Štev. 22.
V Mariboru, 25. novembra 1892.
Tečaj XIII.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, l k rat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnin a, oznanila in reklamacije
pošiljajo se u p ravn i štvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Iz <ä.a,jatelj iaa. -u.red.aa.xl5::
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka.
Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslan» knjige se ne vračajo.
O regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem.
Te dni razposlalo je ravnateljstvo ^„Štajerske učiteljske zveze" tako do učiteljskih društev kakor posameznim vplivnim osebam po deželi svoj elaborat o regulaciji učiteljskih plač, kojega je sestavilo na podlagi sklepov zvezinega odbora, ki se je meseca septembra t. 1. v Gradci pečal s tem vprašanjem. Ker je to vprašanje pereče in utegnejo ukrepi odbora štajerskega „Lehrerbund-a" zanimati tudi naše tovariše zunaj Štajerske, objavimo celi dotični načrt s pristavkom, da je odbor „Lehrerbund-a" naprosil vsa učit. društva po Štajerskem, so li člani njegovi ali ne, da se posvetujejo o tem imenitnem vprašanji ter mu svoje dotične ukrepe do maja 1893 naznanijo.
Stvar je toli važna, da pač zasluži občno pozornost štajerskega učiteljstva; ni torej misliti, da bi se posamezniki, še manj pa društva ne odzvali dotičnemu vabilu „Lehrerbund-a". Vrh tega bi pa bilo še želeti, da se vprašanje razmotriva tudi v „Popotniku", čegar predali so vsakemu na razpolaganje, kdor želi o njem stvarno spregovoriti. Na-pominani načrt se v prevodu glasi tako-le:
Razred	Doba službe	Kakovost službe		Plača na		Aktivitetna doklada	Starostna doklada	Opravilna doklada	Celotni dohodki učiteljevi
				ljudski li šolah	meščanskih šolah				
Pred sposobnost-nim izpitom		začasni učitelj	400	—	Za 150 gld. veš ko učitelji na ljudskih šolali iste službene dobe	—	—	—	400 fl.
Po sposobnost-nem izpitu		stalni učitelj	—	500		—	—	—	500 fl. '
XI	za 5 let	stalni učitelj	—	600		100	1 100	—	800 fl.
XI X	za 10 let	stalni učitelj	—	600		100	2 200	—	900 fl.
	za 15 let	Stalni učitelji, šolski vodje, ravnatelji	—	700		100	3 250	Zavodjenal-in2razr. 50 fl. » I! 1) 3" „ 4 „ 100 „ „ „ „5- „ večr. 150 „ „ ravnat, mešč. šol 200 „ ji u n Šol, ki vodijo tudi ljudske šole . . 300,,	1050 fl.
X	za 20 let		—	800		180	4 300		1280 fl.
IX	za 25 let		1	800		180	5 350		1330 fl.
IX	za 30 let		—	900		180	6 400		1480 fl.
Opombe.
1.	Učitelji na Šolah gornještajerskih, v mestih z lastnimi statuti, v kopališčih in večjih obrtmjskih krajih z dragimi življenskimi razmerami, in učitelji na meščanskih šolah dobivajo izvanredno doklado 60 gld.
2.	Šolski vodje so uvrščeni v deseti in deveti razred. Učiteljske osebe morejo še le po vstopu v deseti razred prositi praznih voditeljskih mest.
3.	V službi starejšemu pristoja navadno podelitev praznega učiteljskega mesta.
4.	Za dosego starostne dokladc ali za pridobitev višje plače zadostuje, da se predloži dokumenti pri okrajnem, oziroma mestnem šolskem svetu.
5.	Vsakemu šolskemu voditelju pristoja razven njegovih drugih dohodkov naturalno stanovanje, sestoječe iz najmanj treh sob v skupnem tlakovem površji ne manj nego 60m\ potem iz kuhinje, shrambe, kleti in podstrešja; če bi se mogle samo dve sobi dobiti' morate istotako imeti tlakovo površje najmanj 60m!. Stanovanje mora biti zdravo in v dobrem stanji; njegovi deli ne smejo biti v različnih delih posiopja, ampak morajo hiti v zvezi. Ako ni možno dobiti naturalnega stanovanja, pristoja šolskemu voditelju stanarina 25 odstotkov glavne plače njegove.
6.	Pri odmerjanji pokojnine se je ozirati na zadnjo plačo brez aktivitetne doklade.
7.	Za pokojnino vštevati se mora cela doba službe, zvršene na javnih ljudskih in meščanskih šolah.
8.	Po dovršenem desetem službenem letu znaša pokojnina 40% vštevljivih službenih dohodkov. Od te dobe pomnoži se pokojnina do 40. službenega leta vsako leto za 2%.
9.	Za učiteljske osebe, ki so postale službe nezmožne, privoli se cela pokojnina s 35 službenimi leti. — Z dovršenim 40. službenim letom ima vsaka učiteljska oseba pravico do cele pokojnine, ne da bi morala še dokazati, da je nezmožna dalje službovati.
10.	Ako je umrla učiteljska oseba zvršila peto službeno leto, dobiva vdova četrtinko, ako je zvršila deseto službeno leto, tretjino vštevljive letne plače za pokojnino, katera pa znašaj najmanj 200, oziroma 300 gld.
11.	Zakonito določen zasmrtni kvartal izplača se tudi po smrti neoženjenih učiteljskih oseb za pokritje bolniških in pogrebnih stroškov.
--
Slovniške črtice.
v.
a) O dopolnilih s predlogi.
Velike zmotnjave povzročajo in spravljajo dostikrat v zadrego učitelja poučevajo-čega skloni s predlogi, ako jih časoma k prislovnim določilom, časoma k dopolnilom prištevamo.
Pomisliti gre tukaj v prvi vrsti, da jako pospešuje slovniško vedo in vzorno mišljenje, če se učenci vadijo zasledovati izvirni pomen predlogov izražajočih sploh neko razmerje v prostoru. N. pr. Predlog „pod" zaznamuje, da jc kaj na nižjem mestu mimo drugega ali ravno pod njim. Primerjajmo vzglede:
Živimo pod milim nebom (mesto). Vsa južna Evropa je bila pod rimsko oblastjo (odvisnost, podložnost). To zelišče poznamo pod imenom cepetee (predmet). Zakaj zovejo slovničarji v zadnjem stavku „pod imenom" dopolnilo s predlogom? Kje je tukaj slov niški znak, da se dela ta razloček? Saj stoje v vseh treh vzgledih skloni s predlogom „pod" v jednakem sintaktičnem razmerji; kajti vsa so določila glagolove vsebine te^ nosijo isto slovniško obliko, čeravno se stvarno po pomenu razlikujejo. V prvem stavku
pomeni „pod", da živim pod milim nebom, da je nebo nad menoj. V drugem je bila južna Evropa pod rimsko oblastjo, rimska oblast nad njo. V tretjem se spravlja vsako zelišče, ki ima iste bitne znake kakor cepetec, pod isto ime, saj prirodoznanci stvari in rastline s skupnimi bitnimi znaki stavijo po dotičnem razlogu razrcdbe v isti red, pod isto vrsto, pod isti rod; torej je isti red itd. — isto za nje določeno ime nad njimi. Zadosti je, da učenec znat po sklonih s predlogi vprašajoč na tanko določevati, da so skloni s predlogi določila glagolove vsebine. Ako pa sklone s predlogi stvarno, po pomenu razlikujemo, to ni več naloga slovniškega pouka.
Opomba: Slovniški izraz „nepristni predlogi" z rodilnikom je nepotreben, ker se celo otroškemu duhu na prvi videz pokazujejo kot prislovi; torej tudi izraz „pristni predlogi" odpade.
Prilično in naravno je, da imenujemo dopolnila (Object) samo tožilnike, ki postanejo pretvorjeni v trpno obliko osebkove besede v imenovalniku. Tu nahajamo posebni slovniški znak, katerega bi ne smeli kaliti s tem, da tudi druge sklone (dajalnik, rodilnik, sklone s predlogi) določujoče glagolovo vsebino prištevamo dopolnilom ter jih odlikujemo z imenom, kojega si ne zaslužijo, ker nimajo označenega slovniškega znaka. Imenovali bi jih naj dopovedkova določila (Prädikatsbestimmungen) v dajalniku, rodilniku, v dotičnih sklonih s predlogi.
N. pr. Spoštujem stariše. „Stariše" zovem s vsemi slovničarji po jasnem slovniškem znaku dopolnilo (Object). „Stariše" se spremeni v trpni dobi v osebkovo besedo: Stariši so spoštovani (se spoštujejo).
Opomba: V slovenščini sicer redko rabimo trpno obliko, ker je ne označujemo tako določno s posebno slovniško obliko kakor v drugih jezikih; slovenščini je jako priljubljena srednja (medialna) doba s povratnim zaimkom „se", ali pa trpno dobo namešča tvorna.
Slovniško dopolnilo stoji tudi v slovenščini osebkovi besedi bliže, kakor dopovedkova določila v dajalniku, rodilniku in s skloni s predlogom. Kar določuje kot dopolnilo glagolovo vsebino, kadar si jo mislimo delajočo, to postane subsistenca glagolovo osebo določujoča, kadar si mislimo isto glagolovo vsebino trpečo. N. pr. Podiramo drevesa, torej se poderejo drevesa. To jasno razmerje med osebkom in dopolnilom bi baš ne smeli kaliti in pačiti z nesrečnimi dopolnili s predlogi.
