih.
Na Dnevu emigranta -sta imela krajše govore g. župnik Cenčič -ter predsednik prosvetnega društva »Ivan Toniko« -iz Čedada Izidor Predan. Govoril pa je tudi čedadski župan senator Pellizzo, ki je priznal, da se je v preteklosti godila beneškim Slovencem narodnostna krivica i-n da je treba to sedaj popravita. Vsekakor pomembna izjava visoko postavljenega političnega moža.
Po uvodnih govorih so nastopili mladi recitatorji, ki so deklamirali pesmi domačih pesnikov, to je Ivana Trinka, Izidorja Predana, itd. Zbor Rečanj iz Lješe je ponovno presenetil z vrsto slovenskih narodnih ter z -nekaj -lepimi furlanskimi in italijanskimi -pesmimi. Zbor je vodii kaplan iz Lješe g. Markič. Moški zbor »Idarja« pa je pod vodstvom g. Birtiča prav tako ubrano zapel več pesmi. Nastopila sta še ženski in moški duet, ki sta ob spremljavi harmonike zapela nekaj beneških pesmi.
V drugem delu sporeda pa so člani Slovenskega gledališča iz Trsta zaigrali dvo-dejanko, ki jo je napisal Izidor Predan. Občinstvo je izredno toplo sprejelo to delo domačega avtorja; prvič so z odrskih desk slišali -igro rojaka v svojem -beneškem narečju. Igro, ob kateri so se gledalci zelo zabavali, bi bilo -lepo ponoviti v Trstu in Gorici, saj bi tudi ostali zamejski Slovenci gotovo radi gledali to jx>sre-čano odrsko delo in poslušali prijetni ton beneškega narečja.
Predstave so se udeležili -tudi mnogi javni politični in kulturni delavci zamejstva, med njimi deželni svetovalec LSS dr. Štoka ter predsednik Slovenske prosvete Maver iz Trsta. Med gosti iz matične domovine pa je bilo opaziti tudi slovenskega pisatelja Pavleta Zidarja -ter Tomaža Pavšiča.
M. S.
Inštrukcija o papeški okrožnici
Jugoslovanski škofje so izdali posebno pastoralno inštrukcijo o papeževi okrožnici »H-umanae viitae«. Podali so pastoralna navodila, kako naj duhovniki ravnajo na prižnici, pri katehezah in v spovednici pri razlaganju in uporabi resnic in praktičnih navodil papeževe okrožnice. Znano je, da govori papeževa okrožnica »Huma-nae vitae« o svetosti zakona in o posredovanju človeškega življenja. Inštrukcija se -takole zaključuje: »Potrebno je, da krščanski mladini in vernikom vedno znova predočujemo, kako spolnost in erotika v življenju nista sama sebi namen, ampak da morata po božji zasnovi služiti višjemu idealu kot posvečeni vir novih življenj in družine kot osnovna pracelica in da je zato čustvena i-n čutna -ljubezen vselej vezana na objektivna nravna pravila in je njen končni namen nesebična -ljubezen, ki se -razdaja.«
ičDi napisi na
V -tržaški občini so se pred kratkim pojavili dvojezični napisi. Zaenkrat se je to zgodilo v treh krajih oz. vaseh: v Sv. Križu, v T-rebčah in v Bazovici. Naši ljudje -se zavedajo, kako -velike važnosti so ti dvojezični napisi, zato so z zadovoljstvom vzeli na znanje njihovo postavitev.
Ce pomislimo, da so to prve dvojezične table v -tržaški občini v povojni dobi, potem moramo priznati, da je bil -politični sporazum Slovenske skupnosti s strankami leve sredine res modro in -učinkovito politično dejanje. Slovenska skupnost je namreč napela vse svoje politične moči, da je v smislu svojega volilnega programa dosegla dvojezične napise, v prepričanju, da so -takšni napisi ne samo potrebni, ampak iz narodnostnih razlogov tudi nujni, saj tudi navzven pričajo, da tu živimo Slovenci. Boj za naše narodne pravice je trd, toda treba bo z vso odločnostjo po tej poti, da pridemo enkrat do vseh tistih zahtev in pravic, ki nam gredo po pisanih -in nepisanih zakonih. Slovanska skupnost je s sporazumom s strankami leve sredine prebila led na področju dvojezičnih napisov v tržaški občini; to je le začetek, saj bodo prej ali slej -tudi ostali kraji dobili svoje dvojezične table.
Ob -tem dejstvu pa moramo včasih tudi vprašati svojo vest, ali smo kot -trgovci in -lastniki raznih obratov -ter podjetij napravili v tem smislu svojo dolžnost in -postavili dvojezične napise? Pa -tudi kot čisto navadni privatniki imamo na svojih glavnih vratih stanovanja ali na svojih vrtovih večkrat razne opozorilne napise, kot npr. Pozor na psa, Privatna lastnina, itd. So tile napisi vedno tudi v slovenščini ali so samo v italijanščini? Če je tako, potrudimo se, da bomo tudi v teh stvareh izpričali svojo narodno pripadnost in zavest.
Velikemu Slovenca ob slovesa V dvajseto leto skupnih romanj
(V spomin na dr. Miha Kreka)
Morda se bo kdo začudeno vprašal, zakaj se hoče poslavljati od nekdanjega voditelja slovenske predvojne politike, od jugoslovanskega ministra zadnjih let pred drugo svetovno vojno in londonske medvojne vlade nekdo, ki ne po letih ne po političnem udejstvovanju ni spadal v njegovo dobo. Naj zato naslednje vrstice pojasnijo odgovor na ta »zakaj«.
Bilo je leta 1958, ko sem se kot visoko-šolec mudil na poletnem tečaju francoskega jezika v Parizu. Naključje je takrat hotelo, da sem tam spoznal dva nekdaj vodilna predstavnika slovenskega naroda v domovini, ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana in bivšega ministra dr. Miha Kreka. Oba sta bila tedaj v emigraciji, kjer sta skupno z neštevilnimi drugimi Slovenci delila trpko usodo begunstva, a sta imela pri tem še posebno težavno nalogo lajšati isto usodo tisočem in tisočem Slovencev po svetu. Ne bom se tu spuščal v opis osebnih zaslug obeh visokih pokojnikov — kajti te so že last naše objektivne in nepopačene narodne zgodovine — pač pa le na srečno priliko, ko sem mogel spoznati oba velika Slovenca, ki ju še dandanes uradna režimska propaganda grdo blati in s tem vztraja na stalinističnih pozicijah polpretekle dobe.
Drugo naključje je zopet hotelo, da sem v zadnjih letih imel s pokojnim dr. Krekom prijateljske pismene odnose. Pri tem bi rad poudaril dejstvo, da kot predstavnik mlade generacije vidim v tem stiku neko idealno vez med »staro« in »mlado« slovensko generacijo. Idealna vez, ki se kaže ne v preteklem skupnem delu, temveč v snovanju boljših pogojev za bodočnost slovenskega naroda doma in v izseljenstvu, skupna ideološka vez, ki je šla preko idealov krščanske demokracije do politične in socialne svobode ter enakopravnosti našega naroda. Obenem bi lahko tu podčrtal stalno pozornost, ki jo je pokojni dr. Miha Krek kot moralni voditelj slovenske politične emigracije izkazoval tudi do problemov naše narodne manjšine. S tem v zvezi bi rad navedel nekaj misli, ki mi jih je sam zapisal:
»Omenjate zanimanje emigracije za manjšine. Vedno stojim na stališču, da moramo vsi Slovenci sodelovati, zbirati skupne moči in jih usmerjati v skupne namene. Posebno še Slovenci, ki živimo kolikor toliko v svobodi... Upoštevam, da mora vsaka manjšina paziti na lojalnost do svoje zakonite države, da more v miru živeti, vsaka slovenska manjšina se mora ozirati na režim v Jugoslaviji vsaj toliko, da po nepotrebnem ne izzove akcije, ki jih ima režim, kot je komunistični, vedno v zalogi. Pri tem režimu je vsakdo diskvalificiran, ki ima kake zveze z emigracijo, zlasti s■ politično aktivno emigracijo, ki hoče odstranitev diktature in vzpostavitev demokratičnih svoboščin... Prosim pa Vas, da mi res verujete, da se i kot eden v slovenski krščanski demokraciji i kot član Narodnega odbora zelo intenzivno zanimam za vse, kar se pojavlja v slovenskem narodnem življenju...«
Mnogo je še res tehtnih misli, ki mi jih je nanizal pok. dr. Krek. Iz njegovih številnih pisem sem dobil jasen vtis, da je dolgoletni predsednik Narodnega odbora za Slovenijo živo sledil vsemu slovenskemu dogajanju ter zlasti zelo stvarno vrednotil problem slovenske državnosti v ožjem oziroma širšem smislu.