Ista stvarna vsebina se da z zelo različnimi skupinami besedi, in tudi stvarno v tujem jeziku izraževati, ostanejo pa različne jezikovne skupine in razni jeziki med seboj različni. Rad bi baš vedel, kako slovničarji, ki prištevajo dopolnilom tudi sklone s predlogi, označujejo (definujejo) pojem dopolnila.	,
Vprašajmo se, kako bi v stavku „na tebi je ležeče" „na tebi" obravnavali? Je-li „na tebi" logični osebek ali dopolnilo s predlogom? — Morda oboje?! Da je nagovorjeni v stavku glavna stvar, na katero govoreči misli, kar tudi celo'neolikan razume, za tö ni treba poučevanja v slovnici, obče nobednega pouka za Slovenca. Jaz trdim: Najbolje je v slovniškem pouku povedati, da je „na tebi" 5. sklon s predlogom k dopovedku. Zdaj pa se lahko učencem um bistri, da jih vadimo se točno in jasno izraževati. Vprašajmo jih: Poiščite stavek jednake vsebine, v katerem bo nagovorjen osebek! (Ti imaš
odločiti). Poiščite....., v katerem.....dopolnilo! (Tebe briga). Če pa učenci takih
stavkov ne najdejo, tedaj vkljub učenim in nepotrebnim izrazom mlatijo prazno slamo. Ako pa jih najdejo, potem še le so jim taki izrazi nepotrebni.
Wilmanns zagovarja dopolnila s predlogi, misleč, da v stavkih „ljubim te, pomagam ti, spominjam se tebe iu mislim na te" členi „te, ti, tebe (rodilnik), na te" stoje v jednem in istem sintaktičnem razmerji, torej se vsi štirje lahko zovejo dopolnila. V bistveno jed-
nakem razmerji v skladnji? Isto je samo to, da so vsa štiri določila glagolove vebine. Tako določilo je tudi dopovedkov imenovalnik, se ve da po Wilmanns-u ne; njemu je ta imenovalnik določilo osebkove besede, ker nosi „veziličarsko" suknjo; tega imenovalnika torej ni bilo treba opirajočemu se na krivi nazor (glej vezilo!) prištevati dopolnilom. Da pa stoji sklon s predlogom v stavku „živim za te" v bistveno istem sintaktičnem razmerji k „živeti", kakor zgoraj „na te" k „misliti", tega ne bo nihče tajil, tudi Wilmanns ne. Jedi pa „za te" dopolnilo s predlogom k „živeti" ? Ali kje je omejeno to, kje jasni slovniški znak, po katerem se morejo določevati dopolnila s predlogi od drugih družil s predlogi? Wilmanns pride v neprijetne zadrege, kojih bi se lahko ognil, ako bi točno po slovniških teorijah postopal. Zakaj bi stavki „Gre na njivo", „zaupa na Boga" in „mislim na konec" ne bili v istem sintaktičnem razmerji, dasi se leksikalno, po pomenu razlikujejo? V prvem stavku namerava hoja na njivo, v drugem zaupanje na Boga, v tretjem misel na konec. Stvarna razlika pojmov je vsakemu, tudi najprostejšemu brez vsega pouka dovolj jasna. A naloga slovniškega pouka je, pokazati učencem, da imamo v navedenih stavkih iste sintaktične razmere, ako točno in ostro postopamo po spoznanjih, katere nam daje slovnica. Ker stvarno v naših mislih ne razlikujemo „spominjam se tebe" od „mislim na te", se to, kar se slovniško jasno razlikuje, z jednakim imenom označuje. Ta način mišljenja izvira iz istih krivih nazorov, ki so izumili logični osebek, vezilo, skrajšan in skrčen stavek. Kdo bi ne želel, da bi jedenkrat v naših šolah dobila slovnica veljavnost samostalne vode, ki bi več ne pomešavala svojih pojmov s stvarnimi! A kako dolgo še bo to trajalo, če še jako učeni slovničar Wilmanns, katerega moramo v nekaterih delih slovnice in v stari literaturni nemški zgodovini pri-poznavati strokovnjakom, celo v elementarnih sintaktičnih rečeh gromovito glasuje za novo stvoritev dopolnil s predlogi!
Konečno mislim, da sem dovolj na tanko dokazal, a) da izraz „dopolnilo" (Object) gre le tožilniku glagolovo vsebino (dopovedek) določujočemu zaradi posebnega slovniškega znaka, vsi drugi skloni (dajalnik, rodilnik) pa se obče zovejo dopovedkova določila (Prädikatsbestimmung) v dajalniku in rodiluiku ; b) da se imenujejo vsi skloni s predlogom točno po slovniški terminologiji to, kar so, skloni s predlogi k dopovedku (h glagolovi vsebini); a razločevati jih stvarno, po pomenu, to ni več pouk o slovniški skladnji; kajti ona ne sme slovniško formalnega se stvarnim in z vsebino misli pomešavati.
b) O osebkih v rodilniku v nikalnih stavkih, o osebkih v rodilniku, dajalniku, tožilniku; ali določujejo ti skloni v resnici osebkovo besedo
ali ne?
Osebkova beseda stoji tudi v slovenščini navadno v imenovalniku, v velelnih stavkih pa v zvalniku, ki je zdaj večinoma imenovalniku po obliki jednak, dasi ima bogatejšo vsebino. Samo v nikalnih stavkih ima slovenščina posebnost, da včasih glagola „biti" in „ostati", če se rabita nikalno, predstavljata osebkovo besedo v rodilnik; zato ona jediua posebno obliko zavisnosti podmeta povzročujeta takrat, kadar nikalno celo vsebino jednega ali več predmetov do ničle zmanjšujeta — zvali bi lahko ta rodilnik — rodilnik ničnosti (genitivus nullitatis.)
Primerjajmo sledeče stavke opirajoč se na nikalnost njihovo preudarjaje, kaj se v njih vničuje, kaj ne. N. pr. 1. Človek ni na svetu, da bi jedel in pil. — 2. Človeka ni na svetu, ki bi večno živel. — 3. Kruh ni za to, da bi ga brez potrebe vživali. — 4. Ni kruha brez truda. — 5. Postava ni za-tö, da bi jo prestopali. — 6. Kjer ni postave, tam ni prestopka. — 7. Nobedna človeška duša ne bo pogubljena, ki je za svoje pregrehe v življenji zadostila. — 8. Brez pripuščenja nebeškega očeta ne bo pogubljene
nobedne človeške duše. — 9. Živina ne ostane celo leto na planinah. — 10. Kamena ne bode ostalo na kamenu.
1. V prvem stavka se zanikuje človekov namen ozirajoč se na samo jed in pijačo, pa ne bitje človeka samega. (Osebkova beseda v imenovalniku.)
2 V drugem stavku se zanikuje bitje človeku na svetu večno živečega. (Osebkova beseda je prestopila v redilnik.)
3.	V tretjem stavku se zanikuje kruhov namen glede na vživanje brez potrebe, a ne bitje kruha samega. (Osebkova beseda v imenovalniku).
4.	V četrtem stavku se zanikuje bitje kruha samega mislečega si brez truda. Osebkova beseda je prestopila zopet v rodilnik.)
Ravno tako bi se dalo dokazati v ostalih in drugih nikalnih stavkih, kjer se zani-kuje bitje predmetov, da je slovenski jezik premaknil osebek v rodilnik. A hočem še ta rodilnik ničnosti pretresavati na premnogih zgledih, morebiti se najdejo še druga razmerja med glagolovo osebo in osebkovo besedo v rodilniku, če se bitje osebkove besede same zanikuje.
V	slovnicah se tudi bere: Rodilnik nam služi za osebkov sklon pri samostalnikih; groza, strah, sram, skrb, konec, misel, volja, kadar jih glagolno s pomočnikom „biti" rabimo. N. pr. Ženskih je skrb snage, moških pa učenosti. Obče pa stoji pri teh samostalnikih tožilnik za osebkov sklon. N. pr. Mene je strah. Mladeniča je sram.
V	prvi vrsti gre pomisliti, da sklona rodilnik oziroma tožilnik ne zavisita od naštetih samostalnikov, ampak od glagola „biti" ž njimi združenega. Zveza navedenih samostalnikov z glagolom „je" izraža kakovost bitja, katera prehaja na predmet v rodilniku ali tožilniku stoječi. Kateri izmed obeh sklonov je pravilnejši, to razsoja le vsaki posamezni pisatelj po svojih osebnih nazorih; narod rabi obče tožilnik. Je-li rodilnik oziroma tožilnik sklon osebkove besede? Preiskujmo stavek: „Mene je strah" natančno! O čem se pripoveduje? O strahu, o bitji strahu, torej o kakovosti bitja; „strah" je torej dopovedkovo določilo. Strah biti = se ustrašiti. Na čem tiči v vladajočem glagolu „je" (strah) vsebina glagolova „biti" ? Na tretji osebi, ki ni govoreča, ni nagovorjena, ampak nekaj tretjega jona^ česar natančno določiti ne moremo, če vzroka stralui ne poznamo. Osebkova beseda je torej tisti podmet, vzrok strahu, —- morebiti kakšna pošast — me straši. — V tej stavkovej obliki bi bila osebkova beseda „pošast", v oni obliki pa osebkove besede ni, če bi jo še tako skrbno iskali. Koga je strah ? Mene (dopolnilo in sicer osebni zaimek v tožilniku).
Stavki: „Strah meje. Sram meje. Skrb jih je" itd. stoje v tistem razmerji . kakor stavki: „Tišči me. Grize me. Boli me". Bolnik pozna samo čute, a vzroka, podmeta čute povzročujočega ne pozna, na katerem navedena stanja tiče. Ne dvomim, da bi mu izurjeni zdravniki kakor umrla trojica zdravilstva Hebra, Rokitansky, Skoda povedali osebkove besede. Morda bi se potem stavki glasili: „Neprebavljena jed me tišči. Gliste me grizejo. Želodec me boli".
V	takem razmerji z vladajočim glagolom in njegovim določilom stoje tudi samostalniki in pridevniki: treba, potreba, mar, skrb, žal, mraz, znoj itd., če stoje v zvezi z glagolom „biti". Od kakovosti bitja, od samostalnikov in pridevnikov združenih z glagolom „biti" zavisi dajalnik. N. pr. Treba mi je. Žal mi je. Kos mi je itd. Ravno tako: Ime mu je. Studi se mu itd. V to vrsto spada tudi dajalnik duševne zmožnosti (dativus ethicus). N. pr. „Dragi mi prijatelj!" Skrbna mati, urno mi vstanite!" V vseh takih zvezah ne zavisi dajalnik od samostalnikov in pridevnikov temveč od glagola s samostalnikom in pridevnikom vred, ki skupaj naredita, kakor sem zgoraj pokazal, kakovost bitja, ali stanja. Glede na zgoraj povedano ne določuje zavisni sklon glagolove
osebe, temveč dopoljnuje glagolovo vsebino, torej ta sklon ni osebkova beseda, ampak do-povedkovo določilo v rodilniku, tožilniku in dajalniku. Da pa se more vsaka beseda v stavku v osebkovo besedo spremeniti, sem pokazal v I. spisu v stavku: „Treba je človeku pouka". N. pr. Žal mi je. O čem se pripoveduje? O žalovanji, o bitji žalovanja, torej o kakovosti bitja. „Žal" je. dopovedkovo določilo. Na čem tiči v glagolu „je" (žal) glagolova vsebina „biti"? Na tretji osebi, ki ni govoreča, ni nagovorjena, ampak nekaj tretjega, kar se v tej stavkovi obliki ne da natanko določiti; kajti v njej vzroka žalovanja ne nahajamo* Osebkova beseda je torej tisti podmet žalovanje povzročujoči — morebiti neprevidnost, nesreča. Nesreča mojega prijatelja mi je žal. V tej stavkovi obliki bi bila osebkova beseda „Nesreča", v oni pa ni nobedne, če jo iščemo noč in dan. Komu je žal? Meni (mi). — (Dopovedkovo določilo [dopolnilo] in sicer osebni zaimek v dajalniku.) To so spoznanja, katera nam slovnica daje, drugega pa ničesar.
Opomba: Izraz „dopolnilo" (Object) rabim samo za dopovedkova določila v tožilniku zaradi posebnega slovniškega znaka. (Glej dopolnilo s predlogi!), vse druge sklone obče dopovedkova določila (Prädikatsbestimmungen).
Vse zglede pretresavši se prepričamo, da v vseh navadnih prirodnih prikaznih in čutih človeških, katere vsak navadni človek natanko pozna, je tudi narod podmet, vzrok povzročujoč prikazni in čute izumil, ki stoji v imenovalniku oziroma v zvalniku v vclel-nih stavkih. Pri vseh naravnih prikaznih in znotranjih čutih človeških pa, za katere ni mogel najti podmeta, vzroka jih povzročujočega, so slovničarji podmet vrgli na predmet, na katerega stanje, kakovost bitja in stanja prehaja — zamenjali so torej podmet z predmetom (objeetum factum est subjeetum.)
Iz tega sklepati moramo, da je vsak narod v zibelji svoje omike prirodne prikazni samo gledal, svoje znotranje čute samo imel, a vzroka prikazni in čutov pa nikoli ni preiskaval; kajti prirodoznanstvo in vse dotične vede se še niso vkalilc in vkoreninile, še manj dovolj razvile, da bi ustvarjajočemu narodu bilo mogoče stalne, točne izraze za podmete, vzroke povzročujoče prikazni in čute iznajti in določiti. Torej se še vsak narod v takih okolščinah premalo točno in jasno izraža.
A voljo je imel vsak narod vže v zibelji svoje omike, natančno navesti osebkovo besedo tudi tam, kjer je olikani narodi še dandanes ne rabijo, Spominjajmo se brez-imenih (brezosebnih) glagolov! Mi pravimo po sedanjem omikanem svetu: „Deži". A stari Rimljan je rekel po svojem kopitu: „Jupiter pluit". Čeravno ni prave osebkove besede zadel, — a pokazal je s tem jedinim stavkom, da je postopal v izobraževanji svojih misli natančneje, kakor vsi narodi sedanjega veka.
Vse to premišljevavši moramo izjaviti golo objektivno resnico: Preveliko neprilik in napak se je priteplo v slovnico in njen pouk, ker so slovničarji starega, posebno pa srednjega veka stvarno s formelnim, slovniško obliko z vsebino misli in tvarine, celo slovniški stavek z logičnim sodom zamenjavali.
Prihodnjič sledi slovniška obravnava različnih stavkov po navedenih nazorih.
____Matija Herič.
-<3$©--J
Krt.
Praktična obravnava za srednjo stopnjo z ozirom na 76. spis.
(Glej II. Berilo in slovnica str. 66.)
Učni pripomočki: Natlačen krt, če to ni mogoče, pa dobra podoba ter okostje krtove glave; primerna podoba podzemeljskih rovov krtovih.
„Je črn ko kovač ter orje ko orač, pa ni kovač in ne orač", to je uganjka, s katero pričnem današnjo prirodopisno uro. Kdo mi jo reši ter pove, kakšna je ta stvar? —
Da, krt je, katerega si bodemo danes'natanö-neje ogledali ter kaj več spregovorili o njem.
A. Popis.
I.
Pokaži, kako dolgo je navadno krtovo truplo. (Se pokaže na klopi ali na roki.) Krt je 12 do 14 centimetrov dolg. Katere dele opazite na krtovem truplu?
Glavo, vrat, trup, noge in rep. Kakšna je glava po podobi? Podolgovata ter se končava v rilček. Pri katerej drugej živali še opazite rilček, oziroma rilec. Pri krtu, pri svinji. Pomnite: Krt ima podolgovato glavo, ki se končuje v tanek in gol rilček. Ponovi to, R!
Kaj pa ste neki ti dve luknjici predi na rilčku? Da, to ste nosnici. Krt neizrečeno dobro voba. Če ste imeli vže kedaj priliko, opazovati krta, videli ste, da s svojim rilčkoin vedno giblje in da se pri tem tudi nosnici premikate. Zakaj neki ? On voha in stika za hrano.
Poiščimo sedaj krtove oči! Ni jih videti. Kje so? Pazite! Tu na glavi vidite nekoliko daljše in svetlejše dlake; če to dlako razgrnemo, opazimo krtovi očesci, ki pa niste večji od makovega zrna. Ljudje navadno mislijo, da je krt slep. A zelo se motijo. Kaj mislite, zakaj mu je dal modri Stvarnik tako majhni očesci?
Zato, ker večjih ne potrebuje; on rije in dela pod zemljo in ondi je itak vedno temno. Le če pride na površje in to se zgodi redkokedaj — rabi očesci in tedaj mu zadostujete. Ako bi imel krt večje oči, kaj lahko [bi si jih pri rovanji ranil in tudi prst bi mu vanje silila. Čemu pa je pri očeh daljša dlaka? Da ste očesci še bolj zavarovani. Kaj veš o krtovej glavi, kaj o rilčku in kaj o očescih ? — V!
Oglejmo si sedaj ušesci. Pokaži ju! Misliš, da krt nima ušesc? Da, ima ju, da-si jih ni videti. Krtova ušesa so skrita pod dlako in uhljev jima manjka, zato je pa vhod v uho porasen tudi z daljšo dlako, da ste ušesci jednako očescem zavarovani. Ponovi, kar sem Vam povedal o krtovih ušesih? R!
Ako bi odprli krtu gobček, opazili bi v njem ostre kakor igla špičaste (šiljaste) zobke. Tukaj poglejte okostje glave in krtovo ozobje. Kdo se še spominja, kaj smo rekli o zobovji konjev in govede? Da je plosko — topo. S čim se živijo živali, ki imajo topo zobovje? S travo, s senom, slamo ter v obče z rastlinskimi snovmi. Kakšno zobovje imata mačka in pes ? Ostro, špičasto. Kakšno hrano imate ti dve živali najrajši? Mesnato. Pomnite: Živali, s topimi zobovi imajo najrajše rastlinsko, živali s špičastimi zobi pa mesnato hrano. Kaj bodemo torej rekli o krtu glede na njegovo hrano, ker ima špičasto zobovje? Da, krt žre črve, bramorje, ogrce in drug mrčes, rastlinske hrane pa se ne dotakne nikdar. Ljudje, ki menijo, da krt podjeda sadežem korenine, se zelo motijo in delajo našej ubogi živalici veliko krivico.
Radovedneži so truplo mrtvega krta razparali ter mu pogledali v želodec. A kaj so našli v njem? Nekaj mišje dlake, nekoliko na pol prebavljenih črvov in hroščevih kož. Iz tega je pač razvidno, da se krtu krivica godi. Ako ga dobimo pri usehlih rastlinah je to znamenje, da je iskal ondi ogerce in bramorje, ki so podjedali korenine.