Dr. Miha Krek je vse svoje sile zastavil v iskanje pogojev za boljšo bodočnost našega naroda. V tem okviru ga je nedvomno najbolj težilo gledanje na slovenski problem, kot se ta danes zastavlja tako v domovini kot v emigraciji. Znano je, da se danes slovenska politika v emigraciji deli tudi v zadevi najboljše možne ureditve za Slovenijo, v Jugoslaviji ali v samostojni državi. S tem v zvezi bi rad citiral nekaj misli dr. Kreka, ki se je vedno izjavljal za slovensko prisotnost v okviru Jugoslavije in v tej rešitvi videl edino lealistično formulo za slovenski narod. Glede tega mi je dr. Miha Krek med drugim podčrtal sledeče:
»Ce bi bilo res, da hočemo sami razbijati Jugoslavijo v sedanjih mednarodnih razmerah, se bojim, da delamo za samomor. Bojim se, da bo v tistem času, ko bi padla mednarodna meja, nasprotnik popadel vsak svoj kos slovenske zemlje in Slovenije nikjer ne bo več; vsa bo razkosana v manjšine med sosedi. Politika za posebno slovensko državo se mi v sedanjih razmerah zdi politika za slovensko pogubo...«
Do zadnjega je dr. Miha Krek ohranil zvestobo svojim idealom, do konca ga je mučila nesrečna zavest nesvobode v domovini. Prav iz te tragične zavesti pa je zrasla vera v neomajno potrebo po zopet-
ni razsvetlitvi na slovenskem obzorju, po zmagi nad tiranijo (ki je tudi njega po vojni tako absurdno obsodila) in ponovni uvedbi demokracije in svobode v Sloveniji in Jugoslaviji. — Ohranimo ga zato v slavnem spominu!
Andrej Bratuž
Iz Slovenije
»Upor faranov« v Cankovi
Nedavno je bil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik prisiljen, da je priglasil sodišču enajst vernikov iz župnije Cankova v Prekmurju, ki že več mesecev samovoljno zadržujejo ključe župnišča in cerkve ter tako preprečujejo nastop novoimenovanega župnika.
14. aprila 1969 je umiri v Cankovi tamkajšnji župnik dakan Stefan Bakan. Za začasnega soupravitelja je bil imenovan salezijanski duhovnik Franc Levsitek iz Kapele ipri Radencih. Ljudje so ga vzljubili in želeli obdržati za župnika. Iz tehtnih vzrokov škof tej želji ni mogel ustreči. Za novega župnijskega upravitelja je
1.	julija 1969 imenoval Martina Poredoša iz Murske Sobote. Toda ko je hotel le-ta nastopiti službo, se je zbrala večja skupina župljanov, se samovoljno polastila ključev župnišča in cerkve ter duhovniku za-branila vstop v župnišče.
7. oktobra je škof v želji, da bi prišlo do pomirjanja, poslal novega duhovnika. Ta je prišel v spremstvu dekana; 'ker so bili ključi še vedno v rokah upornih faranov, je dal dekan odpreti vežna vrata .po mehaniku. Toda že isti hip so zbrani ljudje vdrli v župnišče in ga zasedli, da se ne bi novi župnijski upravitelj v njem naselil.
Ljubljansko »Delo« se je seveda postavilo na stran upornikov, čeprav je jasno, da je samovoljno prilaščanje ključev župnišča in cerkve motenje lastninske pravice in zato kaznivo. Najhuje pri vsem pa je to, da v Cankovi že več mesecev ni več sv. maše. Tristo otrok je brez verouka. Vsa fara se je razdelila v dva tabora, ki se medsebojno napadata, blatita in zmerjata. Sovraštvo in preklinjevanje se širita; kdor zagovarja škofa in novoimenovanega duhovnika, je izdajalec vaške skupnosti. Vse prehaja v histerijo in zakrknjenost, kar vedno bolj otežkočuje spravo in sožitje v fari.
S TRŽAŠKEGA
Glasbena šola »A. M. Slomšek« v Bazovici
V Bazovici je omenjana glasbena šola na zadnjo nedeljo preteklega leta, 28. decembra priredila svoj drugi .glasbeni nastop. Bil je mrzel zimski dan, a kljub temu je veliko število svojcev napolnilo župnijsko dvorano in dalo s ploskanjem in sodelovanjem veliko zadoščenje učencem in učiteljem glasbene šole, ki ima komaj deset mesecev življenja.
Na odru so se zvrstili harmoniikaši, pianisti, kitaristi in celo en saksofonist ter predvajali vrsto domačih viž in napevov in nekaj znanih skladb tujih skladateljev. Vsi nastopajoči, bilo jih je kakih trideset, so pokazali veliko napredka in dobre volje, kar daje upati, da nam bodo dali še mnogo zadoščenja, še posebno ker je mod njimi res veliko takih, ki so pravi talenti. Nočem tu omenjati imen posameznikov; pripomnim pa, cla nihče mod nastopajočimi ne presega starostne meje 18 let ter da je med najmlajšimi veliko harmonikašev.
Solo-nastopi so nam odkrili značilnosti posameznikov; navdušili so skupinski ansambli harmonikašev, ki so res dobro podali nekaj skladb, posebno pa je občinstvo vžgalo Kolo, ki so ga morali ponoviti.
Prireditev je zaključil otroški zbor, ki je ob spremljavi harmonijskih orgel in kitar navdušeno in ubrano zapel pot pesmi. Bilo bi škodil, če bi prenehal z delovanjem, ker zborček dobro obeta.
Ves spored je 'trajal dve uri in četrt in na odru so se razvrstili sami mladi ljudje, kar je najboljše jamstvo za bodočnost. Učenci glasbene šole, ki so zjutraj peli pri sv. maši, zaslužijo vse naše priznanje in podporo, še posebno ker so v pravih rokah treh izkušenih profesorjev, ki pridejo v Bazovico dvakrat na teden in ki so pripravili spored zgoraj omenjene prireditve. Hvala jim za trud!
Prav bi bilo, da bi to glasbeno šolo obiskovali tudi otroci iz okoliških vasi, saj je mod njimi veliko takih, ki imajo posluh za glasbo.	Branko
Z letošnjim skupnim romanjem v Lurd stopamo v dvajseto letnico skupnih potovanj primorskih Slovencev' po Evropi. Začeli smo 1950. leta, ko smo šli v Rim za sveto leto.
Prvi pobudnik in dolgoletni voditelj je bil g. Franc Štuhec. S hvaležnostjo se ga spominjamo ob tej obletnici, saj je storil toliko dobrega v tem smislu za naše ljudi.
Ob tej obletnici si stavimo vprašanje: imajo taka romanja še svoj pomen?
Brez dvoma so koristna in sicer iz dveh razlogov.
V splošnem pomenu. Romarski kraji imajo vedno večjo privlačnost za sodobnega človeka, tudi za mladega. Romanja se vršijo že od nekdaj, današnje tehnične pridobitve pa so ustvarile nove možnosti, olajšave, vsakomur dale možnost udeležbe tudi v finančnem pomenu. Skoraj vsak potovalni urad, tudi taki, ki jim uradno vera nič ne pomeni, imajo v svojih prospektih vključena razna večja ali manjša svetišča. Zadnje čase so celo nastale posebne potovalne agencije samo za romarske kraje. Razna poročila in objave velikih svetišč beležijo stalne in celo naraščajoče obiske. Samo v Italiji se računa, da prihaja v romarske kraje okrog 80 milijonov ljudi. Cerkvena oblast te pobude odobrava. Zadevne smernice najdemo v raznih papeževih dokumentih ter v koncilskih določbah. Državna oblast pa nudi romarjem posebno pozornost, skrbi
delitev ..IIRN"
Meje Jugoslavije so zlasti nasproti Italiji in Avstriji na široko odprte. Tako zatrjujejo premnogi tostran in onstran meje, s tem se hvalijo oblasti v Sloveniji in ugotavljajo obiskovalci sosednje države. Iz izkušnje vemo, da je temu res tako. Povodenj turistov se ne prekine noben letni čas. Jugoslovanov mrgoli v Trstu, Gorici, v Benetkah. Eni kupujejo, drugi se gredo izletnike. Na meji jugoslovanski cariniki tujcem le zelo površno pregledajo prtljago. Zaradi njih lahko uvozijo cele skladovnice »tujega« tiska. Da se dobro razumemo! Pod besedo »tuji« tisk v Beogradu ne mislijo na angleško, francosko, nemško in italijansko pisane časopise in revije. Saj ima celo tržaški »Piccolo«, ki še vedno pretaka solze nad Cono B, »začasno pod jugoslovansko upravo«, prost dostop na jugoslovansko .tržišče. Pod »tuji« tisk tudi ne spada »Primorski dnevnik«, ker ima pač enako barvo kot njegovi tovariši v Sloveniji. Pač pa veljajo za »tuji« tisk vsi tisti časopisi v zamejstvu in izseljenstvu, ki mislijo, pišejo in čutijo sicer slovensko, toda izhajajo brez blagoslova komunistične partije Jugoslavije. Med njimi so »Katoliški glas«, tržaška »Mladika«, »Ameriška domovina« v Sev. Ameriki, »Svobodna Slovenija« v Buenos Airesu ter »Misli« v Avstraliji, da omenimo le nekatere.