Kaj veš o krtovem ozobji? O čem se torej krt živi? Zakaj pa ne žre rastlin? Kaj nam priča, da ga nevedni ljudje po nedolžnem črte? Pa tudi sami se lahko prepričate, da se ne hrani krt z rastlinskimi snovmi, in sicer na ta-le način*): Denite nekoliko živih krtov v škrinjo z zemljo napolnjeno, med zemljo jim namešajte sladkih sočnih korenin, bramorjev, žab, črvov, ogercev in zrezanega mesa. Krti kmalu začno riti; za kratek čas črvom, ogercem, žabam in mesu ni sledu ni tiru, vse so požrli, korenja se pa nobeden ni dotaknil. Ako jim hitro ne daste zopet jesti, bodo se jeli med seboj klati in žreti, in zadnji bo tudi hitro lakote poginil. — Kako se prepričamo, da se krt rastlin ne dotakne?
*) Prim. Erjavec: „Domače in tuje živali v podobah," I. zvezek (II. natis) str. 158.
Poglejmo si sedaj krtov vrat. Kakšen je? Kratek. Kakšen je trup? Valjast in tako zaokrožen kakor luknje, katere dela. Kakšen je rep? Zelo tanek in kratek. Oglejmo si njegove noge. Na teli opazimo, da so kratke in močne in sicer ste prednji močnejši nego zadnji. Zakaj neki? Dobro, da ž njima lože pod zemljo koplje in rije. Z glavo in tilnikom pa paba prst pred seboj. Kako imenujemo spodnji del noge? Podplat. Je-li na prednjih nogah podplat tudi navzdol obrnjen? Ne, nego na stran. Zakaj pa? Koliko krempeljcev oziroma prstov ima vsaka noga? Pet. Pomnite: Na prednjih nogah so prsti precej debeli ter med seboj zvezani, tako, da sta podobni nogi lopati. Kaj je na konci prstov? Močni in ostri kremplji. Celo drugače pa ste ustvarjeni zadnji nogi, oni ste pripravni za hojo, a prednji le za rovauje.
Ponovi, kar smo rekli o krtovih nogah! T!
S čim pa je krtovo truplo pokrito? S črno, gosto in zelo mehko dlako. Če dlako od strani pogledamo, vidimo, da se spreminja malo na modro, videti je, kakor modri žametni plašček. Kaj veš o barvi krtove dlake? K! Tu se na kratko vse ponovi.
II.
Prej smo rekli, da žre krt ogerce, črve, bramorje. Razun teh pa pobira pod zemljo še druge žuželke, zato ga prištevamo k žužkojed ni m ropnim živalim. Kam prištevamo krta? Zakaj? Pravijo, da se loti ta žival tudi žab in mladih ptičev. Kje živi krt? V zemlji. Ondi ima svoje stanovanje, namreč mehko nastlan kotliček, od katerega so napeljani na vse strani rovi, po kojih hodi na lov. Tukaj vidite podobo podzemeljskih rovov s stanico vred.*) Ta okrogla luknja tu je kotliček — krtova spalnica. Nastlana je z listjem in mahom; vse to si mora krt iz površine zemlje pri-
*) Prav dobro podobo podzemeljskih rovov krtovih najde učitelj na Leuteman-ovih prirodo-pisnih slikali. Žal, da je podoba krta samega (vsaj na majhnej izdaji, ki je meni znana) do cela pohabljena in nerabljiva.	A. K.
nesti v temno svoje stanovanje. To vam je trudapolno in mudno delo! V svoji spalnici leži krt mirno, dokler ne začuti, da je lačen, in to je skoraj vsako drugo uro. Takrat ide po okroglih rovih, ki sta med seboj v zvezi, na veliko cesto. Od tod pa rije vedno naprej ter pokončava ogerce, bramorje, črve itd. Nepotrebno prst pa izpaha na površje zemlje ter napravlja tako majhne kupčke. Kako jih imenujemo? Krtine. Pa krt je tudi žejen; saj poje mnogo tolstih pečenkic. Kam neki hodi pit?
Iz svojega stanovanja ima napeljan poseben rov h kakemu potoku, kamor si hodi žejo gasit. Ponovi to, Z! Ponovi vse o krtovem stanovanji, G!
Vsak krt ima svoj okraj, v katerem ne trpi drugega. In če ga kateri tuji krt iz sosednega okraja obišče, ni ga vesel, nego vname se med njima hud boj in jeden se mora umakniti. Povej to, D!
Samica povrže po dvakrat na leto 4 do 5 zelo majhnih krtičkov, ki niso večji od boba. Ti pridejo včasih na površje zemlje ter se igrajo med seboj kakor mlade nm-cike; vendar pa ostanejo vedno v bližini stanovanja. Zakaj neki?
Kaj dela krt po zimi? Spi. Pozno v jeseni se zarije 1—l1/* metra globoko v zemljo ter ondi otrpne. Povej to, P!
Kaj mislite, otroci, ali nam krt koristi ali škoduje?
Krt nam mnogo koristi s tem, da nam pokončuje škodljivi mrčes. Napravijo nam pa krti lahko tudi škodo, ako po vrtih mlade sadike izrijejo ali pa v jezovih zemljo prerijejo, da jih potem voda pretrga. Če bi postali krti kje nadležni, lahko se odpravijo s tem, da se v njihove rove vlije nekoliko tera. Korist krtov je vsekako večja nego njihova kvarljivost. Je-li torej prav, da jih nekateri ljudje neusmiljeno preganjajo? Kaj pa je treba storiti po travnikih z nevšečnimi krtinami? Te je treba z zgrabljami poravnati, kar zemlji mnogo hasni. Krt ima tudi med pticami in četveronogimi živalmi mnogo sovražnikov, vendar najhujši sovražnik njegov je človek,
«
ki ga preganja in pokončuje, kjer ga le more. Nastavlja mu zanjke pred njegovim domom, v katere se potem nedolžni črnec vjame in zadavi. Večkrat ga pa tudi čaka — in to takrat, kadar ga pri delu zasači — človek pri luknji z motiko ter ga ž njo usmrti, ako mu ubogo sirotlje še o pravem času ne odnese pet. Otroci! Ali bodete, ko jedenkrat dorastete in postanete gospodarji, tudi krta preganjali ? Gotovo ne! Uverjen sem pa tudi, da bodete vže sedaj stariše doma opozorili, da krta čisto po nedolžnem zatirajo. — Konečno vam še omenim, da se nabaja v vročej Afriki tudi „zlati krt" z zelenim na zlato se prelivajočim ko-žuškom. Kratka ponovitev!
B. Čitanje ter obravnava 76. spisa.
Tu bode treba pojasniti otrokom nekaj manj umljivib besed, oziroma stavkov v dotičnem berilu. N. pr. psovani = preklinjam ; zatirani = preganjani; zanikaren = malovreden, ničvreden; tihotapec = potepuh, malopridnež; sadežem = sadnemu drevju; usahniti = posušiti se; svet krivično sodi = ljudje krivico delajo — napačno mislijo o njem; uren — hiter, nagel.
C. Spisne vaje.
Spisne vaje se lahko vršijo na podlagi posebne dispozicije ali pa na podlagi spisa samega. Po zadnje imenovanem načinu uravnane vaje imajo večjo vrednost od prvih ter bi se naj kolikor le mogoče gojile pri obravnavi prirodopisnih sestavkov. Kajti le na tak način se bode vsaj deloma zadostilo zahtevi. Obravnavaj realije tako, da bodeš pospeševal ž njimi tudi jezikoslovni pouk! Pri obravnavi zemljepisne in zgodovinske tvarine, istotako pri
obravnavah prirodopisnih črtic pa se rabijo kot
-
predvaje za spisje uspešnejše primerne dispozicije — Naloga, kojo lahko učenci po učiteljevem navodilu na podlagi 76. spisa izdelajo, glasila bi se n. pr. takole:*)
Krt živi pod zemljo. Ljudje ga preganjajo. ker menijo, da podjeda rastlinam korenine. To pa ni res, ker krt se ne živi od rastlinskih, ampak le od živalskih snovij. Njegova hrana so: bramorji, črvi, ogerci in drug škodljivi mrčes. Krt ima zelo majhni v dlaki skriti očesci. Tudi uhlja sta majhna in tičita pod dlako. Njegove noge so kratke; prednji ste močni ter za rovanje pripravni. Truplo je pokrito z modročrnikasto, gosto dlako in se končuje v kratek, tanek rep. Krt zelo dobro voha in sliši. Pod zemljo je neizrečeno hiter. V rovanje služijo krtu lopataste noge, glava in tilnik. On stanuje v prav lepo in ugodno urejeni hišici.
Nauk: Ker nam krt mnogo več koristi, nego škoduje, zato ga ne smemo preganjati. --Anton Kosi.
*) Gosp. nadzornik J. Ranner, ki je povodom zborovanja ormoškega uč. društva dne 24. aprila 1.1. v Ormoži razpravljal o drugem vprašanji letošnje deželne konferencije: „Kako je treba realije obravnavati, da pospešujejo jezikoslovni pouk ?", na-svetoval je za boljšo utrditev snovi za spisne vaje, ležeče črte, koje delaj učitelj namesto posameznih stavkov mej izerpovanjem najvažnejše tvarine (iz ravno obdelanega berila) za spisje, na šolsko tablo. N. pr. Kaj nam pove na kratko prvi stavek 76. spisa? Recimo torej: Krt živi pod zemljo. Jaz vam hočem namesto tega stavka narediti na tablo ležečo črto, bom videl, kdo si bode zapomnil, kaj ta črta pomeni. Kaj delamo navadno na konci stavka ? Dobro, napravimo si piko . — . Tako se postopa tudi pri ostalih stavkih, opozarjajo vedno na znamenja. Ta pot — koje se drži pri obravnavi slične tvarine vže več tovarišev ormoškega okraja in tudi pisec teh vrstic — pokazala se je pri obravnavi prirodopisnih sestavkov kot zelö uspešno sredstvo v gojitev jezikoslovnega pouka. Pis.
Učiteljice in zakon.
Odlična hrvatska učiteljica Marija Jambriša k-o v a iz Zagreba je pri letošnji skupščini „Saveza hrvat. učit družtava" na obširno razpravljala vprašanje „o ženski vzgoji". To njeno zanimivo razpravo priobčil je zagrebški učit. list „Napredak" doslovno in mi opozarjamo na njo tudi slovensko učiteljstvo, ob jednem pa poda „Pop." bralcem kar v izvirniku oni del razprave, ki utegne zlasti zanimati naše tovaršice — učiteljice. Dična hrvatska tovarišica navedla je med drugim sledeče:
„Učiteljice moraju biti ženskoj školskoj mladeži uzor majke i domačice, zato je željeti, da učiteljica bude udata. Ovo preporuča učiteljica Čoaš iz Petrovaradina. I ja rado uz nju pristajem, tira večma, što sam hvala Bogu več u odinakljoj dobi, pa ne če lje nitko pomisliti, da govorim sebi u prilog. Mislit če mnogi od prisutnih, kako to.^'da ja to za-govoram. Evo odgonetke. Prije 14 godina dosudila mi kobna sudbina smrču moje šogorice, da budem u koliko je moguče nadomjestiti majku, bratovoj djeci majkom. Ja sam i zbilja tu dječicu — najmladje tada 20 dana — svom dušom uzljubila. Od tada moram reči sasma sam drugčija bila prama povjerenoj mi školskoj djeci, bila sam im drugom majkom. One ljubavi, one skrbi i brižljivosti za školsku djecu nijesam prije ni poznavala, nijesam ni čutila. A sada tek mogu pojmiti, kako prava majka, koja ima svoje djece, mora da ljubi i učenice svoje. Nesmiljeno je i proti naravi uvadjati kod učiteljica celibat. Na svakom polju žena danas več radi izvan kuce, svaka je dulje vremena odsutna, nego li učiteljica, koja najviše 5 sati na dan sprovadja u školi. Pa ipak protivnici udatbe tvrde, da ona kao žena, majka i učiteljica zanemaruje svoje dužnosti u školi i doma. Imademo mi hvala Bogu širom naše domovine udatih učiteljica koje su u svakom pogledu uzorne. Ja sam imala kčerke majka učiteljica u školi, pak moram evo javno priznati, da su spadale medju prve učenice zavoda. Dobila sam ja od učiteljica majka i učenica, pak su bile dobro pripravne, što je i opet dokazom, da one sdušno u školi rade. Žive još učiteljice ne ču napominjati poimence, j er bi griješila o njihovoj čednosti, al ču se sjetiti blagopokojne učiteljice zagrebačke gospodje Anke Kovačičke. Trideset punih godina neumorno radila je u školi, njezine bivše učenice — mnoge od njih danas odlične gospodje —. hvale ju kao uzornu učiteljicu, a ne manje sa štovanjem spominje ju grad Zagreb, komu je 30 punih godina odgojivala kčerke. Al ona je bila i uzornom majkom, te je uz sav svoj školski mar odgojila petero djece, jedno bolje od dru-gog. Dvije su joj kčerke učiteljice, koje dao Bog ugledale se u svoju uzor-majku.
Protivnici udatbe navadjaju, da se ne pristoji, da učiteljica u blagoslovljenom stanju dolazi pred djevojke, osobito odraslije. Ako je to zazorno, onda bi svaka majka u tom stanju morala ostaviti na nekoliko mjeseci svoju djecu, svoju kuču, dapače ne bi se smjela ni jedna takova žena na ulicama pokazati. Kad djevojke takove žene danomice svigdje vidjevaju, a zašto ne bi takovu vidjele i svoju učiteljicu. Protivnici prigovaraju, da udata učiteljica za vrijeme poroda ne može u školu, što je na uštrb školskoga napredka. Učiteljica recimo služi samo 30 godina, za to vrijeme najviše porodi desetero djece, a za to joj svega skup treba godinu dana dopusta. Zar je to veliki razmjer 1 : 3.
Koliko imade neudatih, kojima mal ne svake godine treba dopusta. Ako je učiteljica udata za učitelja, još manje ona zaostaje, jer ju on pomaže i u školi po moguč-nosti nadomješčuje. — U jednom gradu išlo se je tako daleko, da je poglavarstvo odsudilo učiteljicu, koja je radi poroda bila na dopustu, da sama plati suplenticu, no vis. vlada toga dozvolila nije. Jel to pravo? Ta istu životinju u tom stanju milujemo.
Neka se svak, komu je učiteljica udata u blagoslovljenom stanju zazorna, sjeti svoje majke u takom stanju i neka poštuje trudnu ženu, trudnu učiteljicu.
Neudate učiteljice razdijeliti možemo u tri razreda. U prvi razred uvrstit čemo one, koje su se mogle udati, al se nijesu htjele: one su si same tako odabrale, pak su sretne i zadovoljne. U osvjedočenju, da vrše sdušno svoju zadaču, nalaze svoju sreču i zadovoljstvo. U drugi razred uvrstit čemo one, koje u svijetu nijesu našle ljubavi, za koje nije nitko snubio, take su dakako rjedje. Ove ne rijedko rade bez ljubavi, i nije dakle čudo, ako su sprem povjerenoj dječici upravo nesnosne. U treči razred uvrstit čemo na temelju novoga škol. zakona one, koje se mogu udati, al ne siniju, za koje vrijedi prema basni ova: „Groždje je kiselo". Ova vrst učiteljica bit če najnesnosnija u školi;
jadna djeca, koja k njoj dospiju. Njezina plača donekle joj je miraz. Mladic, koji nju zavoli. slabo materijalno stoji, uz svu ljubav i štovanje ne moze ju uzeti bez plače, jer znade, da bi tirne sebe i nju upropastio. Zar da ima ljubavi za svoje zvanje, koje joj priječi sreču. Ona če biti ogorčena na s ve i sva, radit če u školi samo od nužde. Slaba li napredka u takoj školi, gdje se radi bez ljubavi, bez oduševljenja. — Taki položaj učiteljica ne če lje biti povoljan ni po javni moral. Stoga i opet velim: U majke i učiteljice svoje neka se djevojke ugledaju, neka im one budu uzorom ma, supruge i domačice.
Prava majka i učiteljica uzgajat če valjano svoju djecu, al uz nju i učenice svoje. Što više mlatili učiteljica, to bolje, te dao Bog koristile one domovini i u školi i u porod ici svojoj. Ja držim, da če biti prva promjena novoga šk. zakona, da če se učiteljice
slobodno udavati, i želim vam, mlade učiteljice, da svaka dobije muža prema duši svojoj".
--
Slovstvo.
Ocene.
„Prirodopis za ljudske in meščanske šole v treh delih". Josip Hubad, c. kr. gimn. profesor. I. del. V berilo je vtisnenib 84 slik. V Ljubljani 1892. Natisnila in založila lg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. (Cena 70 kr.)
Kakor naslov naznanja, namenjena je knjiga ljudskim in meščanskim šolam. Je-li bode kmalu treba knjig za meščanske šole, to bodo tisti, ki so pisanje in izdanje te in drugih šolskih knjig osnovali, bolje vedli kakor jaz; do sedaj, žalibog, meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom ni. Kako pa bi ista knjiga mogla služiti ljudskim in meščanskim šolam, tega ravno tako ne morem razumeti, kakor ne bi razumel, kako bi ista knjiga bila namenjena ob jednem razredom nižjega in višjega gimnazija.
Z ozirom na naše skromne razmere, ki nam ne dopuščajo, da bi za vsako šolsko vrsto, kakor bi bilo želeti, omislili si posebnih knjig, mogel bi še k večjemu priznati, da je mogoče, da se rabi ista knjiga v sedem- in oseinrazrednih ljudskih ter v meščanskih šolah. V manj razrednih šolah pa je to zaradi razvrstitve tvarine, ne glede na njen obseg, nemogoče. Pisatelj oziral se je torej samo, kakor pravi v predgovoru, na načela izražena v učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Kranjskem, ki se glede na tri najvišje razrede v obče strinja z načrtom za meščanske šole na Štajerskem. Iz tega smatrališča si hočemo knjigo ogledati.
Ako bi nam bilo na kratko izreči svojo sodbo o pričujoči knjigi, rekli bi brez oprezovanja, da je dobra. Iz prepričanja tudi smemo trditi, da je boljša, •nego katera si bodi izmed sličnih nemških knjig, ki se rabijo v avstrijskih meščanskih šolah. Ako hočemo navzlic tej sodbi v nastopnem grajati jedno ali drugo, ali vsaj izreči svoje, od pisateljevih različne
nazore, naj se to pripisuje temu, da poročevalec zastopa, glede na prirodopisni pouk, neko novejšo smer, o kateri misli, da bi bilo potrebno se bolj na-njo ozirati. „Za šolo je najboljše ravno prav". Oglejmo si najprej, kako je pisatelj tvarino izbral. Vsega vkup je v knjigi popisanih 71 prirodnin (ži-valij, rastlin in rudnin). Ako še pristavimo, da je poleg teh še tu in tam na kratko omenjena kaka sorodna prirodnina (n. pr. pri domačem divji maček, pri hišni miši poljska in gozdna miš itd.), ki se mora tudi vsaj na kratko označiti, če se sploh omeni, naraste število omenjenih prirodnin gotovo na 90. To se nam zdi za jedno leto preveč.