»Misli« so mesečnik za slovenske izseljence v Avstraliji, izdajajo ga slovenski frančiškani. Nedavno je eden od slovenskih izseljencev .poslal domov en izvod te revije. Da bi gotovo prišla na naslov, jo je dal v zaprto pismo in poslal po zračni pošti. Jugoslovanski komunisti se hvalijo, da pisemske cenzure že davno ni več. Od časa do časa pa se le ujamejo v lastni laži.
Prišlo je torej pismo z »Mislimi« v Slovenijo. Zapečateno in po zraku. Toda naslovljenec je prejel namesto pisma od krajevne občine (še dobro, da so ga obvestili) sledeče obvestilo;
1. Tisk se odvzame brez odškodnine.
2. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
3. Po členu 15. in 21. zakona o tisku in
P. Tomažin o
Misijon Katondwe v Zambiji je bil sezidan pred petdesetimi leti. Bil je kot osamljena oaza, ki je morala imeti vse, kar je potrebno za življenje: delavnice, mlin, vodovodno napeljavo, vrt, živino, polje za pšenico, zelenjavo in sadje, opeko in apno ter še mnogo drugega.
Zdaj, po tolikih letih, moramo občudovati misijonarje, ki so sezidali in upravljali tako mogočen misijon, ne da bi imeli na razpolago moderna tehnična sredstva. Poslopja so solidno zgrajena in še dobro ohranjena. Glavna zgradba je velika, enonadstropna stavba z desetimi sobami.
Toda stavbe se starajo kot se človek stara. Poslopja so potrebna obnove in prilagoditve. Tako smo se lotili dela. Treba je popraviti strope in pobarvati zidove, urediti vodovodno napeljavo in postaviti
za njih varstvo in jim celo nudi olajšave.
V našem pomenu. Skupna romanja so bila za nas brez dvoma velika pridobitev. Predstavili smo se evropski javnosti, da nas je spoznala. Potovali smo po Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Španiji, Portugalski, Jugoslaviji in Palestini. Povsod smo ponesli s seboj svojo besedo in pesem. Utrjevali smo medsebojne vezi in si pridobili novih spoznanj. Koliko smo se pa obogatili v duhovnem pomenu, to pa ve samo vsevedni Bog.
Sicer pa naj udeleženci sami sodijo in bi bilo kar prav, če bi se oglasil tudi kdo od njih.
Skupna romanja so še vedno sodobna, toliko bolj ker se je zadnja leta uveljavil nov duh. Postali smo zlita in vesela skupnost, velika družina, v kateri so starejši in mlajši. Na teh skupnih potovanjih je krepko zastopana tudi mladina.
Kako naj bi opisali ta novi duh? Težko se ga da označiti, a vsi vemo, da obstoja. Potujemo prežeti vere, s pesmijo na ustnicah in voljni prenašati nevšečnosti potovanja, pustimo se vplivati od svetosti romarskih cerkva ter od lepote narave in krajev, zato se vračamo na svoje domove veseli in bogatejši. Tako nam uspe zadovoljiti mlajše in starejše.
Vsekakor niso taka potovanja nekaj senzacionalnega, temveč vesela srečanja: z naravo, s človekom, z Bogom in s samim seboj.	d.	j.
tiski i Manii
drugih oblikah informacij se smatra poslana pošiljka za tuji tisk. Po 2. odstavku 68. člena omenjenega zakona za vnašanje takega tiska je potrebno dovoljenje zveznega komisariata za notranje zadeve v Beogradu. Po 75. členu se tuji tisk, ki pride v državo brez dovoljenja, odvzame brez odškodnine. Načelnik oddelka: A. K.
Tako torej! Slavni zvezni sekretariat za notranje zadeve v Beogradu je torej edini opolnomočen, da odloči, kdaj je tisk »tuj« in kdaj ne. Ce ga vnašajo turisti, skrbno molči, saj ne gre vznemirjati in šikanirati ljudi, ki v državo prinašajo prepotrebne devize. Tudi ne kliče na odgovor lastnih rojakov, ki delajo v tujini ter prebirajo vse, kar jim pride pod roke. Saj vsi v Jugoslaviji dobro vedo, koliko pomeni za državno gospodarstvo množica ljudi, ki bi bili doma brezposelni, v kapitalističnih državah pa služijo tuje valute in jih nato spreminjajo v dinarje.
Če pa se pojavi en samcat izvod »Misli«, tedaj se zdi, da je vsa Jugoslavija zanihala v svojih tečajih in je na tem, da razpade. Poišče se vse mogoče paragrafe, z vso smešno uradnostjo se sestavi odločbo in se jo namesto revije dostavi nič hudega slutečemu državljanu. In glej čudo! V istem času je revijo »Misli« prejelo več naslovljencev v Srbiji. Že leta jim jo jugoslovanska pošta dostavlja.
Ali ni tako, da bi nekateri Slovenijo na vsak način radi spremenili v deželo Butalcev?
Cerkev, ki išče samo sebe
Tako označujejo položaj današnje katoliške Cerkve v Združenih državah Amerike. John Tracy Ellis, profesor cerkvene zgodovine na jezuitski univerzi v San Francisco, pravi, da .ima kriza sedanje Cerkve v ZDA tri značilnosti: konsarva-
svojem delu
nove cevi, moramo preurediti delavnice in skladišča, zgraditi nova stranišča in kopalnico, kuhinjo, shrambo za jedila in dnevno sobo, prostor za električni generator, treba je urediti električno napeljavo v hišah za učitelje.
Seveda smo se srečali s hudimi finančnimi problemi. Zidava je zelo draga, posebno še ker smo tako daleč od mest, 240 kilometrov od Lusake. Mnogo materiala nabavljamo v glavnem mestu.
Škofija podpira naše delo, toda sredstva so seveda nezadostna. Do uresničitve naših načrtov je še dolga pot.
Smem torej naprositi za pomoč tudi vas, prijatelje misijonov s Primorskega? Patri, bratje in verniki misijona v Katond\ve vam bodo iz srca hvaležni. Bog plačaj!
Lovro Tomažin S J
Zopet se je oglasil mrtvaški zvon
Naša slovenska skupnost v Gorici je izgubila preteklo soboto dobro ženo in mater, ko je Bog -nepričakovano, poklical K sebi Margareto Polanc vdovo Bolčina. O njenem ugledu je pričala številna množica, ki se je v ponedeljek dopoldne udeležila pogreba na podgorsko .pokopališče. Bili so to znanci .in prijatelji iz mesta, iz Pod-gore in iz Pevme, pa tudi z onstran meje. V si smo iskreno žalovali ob izgubi te zmeraj vedre in pogumne žene, ki je v veri v Boga dobivala moč, da je prenašala številne bridkosti življenja.
Pokojnica je bila doma z Otlice, kjer se je rodila lata 1899. Ko ji je bilo 27 let, je prišla v Podgoro in se zaposlila v tovarni. Tu se je potem poročila s Karlom Bolčina. Imela sta sina, sedanjega profesorja na enotni srednji šoli Ivota. Težki časi so bili takrat za delavca, ki ni imel drugega kot svoje roke. Ali Bolči-liova mama se ni ustrašila ne dela ne bolezni, ki so se kmalu oglasile v družini. Posebno hudo je bilo, ko je v prometni nesreči izgubila moža. S sinom Ivotom sta izkusila težo osamelosti, ki je bila tem hujša, ker je tudi mama Margareta opešala zaradi hudega revmatizma. Od takrat je bolezen ni več zapustila. Pa je kljub vsemu zvesto hodila v cerkev, dokler je mogla. Zadnja leta ji je bolezen preprečila, da tudi k maši ni mogla več. Ali kijub vsemu je nikoli nismo videli žalostne ali obupane. Ko je človek prišel k njej, se je znala zmeraj pošaliti, zmeraj najti bodrilno besedo. Prav zato smo jo vsi imeli radi. V Podgori si je pridobila prijateljev povsod, prav tako tudi v Pevmi, kamor se je preselila po moževi smrti. Končno je našla svoj dom na Livadi, kjer sta si mlada dva, sin Ivo in žena, prof. Irena Bratina, zgradila dom. Tu je preživela nekaj let miru v sinovi .družini, ki se je .množila. Kako je uživala ob malih vnukih, ki so se okrog nje igrali! Zadnja je lani prišla v družino mala Mirijam. A no-na Margareta ni slutila, da je vnukinja stopila na njeno mesto. Upala je, da bo še uživala ob svojih malih vnukih. Toda Bog je drugače odločil. Nenadna bolezen je zahtevala operacijo, ki je pa ni prestala. Bo? daj večno plačilo dobri ženi. Sinu Ivotu in ostalim sorodnikom izrekamo svoje sožalje.