Pri izboru tvarine ravnal se je g. pisatelj po znanih načelih, kar je povsem pravilno. Zakaj je križasto krastačo kot zastopnika krkonov in postrv za prvega zastopnika rib izbral, nam ni umevno, ko bi bilo zeleno žabo namesto prve in karpa namesto druge mnogo lože opazovati. V mnogih šolah ne bode mogoče postrvi niti v vinskem cvetu pokazati ! Nekatere rastline so za prvo leto meščanske šole pretežavne (oreh, smreka, pšenica, rž itd.).
Kar pisatelj o pojedinih prirodninali pripoveduje, je k večjemu zelo razumno izbrano. Kako živ8 živali in rastline, s čim nam koristijo, kako škodujejo itd. To zanima učence, to se jim mora povedati. Prirodo-pisje mora srce ogreti in ne samo glavo napolniti. Baš iz tega ozira se nam je knjiga jako prikupila. Vse hvale vredna se nam zde vprašanja na konci popisa mnogih prirodnin, ki jim je namen, učenca napeljevati na to, da bi primerjal med seboj slične prirodnine in se na ta način naučil sam opazovati in na tanko razločevati. S tem se pripravlja poznejša abstrakcija pojmov plemen, rodov, razredov itd.
Razvrstitev tvarine je tista točka, v kateri se menda najmanj strinjamo s pisateljem. Pisatelj je razvrstil tvarino v soglasji z vsemi nemškimi pri-rodopisnimi knjigami za meščanske šole po načelu koncentričnih krogov. Kakor je „Popotnikovim" či-
tateljem znano, zastopa poročevalec v tem oziru načelo zadruženega življenja (Lebensgemeinschaft). Tukaj ni na mestu, da bi se spuščal v to, da bi pobijal pisateljeve nazore in utemeljeval svoje. Tega ne morem storiti tudi za to ne, ker prav za prav ne vem, so-li načela, po katerih ravna, zares tudi pisateljeva. Znabiti, da je po učnih načrtih bil, primoran tako ravnati. Sestav, na kojega podlagi je razvrstitev tvarine osnovana, je priprost in učni stopinji povsem primeren. (Živali so 'razdeljene v sesavce, ptiče, plazivce, krkone, ribe in brezvreten-čarje). Ako pa se vže dobava sestav po stavi za glavni učni smoter, bi se nam zdelo pač potrebno, da bi se dotični sistematični pojmi tudi razvili. Napiši: Sesavci, ptiči itd. so prazne besede, če se njih pojem ne razvije. To pogrešamo v knjigi, niti v popisu individuvov nismo ničesa zasledili, kar bi učence pripravljalo na to abstrakcijo.
Tudi glede na učni ton moramo pisatelja pohvaliti. To niso tisti suhoparni popisi, kakoršnih smo vajeni v stičnih knjigah. Takšni popisi me spominjajo takozvanih iskalnih listov ali steckbriefov, v katerih stoji: nos dolg, čelo visoko, obraz okrogel itd. Takšni popisi ne morejo mladine ogreti. Našemu g. pisatelju se pa pozna, da je hodil pri Erjavcu v šolo in da si je njegove klasične popise marljivo izkoristil.
Na nekaj pa bi vendar g. pisatelja radi opozorili, kar bi se v to stran dalo znabiti kedaj še zboljšati. Glavno učno načelo veli: poučuj zanimivo! Ako si vzbudil zanimanje učencev, si pol vspeha pridobil. Zanimivo pa boš poučeval, ako poučuješ jasno. Popise predstavljati si, je zelo težko doraslim, mladini skoro nemogoče. Zatorej so popisi malone vselej nejasni in zategadelj nezanimivi. Kako temu v okom priti, če itak moramo popisovati? Nam se zdi, da to najložje dosežemo, držoč se drugega učnega načela: postopaj od znanega k neznanemu. Nič ni treba popisovanja pričeti vselej pri glavi, in po določenem načrtu nadaljevati do repa; ampak, kar je učencem najbolj znano, kar jih najbolj zanima, tam primi. Tako se oživi zanimanje. Tako je učil Erjavec in s kakšnim vspehom!
Zanimanje se silno pospešuje, ako se ne pove samo kakšen je ta ali oni životni del, ampak ob jednem tudi, čemu da je takšen, kako se strinja baš ta oblika z načinom življenja dotične živali, zakaj je baš ta oblika najpripravniša (Vzročnost). Da ima n. pr. domače govedo samo v spodnji čeljusti osem prednjih zob, v gorenji pa nobednih; da so končnjaki ploščati in nabrani, čemu mi je tega treba vedeti? To učenca prav nič ne zanima, posebno, ako si tudi mora zapomniti kakšno je zobovje, mačkino, pasje, konjsko itd. Ako pa učencu razjasnim, kako je pri govedi ravno takšno zobovje kakšno ima, najbolj pripravno, da so prednji zobje tako postavljeni, da ž njimi najložje travo odgrizne, da zato prednjih zob zgornji čelusti ni treba, da
ima gornja čelust spredi top rob itd.; ako jim nadalje razjasnim, da so končnjaki in način, kako govedo žvekajoč giblje čeljusti, jako pripravni, da se trava dobro prežveče in izkoristi — to bode gotovo zanimivo. Tega ne moreš pozabiti. Čujmo, kako to Erjavec izpeljuje. O žolni pravi: „Za takšno tesarijo ima tudi potrebno orodje. Kljun je dolg, robat, klinast, proti koncu ostro zašpičen. To orodje je tesarju sekira, dleto, kladvo in sveder vse ob jednem. Le glej ga nekoliko časa, kako dela ž njim. Sedaj je ž njim, kakor s kladvom potrkal po lubji itd. — Za tako delavnost mora pa žolna imeti posebne noge, kajti ves čas se mora ob deblu po konci držati in ob jednem s kljunom dolbsti in tesati. In res sta njeni daleč zadaj stoječi in ravnoter vkriv-Ijeni nogi kratki in trščati itd." — To je zanimiv popis! V tem oziru bi se na naši knjigi dalo še marsikaj zboljšati.
Kar se tiče slik, te toliko važne strani pri-rodopisne učne knjige, moramo nekatere posebno pohvaliti. Slika v prirodopisni knjigi ima le tedaj pravo vrednost, ako predstavlja kak označilen prizor iz življenja dotične prirodnine. Slike natlačenih muzejskih eksemplarov nimajo nobedne vrednosti. Domača mačka, igrajoča se z mladiči, hišne miši ubri-sajoče jo v shrambi pred mačko, ki se prikaže na oknu in druge so jako srečno izbrane slike. Takšna slika več pove, ko mnogo besedi. Takšnih bi si želeli večje število. Glede na takšne slike in tudi na gori omenjen način popisovanja opozorili bi g. pisatelja na knjigo: Kross v. Laudois. „Der Mensch und das Thierreich in Wort und Bild." Freiburg in Preisgau 18S2. Herder'sche Verlagsbuchhandlung.
Sicer pa so slike okusno in lepo izdelane. Isto velja o zunanji opravi knjige sploh.
Pri nas je navada, da se v knjižnih ocenah govori pogostoma najobširneje ali pa izključljivo o jeziku. Tudi jaz sem prepričan, da je čistost in jasnost jezika v vsaki knjigi, posebno pa v učni, zelo važna reč. Samo da bi bila jedina stran, na katero se je ocenjevalcu ozirati, tega ne verjamem. Da torej tudi v to stran svojo dolžnost izpolnim, moram priznati, da je jezik zelo gladek in čist. Tudi tukaj se pozna Erjavčev upljiv. Ali pa ne bi jezikoslovci itak zasledili s svojo kritično lupo kakšnih hib, tega ne vem.	Schreiner.
„Venček" pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal Josip F reuen s-feld. Celje 1892. Samozaložba. — Tiskal Dragotin Hribar.
Prelepa knjižica, katero je prav kot novoletno darilce podaril slovenski mladini marljivi g. tovariš v Ljutomeru. Pripoznati moramo, da smo knjižico brali z velikim zanimanjem in da smo, odloživši jo, v sebi občutili neko posebno notranjo zadovoljnost in radost nad tako nežnim delcem. Prepričani smo
popolnoma, da bode knjižica baš tako obveselila našo slov. mladino, kakor odraščene.
Snov sama po sebi je vže taka, da se človeku takoj primili ter ga nehote spominja tistih blaženih ur, ko je še kot otrok V domači hiši s toliko pazljivostjo in radovednostjo poslušal dobro mater ali pa tudi druge, ki so pripovedovali raznovrstne mične prigodbice. In nekaj takih prigodbic, katere je nekdaj kot deček slišal iz ust svoje dobre matere, je gosp. pisatelj zbral v krasen „Venček" ter jih je poslal med svet z namenom, da jih slov. mladina bere s tistim veseljem, s katerim jih je on sam poslušal. Uverjeni smo, da se mu bode le-ta želja gotovo V obilni meri izpolnila. Vse pravljice so jako micne, in bodo gotovo kaj prijetno Uplivale na otroško do-miš\jijo, poleg tega ji pa tudi blažile srce ter v njej vzbujale in utrjevale tisti blagodejni čut, katerega se otrok najpopred zaveda, namreč ljubezni do blagih roditeljev, do bratov in sestric. Pa tudi neskončna ljubezen roditeljev do otrok se nam kaj lepo predočuje.
Jezik v knjižici je nenavadno lep, pravilen in čist in se otroškemu duhu tako prilega, kakor malo-kedaj v jednakih, mladini namenjenih spisih. Male nedoslednosti v pisavi, ki se tu in tam nahajajo (angelj, angel str. 25) pač niso vredne, da se omenijo. Vse je pisano v jasni in lahko umevni, poleg pa vendar v nekako vzvišeni in prav izbrani besedi.
Mi torej to knjižico najtopleje priporočamo v prvi vrsti vsem šolskim vodstvom, potem pa tudi vsem drugim prijateljem slov. mladine, ki vedo ceniti dobro knjigo, ki vedo, kako blagodejno ona vpliva na srce in duh človeški zlasti v prvi dobi življenja.
Gosp. pisatelju pa izrekamo v imenu slovenske mladine najiskrenejšo zahvalo za to tako dragoceno darilce ter se nadejamo, da bodo vsi naši sodrugi vedeli ceniti njegovo vrednost ter bodo skrbeli zato, da prej ko slej pride v roke našim učencem. Le če v tem oziru storimo vsak svojo dolžnost, potem smemo upati, da sicer še mladi, pa vendar tako spretni gosp. pisatelj svojega tako srečno zastavljenega peresa ne bode več odložil, temveč da bode neprestano deloval na tem še tako malo obdelanem polji. Dobrih spisov za našo mladino imamo še vse premalo, zatorej, podpirajmo tiste, ki imajo zmožnost in voljo nam jih poklanjati.
„Venček" se dobi pri g. pisatelji v Ljutomeru in velja 35 ki', s poštnino vred pa 40 kr. komad. Za šol. knjižice naj bi se po več (4—5) iztisov na-ročevald.	k.
ITo-vosti.
„Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda." VI. Izdalo in založilo vodstvo v Ljubljani, 1892. Tiskala „Katoliška tiskarna". Str. 88. — Uzorna naša šolska družba razpošilja šesti letnik svojega „Vestnika", ki nam podaja jasno sliko o nje delovanji in napredovanji. Na prvem mestu čitamo natančno in obšitnO pofočilb Ö Vil veliki skupščini dne 28. julija t. 1. v Postojini, potem zaznamek darov, imenik podružnic, na novo osnovanih podružnic, pokroviteljev, imena odbornikov, nadzornikov in razsodnikov, potem društvene zavode in zapisek od družbe izdanih knjig. Na veliki skupščini je bilo izkazanega imetja 11.992 gld, 38 kr, Dohodki leta 1891. so znašali 9905 gld., troški pa 8556 gld. 77 kr. Podružnic je bilo vseh vkupe 85 in sicer na Kranjskem 45, na Štajerskem 28, na Koroškem 14, na Goriškem 13, v Trstu 4, v Istri 1, po občnem zboru pa je bilo ustanovljenih 15 novih, večinoma ženskih podružnic. Pokroviteljev je imelo društvo 83 ter je vzdrževalo ali podpiralo 12 učnih zavodov. Vseh društvenikov je bilo 9007 in sicer na Kranjskem 2835, na Štajerskem 2464, na Koroškem 2061, na Goriškem 1062, na Tržaškem 527 in v Istri 56.
„Iskrice". Zbirka pesni ij in po ve s t i j. Spisal in slovenskej mladini pokloni! Janko Le-ban, nadučitelj. III. zvezek. Cena 25 kr., po pošti 28 kr. — V Gorici. Založil in tiskal Anton M. Obizzi. 1892. Da bode „Iskric" III. zvezek našej mladini ravno tako všeč kakor njih 1. in II. zvezek, o tem niti ne dvomimo. Zategadelj jih učiteljem in starišem najtopleje priporočamo v nakup.
„Šaljivi Jaka" ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko mladino. Nabral in priredil Anton Kosi, učitelj. I. zvezek. V Ljubljani. Izdal in založil Janez Giontini. 1892. Knjižici ta obsega na 80 straneh male 8° nad 200 vrlo izbranih kratkočasnic: I. iz vsakdanjega življenja, II. iz šole in III. iz zgodovine ter bode starim in mladim gotovo dobro došla. Dobi se pri založniku v Ljubljani po 24 kr. po pošti 27 kr.) komad.

Društveni vestnik.
Iz ptujskega okraja. Društvenega zborovanja dne 3. novembra se je udeležilo 25 društvenikov, katere predsednik g. Robič tako-le nagovori: „Slavno društvo! Otvorivši današnje zborovanje ob začetku novega šolskega leta Vas vse društvene člane prav prisrčno pozdravim, želeč prav iz srca, naj bi tudi v novem šolskem letu bilo vse učiteljstvo ptujskega
šolskega okraja zvesto vstrajajoče v dobro razumljeni dolžnosti. Ne moremo lepše šolskega leta začeti, kakor da se spominjamo onih lepih besed, katere je govoril g. dež. šolski nadzornik dr. Jarc pri otvoritvi letošnje V. štaj. dež. uč. konferencije o p rav em učitelju in o oni trdni moči, katere mu je trelia, ako hoče zadostovati svojemu visokemu poklicu. (Glej
„Popotnik" št. 18, stran 277 in 278). To sliko pravega učitelja hočemo si pred oči postaviti v novem šolskemJetu in vedno, v šoli in povsod!" (Odobravanje).
I.	Zapisnik zborovanja dne 3. oktobra se odobri.
II.	Naznanila. Gosp. Janez Reich, učitelj pl'i sv. Bolfenku v Slov. gor. in gosp. Jožef Kitek, podučitelj pri sv. Barbari v Halozah, sta našemu društvu na novo pristopila. Zbor njiju sprejme s krepkim „Živio!"
III.	Gosp. odposlanec Farkaš poroča o V. dež. uč. konferenciji. Poganjal se je s svojim predlogom za volilno pravico def. podučiteljev; predlog glede na starostne doklade def. podučiteljem ni prišel v obravnavo. Tudi temu odposlancu izreče zbor svojo zalivalo.
IV.	Gosp. nadučitelj Kavkler nas je zabavljal s prečitanjem šaljivega spisa: „Kaj je učitelj ?" Ta šaljivi spis nam je prav dobro ustregel; spisal ga je gosp. učitelj Weiss v Pischelsdorf-u.
V.	Pri slučajnih nasvetih (gg. Podobnik, Zupančič, Brence) smo se prav živahno pogovarjali
a)	glede na prihodnjo glavno zborovanje „Zaveze",
b)	glede na priprave za slovesno obhajanje 251etnice našega društva, e) glede na gojitev petja v našem društvu. — Gg. Strelec in Zopf sta oglasila pred-našanje za prihodnja zborovanja. S tem je bil dnevni red završen in predsednik določi glavni zbor na četrtek 1. decembra. (Glej vabilo v današnji številki!)
Po zborovanji smo se zbrali v Brenčič-evi gostilni ter v prijetni družbi nazdravljali našemu vrlemu pevovodju in knjižničarju Dragotinu, kateri je drugi dan obhajal svoj god. Nazdravljali smo tudi našim „novim" sotovarišem, kateri so se hitro ob svojem prihodu nam bratovsko pridružili k složnemu delovanju v prospeh našega društva. Živela vzajemnost 1
Od Save. (O zborovanji učiteljskega društva za celjski in laški okraj.) Po dolgem odmoru imelo je naše društvo dne 2. nov. t. 1. svoj četrti mesečni zbor. Udeležilo se ga je 13 redno obiskajočili društvenikov; škoda, da ni prišlo še več drugih cenjenih tovarišev, ker je bilo zadnje zborovanje dokaj zanimivo.
Nadarjeni tovariš, g. Gnus govoril je v občno zanimanje o snovi: vpljiv svetlobe na zdravje duha in telesa. Predsednik, g. Brezov nik se mu je zahvalil na dobro sestavljenem govoru, potem pa je poročal sam o prihodnji točki dnevnega reda, namreč o letošnji deželni učiteljski konferenciji. Kdor je sodil, da je vse jedno, pride li poslušat to poročilo ali ne, ker ga je vže itak čital po raznih noyinah, se je varal. Gospod poročevalec obvestil nas je v daljšem govoru na podlagi „Popotnikovega" poročila o vseh zanimivih podrob-postih iz deželne učit. konferencije. Z vidno paz-
ljivostjo sledili smo opazkam gosp. odposlanca in z veliko radostjo povzeli smo iz tega poročila, da se smemo s ponosom in z zaupanjem ozirati na našega deželnega šol. nadzornika, ki je odkritosrčen prijatelj učiteljstva, in kakor je ravno pri zadnji deželni učit. konferenciji pokazal, tudi nam slov. učiteljem pravičen. — Z navdušenjem smo se na konci njegovega poročila odzvali pozivu gosp. predsednika ter zaklicali trikratni „slava" in „živio" deželnemu šol. nadzorniku, gosp. dr. Jarzu. Gospodu odposlancu izreka se pa tem potom zaupnica in zahvala za vseskozi zanimivo poročilo.
Ker je slavljenje tristoletnice Komenskega meseca majnika spodletelo, predlaga g. Štukelj, naj se priredi ta slavnost prihodnji mesec. Predlog gesp. Štukelj-na se sprejme in se določi v ta namen nedelja dne 4. decembra. Koncem obračam se do vseh vnetih čestilcev Komenskega, naj se gotovo udeležijo prihodnjega zborovanja, da nam bo moči dostojno proslaviti največjega pedagoga.	r.
Maribor. (Vabilo.) „Učiteljsko društvo za mariborsko okolico" ima v četrtek dne 1. dec. 1892 ob '/j 11. uri dopoldan v poslopji c. kr. učiteljišča svoj zadnji letošnji redni shod s tem le vsporedom:
1.	Zapisnik in dopisi. 2. Poročilo pripravljalnega odbora za razstavo učil. 3. Slučajnosti. Ker je
2.	točka velike važnosti, nadeja se mnogobrojne udeležitve	odbor.