(r+r)
Spet možnost redovniških skupnosti na Finskem
Finska vlada je predložila svojemu parlamentu zakonski osnutek, s katerim Ukinja dosedanjo prepoved samostanskih skupnosti na finskem ozemlju. Svoj predlog je utemeljila z razlogom, da spada ustanavljanje redovnih skupnosti nujno k svobodi vere, hkrati pa spodbuja različne veroizpovedi ,k življenju po verskih naukih. Za katoliško manjšino bo sprejem zakonskega osnutka velikega pomena, .saj se bodo tudi na Finskem lahko potem ustanovile podružnice raznih katoliških redov.
Od 270 škofov v ZDA praktično »odločajo« štirje »veliki«: kardinal v Chicagu (Cody), kardinal v Philadelphii (Krol), kardinal v Los Angelesu (Mclntyre) in kand. 0'Boyle v Washingtanu. Američani so jetniki svoje preteklosti. Ostajajo še kar naprej pri dosedanji neosholastični teologiji. Vrh tega imajo Američani malo smisla za filozofska razmišljanja in po anglosaški tradiciji empirično ter praktično mislijo. Kljub krizi je število katoličanov naraslo: v ZDA je danes 50 milijonov katoličanov, razdeljenih v 153 škofij. Župnij je 22.000, svetnih duhovnikov je 37.300, redovnih duhovnikov 22.500; semeniščnikov je 40.000. Veliko jih je pa v zadnjem času izstopilo.
Položaj Cerkve na Japonskem
Na Japonskem je trenutno 348.000 katoličanov. Na krst se pripravlja 9.200 ljudi. Vseh župnij je 624. Domačih duhovnikov' je 716, tujih pa 1.165. Zelo številne so japonske redovnice, ki jih je kar 5.125. V bogoslovju je 340 bogoslovcev.
Misijonske šole v nevarnosti
Pakistanska vlada namerava podržaviti vse misijonske šole. S tem bo prizadetih tudi kakih 350 katoliških šol, med njimi 150 osnovnih. Katoličani bodo izgubili poleg tega osem visokih šol in štirinajst učiteljišč. Odpravljena bo angleščina, ki je bila do sedaj glavni jezik dežele.
itiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
tivnost hierarhije, slabost teologije in konformizem številnih mladih Američanov.
RAZNE NOVICE
LETOŠNJE KNJIGE GORIŠKE MOHOGJEVE DOVŽDE
Štiri lepe in vsebinsko bogate knjige so prejeli letos udje Goriške Mohorjeve družbe. Mnogi so jih že prebrali, drugi si še ob njih krajšajo dolge zimske večere, tretji jih ponovno jemljejo v roke. Obilo zdravega in .klenega branja je v njih. Ljudslke so, a istočasno vzgojne, prežete z duhom naših versikih in narodnih izročil. Starejšim nudijo bogastvo ljudske zakladnice, mlajšim pa so kažipot v nove čase.
Najbolj pomembna knjiga v vsej zbirki je tudi letos KOLEDAR za leto 1970. Uredili ga je Maks Komac. Dejansko je to pisan zbornik, ki nudi leposlovne prispevke, razprave, spominske članke, potopise in poezijo raznih zvrsti.
Povest »Novo življenje« je napisal Jožko Kragelj. On je tudi podal lik dekana Venceslava Beleta in prispeval utrinek ob deseti obletnici Pregljeve smrti (t 1. 2.1960) pod naslovom »Pisatelj Ivan Pregelj in župnik Jože Fabijan«. Lani umnlib župnika Filipa Kavčiča iz Deskel ter dekana Alojzija Pavlina se je spomnil dr. Rudolf Klinec. Dr. Zorko Harej je napisal besede v spomin goriškem-u skladatelju Emilu Komelu, Fervidus pa se je spomnil skladatelja Ivana Laharnarja s šentviške gore. Nekaj posebnega je prispevek Alberta Rejca o Jožefu Marchetu, furlanskem duhovniku in ljubitelju Slovencev. On edini je bil od vseh Furlanov, ki je šibal in kritiziral skozi desetletja zapostavljanje Slovencev v Furlaniji. Albent Rejec je iz njegove zbirke »Mežnarjeve pridige« prestavil osem sestavkov, ki se odlikujejo po originalnih izrazih, satirični obliki in duhovitem besedišču. Bralci se bodo pogosto nasmehnili in uživali na mežnarjevih domislicah.
Dogajanju v Cerkvi so posvečeni članki: Koledar 1970 (dr. L. Škerl), Liturgična obnova (dr. L. Škerl) in O čem so govorili škofje na drugi rimski sinodi (dr. Janez Vodopivec). O oglejskem patriarhu Pavlinu piše dr. Zorko Harej. Tudi najdemo v koledarju poročilo o blagoslovitvi vogelnega kamna Slovenika v Rimu.
številnih obletnic se spomnijo razni pisci: dr. Al. Tul stoletnice Sueškega prekopa, Martin Javnikar v razpravi »Iz kulturne zakladnice« obletnic rojstev in smrti naših piscev, idr. Maks šah dvestoletnice Napoleonovega rojstva, dr. Kazimir Humar četrt stoletja, ko so se slovenski partizani predstavili ljudstvu v Opatjem selu, Jože 2orž opiše proslavo stoletnice Čitalnice v Štandreiu, Josip Dolenc se spominja sedemdesetletnice Marijine družbe Marije Milostljive v Trstu in njenega razgibanega razivoja, ki doseže svoj višek v novem Marijinem domu. Dr. Angel Ko-smač, župnik v Riomanjih, je prispeval članek »K sv. Jožefu v Riomanje« ob priliki dvestoletnice tamkajšnje priljubljene romarske cerkve. V vrsto člankov o raznih obletnicah spada tudi opis pomembnih dogodkov v preteklem letu pod naslovom »Kronika 1969« .izpod peresa in z bogato izbiro slik Petra Komaca.
O našem živahnem kultumo-prosvetnem življenju na Goriškem in Tržaškem govorita dva pregleda (Jože Jurak in E. N.). Peter Šorli opiše novi Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu, dr. Kazimir Humar pa vas Dol na cesti Gorica-Trst. O Gorici kot kulturnem posredniku dveh svetov razpravlja dr. Andrej Bratuž, ki tudi poroča o srečanju »Mitteleuiropa 1969« v Gorici. Potopise so prispevali: Jože Jurak (Skupno romanje v svetišča treh dežel), Zora Pi-
ščanc (Ekumensko potovanje po Jugoslaviji) in dr. Anton Kacin (Bežni vtisi s poti po Združenih državah Sev. Amerike).
Pesmi je objavljenih 17. Nekatere so originalne (V. Beličič, K. Mauser, S. Res, Fervidus), druge prevodi, v glavnem od Petra Komaca. Slednji je tudi napisal članek o poeziji Beat.
Druga knjiga iz letošnje zbirke Mohorjevih 'knjig je ANDREJKA izpod peresa naše goriške pisateljice Zore Piščančeve. Je to obsežna povest (340 strani) iz ,polpretekle dobe naše zgodovine na Primorskem. Povest ima vse lastnosti -dobre ve-čemiške povesti: živahno je pisana, razgibana zgodba, poudarek na krščanskih in narodnih vrednotah. Zgodba govori o dekletu Andrejki, ki prvo mladost doživlja sredi Italije, daleč proč od rodnih krajev njenih staršev; nato se vrne v naše kraje, kjer pretrpi zaradi svojega slovenskega porekla mnoga ponižanja. V trenutku, ko se zdi, da bo njeno ljudstvo doseglo resnično svobodo, pade kot žrtev tistih, ki so razvili zastavo ljudskega upora, pa jim gre dejansko za zmago komunistične diktature nad našim narodom. Iz toplega sprejema, ki ga je povest med bralci že doživela, verno, da bo ta knjiga šla iz rok v roke in da bo še dolgo razveseljevala ljubitelje sočne in pristne -slovenske besede.
Vse leposlovne sladokusce je razveselila tudi tretja knjiga slovaškega -pisatelja Zu-beka SKRITI VIR v mojstrskem prevodu Marijana Breclja. Pisatelj se je zazrl v začetek 16. stoletja, ko je v kraju Levoča v vzhodni Slovaški pod Visokimi Tat ra mi (danes okoli 9000 prebivalcev) mojster Pavel izdelal rezbarski del oltarja v levo-ški župnijski cerkvi sv. Jakoba st. Iz »Skritega vira« nam govorijo ljudje iz mesa in krvi, osebe zapletenih značajev, ki
jih sicer od nas >loči skoraj pol tisočletja, pa nam imajo še danes kaj povedati. Knjigo krasi 17 celostranskih shk, ki so v glavnem reprodukcije življenjskega dela mojstra Pavla iz Levoče. Goriški Mohorjevi družbi za to knjigo, ki jo je oskrbela, toplo čestitamo!
Četrta 'knjiga MOČ LJUBEZNI pa govori o žrtvi poljskega patra minorita Maksimilijana Kolbeja, ki se je dal namesto družinskega očeta zapreti v bunker lakota in smrti v zloglasnem nacističnem taborišču Auschwitzu in tam umrl od gladu. Knjiga je pred dvema letoma izšla v založbi mladinske revije »Ognjišče« v Kopru. Čeprav je Kolbejeva zgodba že precej znana, pa bo prebiranje knjige v nas vseh samo vzbudilo -tista plemenita čustva, ki so nam vsem potrebna za sožitje v sedanji družbi: ljudomilost, plemenitost, pozaba sebe in služba bližnjemu. Zato se nam zdi vključitev te knjige zelo opravičena v letošnji knjižni dar Goriške Mohorjeve družbe.	—ej
Umrl je Doro de Rinaldini
V petek, 2. jan-uarja je nenadoma umri deželni svetovalec dr. Doro de Rinaldini. Pokojnik -se je še uro -pred svojo smrtjo mirno razgovarjal s predsednikom deželnega sveta prof. Ribezzijem. Ko pa je prišel domov, mu je nenadoma postalo slabo in je -izdihnil.
Dr. Doro de Rinaldini se je rodil v Trstu pred 61 leti. Njegov oče je bil med ustanovitelji Ljudske stranke (predhodnice Krščanske demokracije) v Trstu. Tudi pokojnik je že v mladih letih stopili v vrste KD in moral zaradi svojega -protifašističnega prepričanja po promociji iz političnih ved na delo v tujino. Po vojni je bil občinski svetovalec v Trstu in Nabrežini. Leta 1964 je bil izvaljen za prvega predsed-
Božična srečanja na Opčinah
Zadnjo nedeljo v letu je bila v »Finžgar-jevem domu« na Opčinah božična prireditev. Mladina je za to priliko okrasila oder v dvorani z lepim božičnim drevesom. Ob njem je bilo polno raznih -dobitkov za srečolov. številni Openci so napolnili dvorano ter z zanimanjem sledili pestremu programu. Na žalost je bil ta nekoliko okrnjen, ker ni mogel zaradi bolezni nastopiti cerkveni pevski zbor s petjem božičnih pesmi. Pač pa je prijetno presenetil novi mladinski ansambel, ki je v modernem ritmu ter ob petju -terceta
V NEDELJO, 11. JANUARJA OB 16. URI
bo v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu
Koncertjtarili^ slovenskih božičnih pesmi
Prireja ga in ga bo izvedla Zveza slovenskih cerkvenih zborov
na Tržaškem.
Koncert bo Zveza ponovila v nedeljo, 18. januarja ob 15. uri v ŠTOBLANKU v Beneški Sloveniji.
w m
zaigral najlepšo božično melodijo: Sveta noč. Vso zaslugo za nastop ima mladi in požrtvovalni kaplan Poha-jač, ki se je v nekaj -mesecih bivanja med nami znal dobro vživeti v težnje openske mladine.
Osrednja točka božične prireditve je bil nastop svetoivanskih rojakov Marije Miot in Josipa Kravosa, ki sta v pesmi in prozi ter v domači obliki podala bogata doživetja iz njunega življenja v nekdanjem Sv. Ivanu. Mijotova je z občutenim in liričnim podajanjem domačnostne idile pritegnila pozornost poslušalcev', Kravos pa je z -dramskim nastopom vzbudil -smeh in dobro -voljo. Oba nastopajoča je občinstvo sprejelo s -toplim ploskanjem. Literarna ustvarjalca ter njuno delo in življenje je predstavila Opencem zbirateljica folklore akademičarka Živa Gruden. Sodobno božično misel je podal akademik Ivo Sosič, ki je zaželel več božičnega doživetja -med nami in v svetu. Kravosov spis: Jaslioe v koronejskih zaporih pa je prebrala akademičarka Jelka Danev. S samostojno pevsko točko je nastopila tudi Suzana Škrla-vaj, ki je zapela Maličevo Uspavanko. Na klavirju jo je -spremljal avtor.
Tako je Finžgarjev dom zaključil staro leto s samostojno prireditvijo. Dol o pa se v mladinskem krožku -ni ustavilo. Ansambel mladih še nadalje pridno vadi ter skuša pripraviti samostojen nastop. 17. januarja -bomo verjetno imeli celovečerni nastop zabavnega ansambla iz Ljubljane. Na prireditev že sedaj opozarjamo Opence.
Združena pevska zbora iz Beneške Slovenije na prireditvi v Kulturnem domu v Trstu
dne 26. decembra 1969
Avtobusi nadomestili še eno
tramvajsko progo
Dan pred Silvestrovim je tramvaj št. 6, ki je povezoval Barkovlje in Sv. Ivan, zadnj-ič vozil. Odslej bo na tej progi vozil avtobus. Tramvaj na »barkovl-janski šest ici«, kot so omenjeno progo tudi imenovali, je obratoval veliko število let in bo mlajšim in starejšim ostal v lepem spominu, saj jih je zlasti poleti vozil na kopanje. Prepričani smo, da bo mnogim zelo žal, da so tudi na tej progi ukinili tramvaj, ki tako vozi samo še na progi
nika deželnega sveta.
Pogreb, ki je bil na stroške deželnega sveta, je izpričal, kako priljubljen je bil pokojnik med -tržaškim prebivalstvom. Tudi do nas Slovencev je bil potkojnik vedno pravičen. Zapušča ženo in pet otrok.
Uspela tečaja v Slivnem in Sv. Križu
V drugi polovici decembra sta -se končala -kmetijska tečaja v Slivnem in Sv. Križu pri Trstu. Na obeh tečajih, ki sta -trajala po 30 dni, je poučeval inž. Janko Košir o sodobnem kletarstvu. Predavanja so vzbudila nenavadno pozornost saj so udeleženci redno in -točno prihajali k pouku in mu sledili z velikim zanimanjem. Le gripa je nekatere prisilila, da so -izostali po nekaj dni. Pouk je bil usmerjen predvsem -v praktični -del kletarstva, za boljše razumevanje raznih pojavov pri izdelovanju -vina pa so bila potrebna -tudi -teoretična pojasnila. Zadnji večer so udeleženci opravili izpit pred komisijo, v kateri so bili predstavnik deželnega urada za dalo, zastopnik pokra j inskega kmetijskega nadzomištva, zastopnik ustanove za kmetijsko strokovno izobrazbo in predstavnik Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta. Predavanje in -izpiti sf> potekali v slovenščini. Na kraju so tečajniki prejeli za nagrado priprave za merjenje sladkorja v moštu in alkohola v vinu.
Druga številka »Literarnih vaj«
Še pred božičnimi počitnicami je izšla druga številka dijaškega lista »Literarne vaje«. Na prvem mestu je nadaljevanje letošnje celoletne povesti Neurja in viharji Borisa Pangerca, ki je tudi za športno rubriko intervjuval bivšega slavnega nogometaša Gina Colaussiga.
M. Kette iz III. letnika učiteljišča opisuje svoje vtise z ekumenskega potovanja po Jugoslaviji. Magda Bizjak iz istega razreda pa opisuje svojo pot na Mangart. Teofila in Lea iz II. klasičnega liceja prikazujeta v svojem spisu razgibano življenje njunega razreda med šolsko uro. Tanja Rebula iz III. razreda srednje šole »Srečko Kosovel« z Opčin objavlja kratek spis Jesen razgrinja sive pajčolane. Marija Puntar iz I. učiteljišča podaja Sličice iz šolskega življenja. Darinka Košuta -iz
1.	razreda Trgovskega zavoda opisuje Kra ško jesen, Adrijan Pahor -iz III. razreda srednje šole »Sv. Ciril in Metod« pa svoje profesorje. Objavljena je ena sama pesem in sicer Tebe ni, ki jo je napisala Mirjam Mikolj iz I. učiteljišča.
Barbara Baldassi je napolnila rubriko Znanstvene zanimivosti. Na znanstvenem liceju so namreč ustanovili Znanstveni krožek, ki se je med drugim delom obvezal, da bo celo leto zalagal Literarne vaje s primarnim gradivom. Krožek vodi prof. Tone Penko. Zanimiva je rubrika Strta srca. Kulturne novice objavlja prof. Martin Jevnikar, prof. Robert Petaros pa piše o P-tujski gori in o poslikanih panjskih končnicah.
Tudi v tej številki nismo zasledili nobenega prispevka z Goriškega, čeprav piše, da so Literarne vaje mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem an Goriškem.
št. 9 od Sv. Ivana do Sv. Andreja. IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIlilllllllillllllllNIllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllHIIIIIIIIIlllllllimillllllllllllllHIIIIIinillllliniHlllllimilllM
Januar: mesec slovenskega katoliškega tiska. Nabirka zanj bo v nedeljo 25. t. m.
iiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
t Msgr. Janez Hladnik
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllliltlltllllltllllllllinilllllllllUllUltlllllllUllllllllllllllllllllllllllIllllilliliiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllIlllllllltllllllllMllllllllitlllltlltlllllllllllllllllllllllllllllllllll^	IllllllllllllllllllllllUlllllllltlllllllltllllllfllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllflllltlllllllllllltlltlllllUlllllllllltlllllSlllllllllllllllllllllll
59 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
V teh okolnostih sem prišel v Kostanjevico. Svetniški župnik Golob, njegov' brat Lojze in župnikova sestra kuharica so me ljubeznivo -sprejeli in sem bil -res kot doma.
Z župni kom sva si -porazdelila delo. Moja je bila največ šola, ona v mestu in druga na Prekopi, moje je bilo prosvetno delo, katero sem poživil z delavnim dra-matskih odsekom in z ustanovitvijo knjižnice. Bila je to že tretja, ki som jo priklical v življenje: prva -na Petkovcu v mojem rojstnem kraju, druga v Metliki.
Kostanjevica je imela odlično mlekarsko zadrugo. To in druge gospodarske ustanove je vodil župnik, a mlekar je bil odličen fant, ki je bil nadvse poraben v organizacijah katoliške misli. Tako -tud-i organist tar dolga vrsta fantov in deklet.
Po smrti kralja Aleksandra je pritisk popustil in se je mladina lahko razgibala. Tako smo razvili navdušeno dejavnost po vsej dekaniji. Kostanjevica je spadala pod dekanijo Leskovec, a dekan je bil v Škocjanu, župnik Anžič. Cela vrsta bojevitih, a obenem preudarnih duhovnikov, med njimi goreči kaplani, zlasti škocjanski in Šentjernejski. Kot oče patriarh pa je bil župnik pri Sv. Križu ob Krki, Andrej Zupanc.
V »klojU-ru«, ki je bil bivši oisteroijan-ski samostan do razpusta po cesarju Jožefu II., sedaj pa stanovanjska hiša in upravništvo samostanskih goadov -in -njiv, je brlo tudi okrajno sodišče. Sodnik je bil dr. Lozar, upravnik g. Kozjak, tam je živel tudi Likar, sin rajnega gozdarja. Skupaj smo bili štirje, ravno prav za -tarok, k-i smo ga -vrgli enkrat na teden. A gl ara o naše delo je bilo ugotavljati: kam plove-mo. Bili smo v tesnem stiku z vsemi plastmi prebivalstva in smo -tako delali pametne načrte, katere je potem še preudaril župnik. Tako smo zares uspešno vodili vse javno življenje Kostanjevice in okolice po pravi poti.
EVHARISTIČNI KONGRES V LJUBLJANI
Leta 1935 se je vršil v Ljubljana sloviti evharistični kongres. Vse naše delo se je tedaj skoncentriralo v tej mi-sl-i: Duhovna obnova, katero smo začeli z vso vnemo izvajati, je -imela kot središčno točko Jezusa v svetem Rešnjem Telesu.
Mene je zadela duhovna obnova v Sv. Križu: govori za fante in može in v Krški vasi, pravi ljudski misijon. Tri dni prod cvetno -nedeljo, vsak dan trije govori. Na hribčku sredi vasi stoji cerkvica. Bila je polna. Do zadnjega so -vsi vaščani, ki so mogli hoditi, bili navzoči vsak večer. Za otroke je bila obnova posebej. Prav vsi so bili pri spovedi in sv. obhajilu. Tud-i sem dosegel rekord v tem, da sem imel tedaj najbolj dolgo pridigo v svojem življenju: dve uri 45 minut. Bilo je to v petek zvečer. Pa ni nihče zadremal in tudi nihče odšel. Sad je bil popoln.
Talov-ska procesija je bila resnično zmagoslaven pohod gospoda Jezusa. Vse ulice, koder je šla procesija, so bile okrašene z vejami in spletenimi venci. Ves narod je
prepeval.
Kostanjevica je bila drugače liberalna trdnjava. Bila je pravo nemškutarsko gnezdo; -toda v ozračju, kot ga je ustvaril priljubljeni župnik Golob -in v križnem ognju, v katerega so prišli potem, ko so bili zavedni katoličani tudi sam -sodnik in upravitelj ter ikloštrski gozdar, so se meščani približali duhovniku in nato tudi Cerkvi. Le nekaj strupenjakov je še pre-ostajalo od prejšnje protiklerikalne družine. Učiteljstvo -je bilo brez pravega vpliva na javno življenja.
Na evharistični kongres v Ljubljano, ki je bil v poletju leta 1935, sem -peljal 140 oseb. Bilo nas je pet vozov do Novega mesta, od tam pa je bil vlak. V uršulin-ski šol-i v Ljubljani smo imeli svoje dola čeno mesto. Brez nevšečnosti, ne -da bi imel najmanjšo težavo s kakim otrokom, ki jih je bilo 80 ali zapletov' s čim drugim, smo bili navzoči pri vseli svečanostih in seveda posebno v velikem stadionu, ki je bil prav tisto leto dodelan in zopet vrnjen -pravim lastnikom, kajti po Zivkovičevem udaru je bil izročen Sokolom, saj Orli so bili razpuščeni.
Na tem veličastnem stadionu so -se torej vršila najvažnejša dejanja evharističnega kongresa.
Prav v tistih dneh se je pa tudi izvršila važna sprememba v vladi, ki je bila glavni povod, da je bilo mogoče evharistični kongres izvesti v -tako veličastni obliki.
V ARGENTINO POJDEM
V juliju 1935 -sem bil na duhovnih vajah v škofovih zavodih v Šentvidu. Potreben som bil duhovne obnove tudi jaz. Moje delo -tako v Metliki kot v Zagrebu je bilo zelo navzven in premalo na vznotraj. Zaradi raznih operacij -sem prišel v nerod glede -predpisa, po katerem smo se morali udeleževati duhovnih vaj vsaka tri leta.
Sredi priprav na evharistični kongres je spet vstala pred mano podoba -Buenos Airesa, kjer se je prejšnje -leto vršil mednarodni evharistični kongres, o katerem sem dobil mnogo podatkov itudi iz revije »Duhovno življenje«, katera mi je gospod Kastelic redno pošiljal. Tudi skioptične slike, ki jih je dala na razpolago Prosvetna zveza, so mi pričarale pred oči Buenos Aires.	(Se	bo	nadaljevalo)
Božičnice na slovenskih šolah in v otroških vrtcih
Božično pričakovanje je tudi letaš s tradicionalnim navdušenjem zajelo našo šolsko mladino, od dijakov višjih in nižjih šol do osnovnošolskih otrok in malčkov v vrtcih.
Na višjih srednjih šolah so dijaki sami lepo pripravili posrečen božični spored. Licejci so se v toplih mislih in z recitacijami spomnili pokojnega profesorja in pesnika Milama Bakarja, uditedjiščniki pa so se oddolžili spominu nedavno preminulega goriškega pesnika Tugomirja. Poleg tega so prireditev poživile naše vedno lepe božične pesmi.
Na -nižji srednji šoli so pripravili lep božični program, ki je obsegal božično misel, recitacije, petje in nastop mailih
V nedeljo, 11. januarja ob 19. uri
bo v Župnijskem domu v ŠTANDREŽU
BOŽIČNICA
s sledečim sporedom :
— Nastop šolskih otrok
— Nastop mladinskega zbora
— Barvne slike
Vsi toplo vabljeni!
solistov od kitare do violine. Zelo je izstopal sam zunanji okvir z jaslicami in božičnim drevescem.
Božično razpoloženje je vladalo tudi na naših mestnih osnovnih šolah in v otroških vrtcih. Osnovna šola v ul. Ramdaccio je imela svojo božičnico v popoldanskih urah, da so se je mogli udeležiti tudi starši otrok in prijatelji naše mladine. Pred okusno okrašenimi jaslicami z drevescem so nastopali učenci z (recitacij ami, pesmimi .in božičnimi prizorčki. Na osnovni šoli v ul. Croce pa so se spomnili bo-
Tudi letos se je zbralo veliko naših ljudi v goriški stolnici, da prisostvujejo na praznik sv. Treh Kraljev popoldne tradicionalnemu božičnemu koncertu. Ta je imel tri dele: najprej je nastopil mladinski zbor ,iz Sovodenj, nato so združeni moški pevski zbori (»M. Filej«, »Fantje izpod Grmade« in pevci iz Štmavna) zapeli šest .pesmi, končno pa so še »pevci im pevke mešanega zbora »Lojze Bratuž« dodali štiri skladbe.
Mladinski zbor iz Sovodenj je vodila Jožica Lasič, pri harmoniju ga je pa spremljala Marinka Lasič. Mlade pevke so vse tri pesmi »Otroci, veselje« (A. Mihelčič), »Dete je rojeno nam« (A. Mihelčič) in »Zvezde gorijo« prav ubrano zapele. Njih nastop je dal (koncertu nov izraz in ga zalo poživil.
Združeni moški zbori so svoj spored začeli z Gruberjevo »Sveta noč« v priredbi pok. Lojzeta Bratuža. Sledila je starodavna pesem »Hitite zemljani«. Tretja je bila »Nad Betlehem sv<^j čar«, ki v svoji preprosti obliki odkriva vernost in doživetje božiča naših prednikov. Tudi naš primorski skladatelj Vinko Vodopivec je dobil svoje mesto v koncertnem sporedu z božično uspavanko »Le spavaj sladko Deleče«. Božično veselje je izražala pesem p. Angelika Hribarja »O sveta in vesela moč«. Zadnja pesem, ki jo je odpel moški zbor, je pa bila skladba mašega starega mojstra Riharja im zgled maše pristne božične pesmi »Poglejte, čudo se godi«. Pevce je vodil Zdravko Klanjšček, pri orglah pa je petje spremljala prof. Lojzka Bratuževa.
Če so bile pesmi združenih pevskih zborov tipično ljudske in zato blizu našemu božičnemu razpoloženju, so pa bile 'skladbe, ki jih je izvajal mešani zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom prof. Stanka Jeri-
žičnih praznikov že v dopoldanskih urah.
Naj mlajši so gotovo zelo uživali ob jaslicah in božičnem drevescu, saj je gotovo prav zanje to pričakovanje nekaj edinstvenega in najbolj doživetega. V obeh otroških vrtcih, ul. Randaccio ter ul. Croce so malčki lahko občudovali vso pestrost in bogastvo božičnih dni.
Za vse prisrčne nastope gre priznanje profesorjem, učiteljem in vrtnaricam, ki so učence im malčke tako vestno pripravili na to najbolj pričakovano praznovanje v letu.
Najbolj odprta meja v Evropi
Na mejnih blokih tržaškega področja je bilo lani skoraj 58 milijonov prehodov. V primerjavi z letom 1968 se je to število povečalo za več kot štiri milijone. Povečali so se predvsem prehodi s potnimi listi, medtem ko so se s prepustnicami skrčili. Glede na število obmejnega prebivalstva in število mejnih blokov je omenjeno število prehodov res rekordno, tako da lahko govorimo o najbolj odprti meji v Evropi.
Ob novem letu so si italijanski im jugoslovanski obmejni uslužbenci voščili na že tradicionalnih srečanjih.
Slovensko romanje v Lurd
List »Družina« javlja, da .se v Ljubljani pripravlja prvo slovensko romanje z bolniki v Lurd. Romanje bo od 5. do 12. julija. Vodil ga bo ljubljanski nadškof in metropolit dr. Pogačnik.
Od svoje strani smo pa že objavili, da prav za isti čas pripravljamo skupno romanje v Lurd za tržaške in goriške Slovence. Tako se bomo v Lurdu srečali z romarji iz Slovenije in iz drugih dedov sveta.
cija izraz sodobnih komponistov im zato drugačne kot prve, a nič manj lepe in privlačne. Prva pesem na sporedu je bila Štefana Kovača »Sveti se, sveti se, svetloba z neba«. Druga je bila mogoče sedaj najbolj priljubljena slovenska božična pesem, prelepa uspavanka msgr. S. Premrla »Le spi, le spi, nebeško Dete ti!«, ki je tudi vsebinsko zelo bogata im globoka. Ne kaj novega je bila modema božična pesem Aleksandra Vodopivca »Otrok v božični noči«, v kateri slika skladatelj zamaknjenost otroškega srca v sveti božični noči. Besedilo je pripravil Aleksij Pregare. Med drugim pravi: »Glaj no, glej vse se v svitu lesketa, ivje se v očeh zrcali, Dete se nasmeje res, mam ganotje zmoči lica... čisto majhen, nebogljen, ves predan te sreče prosim, na božični dan, na božični dam«. Tudi zadnja, četrta pesem je opevala skrivnost božične noči: »Božična moč, kako si lepa, ko gledaš na gorč in log... Roke k molitvi zemlja sklepa, mar sluti, da prihaja Bog?« Čudovito vsebino tega besedila je z glasbo še bolj obogatil skladatelj Mirko Rener.
Naj omenimo še to, da bo mešani zbor »Lojze Bratuž« še enkrat zapel te svoje štiri božične pesmi prihodnjo nedeljo, 11. januarja ob 9. uri pri slovenski službi božji ma Travniku.
Letošnji božični koncert je vsekakor bil lepo doživetje. Nudil je obilen in pester spored ter bil umetniško zasnovan. Vsakomur, ki mu je prisostvoval, je približal božično blagovest, ki vsebuje oznanilo o božji ljubezni do nas ljudi in povabilo človeškim otrokom, da so dobri med seboj. To ljubezen in to dobroto naj bi po besedah cerkvenega govornika ponesli z božičnice na svoje domove.
ZA KMETOVALCE
Obsežna dela v programu ERSA
Proračun deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA predvideva obsežna dela .in posege, ki jih omenjeni zavod namerava izvesti v letu 1970. Tako je določeno 300 milijonov lir za zboljšanje zasebnih in zadružnih kmetij ter poldrugo milijardo za sadjarstvo in zelenjadarstvo. V teku je proučevanje možnosti za razvoj kmetijstva v nadiških dolinah im pripravljanje načrtov za zboljšanje te panoge v posameznih predelih. V Rečici (Fiumicei-lo) bo ERSA prispevala 500 milijonov za gradnjo sadno-zelenjavmega zbirališča, e-nako tudi za zbirališča v Vidmu in Sp-i-limbergu. Za pridelovalce koruze, združene v zadrugah, bo gradila sušilnice. Za gradnjo vinske kleti v Brdih je določila 400 milijonov lir. Za zbiranje, hrambo im prodajo sira »Montaž« bo postavila skladišče, v katero se bo stekal tovrstni sir iz vse dežele. Za vzgojo -kmetijskih tehnikov in zadrugarjev bodo -postavili središče, ki bo zahtevalo 600 milijonov -stroškov. Ustanova ima namen kupiti dve zelo obsežni posesti, -na katerih bodo lahko ustanovili nekaj desetin samostojnih kmetij. To so le najbolj vidne in pomembne postavke proračuna, v katerem pa so predvideni še drugi številni posegi v vseh ostalih panogah kmetijstva.
RADIO
A TRST A
Spored od 11. do 17. januarja 1970
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob de lavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. Žarko Petan: »O -dečku, ki se ni znal smejati«, mladinska radijska igra.
11.40 Rimgaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera -in naš čas. 13.30 Glasba -po željah. 15.30 Oldrich Danek: »Razgovor ma večer pred procesom«. Rad. drama. 17.30 Zborovska glasba. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v -svetu.
19.30 Melodije iz filmov in revij. 20.30 Iz slovenske folklore: Reharjeva: Poklici.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole.
13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Obletnica meseca: »504etmiea ustanovitve Društva narodov«.
18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »Sot’ la nape« iz Ville Santime. 21.25 Romantične melodije. 21.45 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Tržaški mandolimski ansambel. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. 19.10 Karlo Sancin: Srečanja in doživljaji sredi glasbenega sveta. 19.45 Zbor »L. Bratuž« iz Gorice. Vodi prof. S. Jericijo. 20.35 Pera-gallo: »Met ma dežalo«, opera v enem dejanju. Vlad: »Zgodba neke matere«, opera v enem dejanju.
Sreda:	11.40 Radio za prvo stopnjo
osnovnih šol. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke.
17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.15 Higiena in zdravje. 19.25 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek -slovenskih pesmi.
12.00 Po društvih in krožkih: »Društvo "Finžgarjev dom” na Opčinah«, pripr. Sergij Pahor. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«. 18.30 S. Hristič: Ohridska legenda, suita iz baleta. 19.00 Poje D. Modugno. 19.10 Simonitijeva: »Pisani balončki«, radijski tednik za najmlajše. 20.35 G. F. Luzi: »Četrti igra-vec«. Radijska drama. 21.45 Skladbe davnih -dob.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 13.30 Glasba .po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni -mojstri.
17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Ramovš: Odmevi za flavto in orkester. F. Lamberti Bocconi: Na mejah življenja: (1) »V velikih višinah«. 19.30 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert oporne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
13.30 Glasba po željah.. 14.45 Glasba i/. vsega sveta. 16.10 Operetne melodije. 16.30 B. Cellini: »Moje življenje«. Tretje nadaljevanje. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.45 Ščepec poezije. 18.00 Moj prosti čas.
18.30 Moški vokalni oktet »Planika« dz Gorice. 19.10 »Družinski obzornik«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Nenavadne zgodbe: »Skrivnostna gospa Pipar«. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba.
RAZNO
Deželni prispevek za poučne šolske izlete
Deželna uprava je na podlagi zakona št. 16 iz leta 1965 namenila 8 milijonov lir za pospeševanje šolskega turizma v letu 1970. Ti šolski izleti naj bi omogočili dijakom srednjih šol spoznavanje raznih krajev v tukajšnji deželi; .dijaki iz obmorskih krajev naj bi obiskali gorate predele in obratno in sicer v času od marca do junija. Prošnje za deželni prispevek naj šole naslovijo na deželno odbomištvo za turizem in v njej opišejo mamaravami izlet ter navedejo predvidene stroške. Glede upoštevanja .posameznih prošenj bo pristojno šolsko -skrbništvo izrazilo svoje mnenje. .Prošnje je treba vložiti najkasneje .do 31. januarja 1970. Prav gotovo bodo slovenske šole izkoristile to priložnost za obisk zanimivih in lepih krajev od Trsta do Trbiža.
Ugodnosti za podjetja poškodovana ob zadnji izredni plimi
Državna im deželna uprava pripravljata pomoč za industrijska, trgovska in obrtniška podjetja, ki so bila poškodovana ob priliki visokega stanja -morske vode. Znano je, da je takrat voda zalila številne trgovine, skladišča, delavnice, razbila obalne naprave in povzročila ogromno škodo. V pričakovanju te pomoči pa bo tržaška hranilnica, na pobudo deželne, uprave, lahko .dala prizadetim podjetjem predujem v višini celotne škode, po ugodnih obrestih, z vračanjem v 40 mesečnih obrokih -začenši z 9. mesecem po odobritvi predujma. Te ugodnosti se lahko poslu-žijo podjetja v Trstu, Tržiču in Gradežu. Vsi poškodovanci, ki imajo kakršne koli neposredne obveze napram tržaški hranilnici, lahko dosežejo tudi odložitev obveznosti za 6 mesecev. Te ugodnosti bodo ■najbolj zanimale trgovce v Trstu, ki so v obalnem pasu utrpeli občutno škodo. Vsa ostala pojasnila dobijo prizadeti pri svoji trgovinski zbornici.
Inž. Janko Košir
DAROVI
Za tiskovni sklad »Katoliškega glasa«: N. N. 2.000 1-ir.
Za potresence v Banjaluki: N. N., Skedenj, 10.000; namesto cvetja na grob sestrične Pepce Zlobec por. Kos daruje Marija Fabjan 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: Ludvik Čevdak, Peč, namesto cvetja na grob Silve Cijan 1.000 lir; F. Doles v spomin na pesnika Tugomira
3.000 lir; ob 10. obletnici smrti Leopolda Brezigarja daruje žena 5.000 lir; namesto cvetja na grob Alojzija Ceja daruje Ana
2.000 lir; v počastitev spomina pok. Alojzije Tul N. N. iz Mačkovelj 5.000 lir; družina Tul v spomin na pok. mamo 10.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Družina Košuta ob smrti Romana Bizjaka
2.000 lir; Pjerina Saražin ob smrti brata Alojza 5.000 lir; Marija Šariva ob smrti Alojza Viteza 1.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Družina Mar-sič ob očetovi smrti 10.000 lir.
Za Slomškov doni v Bazovici: Kalc Marija, Gropada, 2.000, N. N. iz Gropade
5.000, N. N. v -počastitev pok. Avguština Žagar, dr. Stinco ob krstu Petra in Lavre
20.000, Soszko, Padriče, 5.000, Jožefa Kalc, Gropada, 5.000, Leban Milam 1.000, Zofka Križmančič ob obletnici moža Silvestra
2.000, ob smrti Renata Polli 5.000, družina Križmančič, Gropada, v spomin pok. očeta Karla 2.500, Viktor Stopar 3.600.
Namesto cvetja na grob pok. Margarete Bolčina, matere bivšega predsednika SKPD »Mirko Filej« v Gorici im .pevovodje mešanega zbora »Lojze Bratuž« prof. Ivota Bolčina daruje SKPD »Mirko Fiilej« za Ka-folaški dom v Gorici 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Sodobni problemi slovenske kulture SKAD vljudno vabi na predavanje, ki bo v četrtek 15. januarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma.
O temi
SODOBNA
SLOVENSKA
DRAMATIKA
bo govoril prof. JOSIP TAVČAR.
OBVESTILA
Naročnina »Katol. glasa v prihodnjem letu. Tudi uprava našega lista se je morala zateči, kot so drugi listi že storili sredi preteklega leta, -k povišanju letne naročnine, če hoče gospodarsko obstati. V Italiji bo list veljal od 1. januarja 1970
3.000	lir, posamična številka pa 70 lir. Za inozemstvo bo list stal 4.000 Ur oz. 7 USA -dolarjev, 25 nemških mark, 35 francoskih frankov, 30 švicarskih frankov, 160 avstrijskih šilingov, dva in tri četrt angleških funtov.
Dušnopastirski tečaj zamejskih in izseljenskih duhovnikov bo letos v Domu duhovnih vaj v Trstu od 18. do 20. avgusta.
Slovensko ljudsko gibanje vljudno vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. januarja 1970 ob 19.30 na sedežu v ulici Do-nizetti 3/1. Dnevni red obsega: 1. otvoritev' in -izvolitev predsedstva občnega zbora; 2. poročila odbornikov; 3. diskusija o poročilih in razrešnica; 4. volitve novega odbora; 5. razno.
»Naša kri« v Kult. domu v Trstu. Nadaljnje predstave bodo v soboto, 10. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 11. januarja ob 16. uri.
Službo dobi. Slovenska družina na Opčinah pri Trstu sprejme v stalno službo Slovenko, staro od 30 do 50 let, veščo kuhinje in ostalih hišnih del. Soba, hrana in dobra plača. Ponudbe sprejema uprava »Kat. glasa« pod označbo »Narodno zavedna«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V ponedeljek, 12. januarja ob 20. uri
bo v cerkvi sv. Ignacija v Gorici
ORGELSKI KONCERT
Igral bo prof. HUBERT BERGANT iz Nove Gorice. Na sporedu bodo izključno božične skladbe za orgle in samo dveh skladateljev: starega mojstra J. S. Bacha im najsodobnejša dala francoskega skladatelja O. Messiaena. Spored obsega dela, ki jih je drugače težko slišati im jih je slovenski organist naštudiral z vsem že znano svojo resnostjo. Preteklo leto je prof. Bergant priredil več koncertov v Novam Sadu, v Mariboru, ma Sv. gori, -na Bledu in drugod.
Vstop prost.
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega očeta
Franca Dornika
se iz srca zahval j ujemo vsem, ki so mana stali ob strani ob tej bridki ločitvi.
Gorica, 7. januarja 1970
-jk
V nedeljo, II. januarja
MLADINA PRIDI NA
MLADINSKO SREČANJE v Števerjanu
SPORED
— Ob 15h zbor pred cerkvijo, nato v župnijski dvorani razgovor
o novostih pri sv. maši.
— Ob koncu razgovora sv. maša z modernimi pesmimi in
primernimi berili.
— Po sv. maši zabava in prigrizek v župnijski dvorani.
AVTOBUSI
Iz Gorice v Števerjan ob 14.30, 15.30, 16.30 od postaje Ribi.
Družina Dornik
ZAHVALA
Ob izgubi maše drage mame in none
Polanc Margarete vd. Bolčina
se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Polancu, msgr. Francu Močniku in g. Bernardu Špacapanu, ki so vodili pogreb, potem moškemu zboru im njegovemu dirigentu Zdravk-u Klanjščku za patje v cerkvi in ob grobu, vsem darovalcem cvetja, faranom iz Podgore in Pevme tor vsem prijateljem liirv znancem, ki so -spremili našo drago pokojnico na njeni zadnji poti na podgorsko pokopališče.
Družina Bolčina in sorodniki
Gorica - Otlica, 5. januarja 1970
Božični koncert v goriški stolnici