Ptujski okraj. (Vabilo) k glavnemu zboru učiteljskega društva v četrtek 1. decembra ob 10. uri v okoliški šoli. Vspored: 1. Zapisnik 3. novembra.
2.	Došli dopisi. 3. Prednašanje: Zunanja in notranja uredba naših šol pred 100 leti (gospod Strelec). 4. Letno poročilo odbora. 5. Volitev novega odbora. 6. Nasveti. — Glede na važnost zborovanja vabijo se vsi p. n. člani k obilni vdeležbi. Predsednik.
Iz ormoškega okraja. (Vabilo.) „Okrajno učiteljsko društvo Ormoško" bo zborovalo dne 1. decembra t. 1. ob 1,1. uri dopoludne v ormoškej šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Petje. 2. Zapisnik.
3.	Dopisi. 4. „O zgodovini slovenskega šolstva", govori g. A. Porekar. 5. Nasveti. 6. Vplačevanje let-nine. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Iz šmarijskega okraja. (Vabilo). Ker je neugodno vreme zadnjič preprečilo zborovanje našega društva, vršilo se bo zborovanje dne 1. decembra po istem vsporedu. K obilnej udeležbi vabi 'uljudno
odbor.
Iz celjskega okraja.^(Vabilo.) „Učit. društvo za celjski in laški okraj" ima v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški šoli v proslavo J. A. Komensky-ja
svoj zbor s tem-le dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. Slavnostna kantata (vide „Po-potnik-ova priloga"). 4. Slavnostni govor; govori g.
J. Stukelj. 5. Nasveti. K obilni udeležbi vabi vse p. n. ude društva in častilce slavnega pedagoga sploh najvljudneje	odbor.
-ess©-
Dopisi in druge vesti.
Maribor. V novemberskem času oglasilo se je pred tukajšno izpraševalno komisijo deset kandidatov oziroma kandidatinj in sicer gspdč. Matekovič Ivanka in Sieberer Izabela (le za nemški učni jezik) ter gg. Gradišnik Anton, Illadky Ernst, (le za n. učni jezik) Kos Franc, Krivec Alojzij, Pavlic Jarnej, Peschke Julij, (le za uemčki učni jezik), Rattay Anton (le za nemški uč. jez.) in Zupančič Ivan. Od teh je izpit dostalo pet kandidatov in obe kandi-datinji. Dva kandidata sta med skušnjo odstopila, jeden pa je propal.
Pismena vprašanja bila so sledeča:
1.	Iz pedagogike: Die Einbildungskraft und die Phantasie.
a)	Ihr Wesen, b) ihre unterrichtliche Bedeutung, e.) ihre Pflege.
II.	Iz slovenščine: Kakšen naj bo pouk v materinščini, da učencem nejasni in neznani pojmi postanejo njih jasen in nezgubljiv duševen zaklad.
III.	Iz računstva in oblikoslovja. 1. b/sm einer Ware kosten 75 kr.; wie viel kosten 6 a/,m? (Metodično).
2.	Ein Wekjhändler kaufte 20 hl Wein k 21 fl. und hatte dabei 2^ fl. Spesen; er verkaufte davon 7M k 28 fl., 6M k 27 fl., und den Rest k 26 fl. Wie viel hatte er hiebei aj im Ganzen, b) in °/o gewonnen, wenn während des Verkaufes 'jjd Abgang gerechnet wird? (Metodično)
3) Wie viel hl Wasser fasst ein 7'2«t tiefes Reservoir von der Form einer abgekürzten Pyramide, deren Grundflächenquadrate von 4'8ni bzw. 3'4m Seitenlänge sind.
IV.	Iz realij: a) Kedaj nastopi v ljudski šoli zemljepisje kot poseben predmet in katere osnovne pojme si imajo učenci pri pouku v tem predmetu prvo leto prisvojiti.
b)	Erzherzog Johann.
c)	Anleitung zur Beobachtung des Gewitters und Erklärung desselben auf Grund dieser Beobachtung.
Ljubljana. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 26. okt. svojo LXI1. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvo-mestnik), dr. vitez Bleiweis-Trsteniski, Ivan Hribar,
Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Žlogar (zapisnikar). — Od nadzorništva: Oroslav Dolenec, Ivan Vrhovnik. — Blagajnik dr. Vošnjak poroča o dohodkih in troških od zadnje seje. Kakor izdatki vsled pomnoženih in razširjenih družbinih zavodov rastejo, tako pa tudi obilnejše dohajajo prispevki tudi od podružnic in od posameznih rodoljubov, kar spričujejo vodstvena zahvalna potrjila v slovenskih časnikih. — Posestvo iz dr. Cučkove zapuščine se proda. Računi o dotiskanih družbinih knjižicah se odobre za poravnanje. — Tajnik poroča o dospelih ulogah in njih rešitvi po upravnem potu, kar se odobruje, vzame na znanje Po skupščini so se vodstvu naznanile za osnovo nastopne podružnice: 1. ženska v Dornbergu, 2. ženska v Crnomlji, 3. ženska v Kranji, 4. v Ljutomeru, 5. ženska Lerkniško-Planinska, 6. ženska v Logatcu, 7. v Radovljici, 8. ženska na Vrhniki, 9. v Št. Juriju pri Kranji, 10. v Slovenski Bistrici, 11. ženska v Sežani, 12. ženska v Tolminu, 13. ženska v Idriji, 14. ženska v Ajdovščini. — Vsled nasveta neke podružnice dajo se natisniti posebna vabila, s katerimi se poprosijo rodoljubi za še"obilneji prsstop k podružnicam. — Nekaj prošenj za podporo in poda-ritev primernih knjig je bilo uslišanih. — Sprejmo se „otroške igre in pesmi", prikladne slovenskim zabaviščem.
Premembe pri učiteljstvu. Gospod Janez Zotter, podučitelj v Št. Pavlu v Sav. dolini postal je nadučitelj v Gomilskem, g. Anton Kosi, podučitelj v Središči pa učitelj na svojem mestu. Gosp. Anton K o 1 b 1, učitelj v Polenšaku in gospa Albina Cuntara, podučiteljica pri Sv. Križu bi. Slatine sta stopile v pokoj.
Na Kranjskem: Imenovani so bili: Učiteljem in vodjo v Nevlah g. Pavi Gor up, dozdaj učitelj in vodja v Blagovici; za drugo učiteljico v Dolu def. učiteljica v Žiru gospica Pavla Götzl; učiteljem iu vodjo v Jhanu g. Vendelin Sad ar, učitelj in vodja v Zalogu; nadučiteljem v Vremah učitelj in vodja v Suhorji g. Fran Gross; nadučiteljem v Mozelju učitelj in vodja v Smuki g. Matija Krau-1 a n d; nadučiteljem v Preddvoru tamošnji učitelj in zač, vodja g, Ivap Oko m, Iz službenih uzrokov
bili so premeščeni: Nadučitelj g. Jakob C epu der iz Boštanje v Studenec pri Krškem, nadučitelj gosp. Ivan Gantar iz Studenca v Čatež, nadučitelj g.
Alojzij Račič iz Čateža v Boštanj in učiteljica gospica Marija Čepu d er iz Leskovca v Studenec.
Razpisi natečajev.
št. 459. Podučiteljsko mesto.
Na četirirazredni ljudski šoli pri Sv. Križu pri Slatini se umešča podučiteljsko mesto z dohodki po III. plač. razr. in brezplačnim stanovanjem deflnitivno ali tudi začasno.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s spričevalom zrelosti in oziroma učiteljske vsposobnosti, ter z dokazom avstrijskega državljanstva, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 20. decembra 1892 pri dotičnem krajn. šolsk. svetu.
Okr. šolski svet Rogatec 18. novembra 1892.
Predsednik: Scher er s. r.
št. 2054. Razpis učiteljskih služeb.
V tem okraji se s tem razpisujejo sledeča mesta:
1.	Mesto nadučitelja dvorazrednice v Kviškem.
2.	Službe učiteljic v Biljah, Dornbergu, G e r g a r j u in v S o 1 k a n u.
Vse službe so III. plačilne vrste. Dohodki so določeni v dež. šol. postavah 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879.
Prošnje s postavnimi spričevali učit. sposobnosti je vložiti do 20. decembra t. 1. sem-le po predpostavljenih oblastnijah.
C. kr. okr. šol. svet v Gorici, 29. oktobra 1892. št. 687. Podučiteljsko mesto.
Na četirirazredni deški ljudski šoli v Brežicah je umeščati podučiteljsko mesto z dohodki po III. plač. razredu deflnitivno ali tudi provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, katerim je priložiti zrelostno ozir. sposobnostno spričevalo ter dokaz avstr. državljanstva (domovni list) itd., potom predstojnega okr. šolskega sveta do 15. decembra 1892 pri krajnem šolskem svetu v Brežicah. Okrajni šol. svet Brežice 31. oktobra 1892.
Predsednik: Arailza, s. r.
m. m m
•SJ
j»
Vi
•SB

Naznanilo.
Popotnikov
koledar za slovenske učitelje
«š^» 1893 «M&-
bode te dni dotiskan in se prične razpošiljati, kakor hitro izvrši knjigovezec svoje delo.
Cena novemu letniku je naslednja:
Navadno vezan komad, velja......1 gld- 25 kr.
„	„ „ z zlato obrezo . . . . 1 „ 40 „
V usnje vezan z rudečo obrezo in zaklopnico . . 1 „ 45 „ „ „ „ „ zlato „ „ „ . . 1 „ 60 „
Po pošti 5 kr. več.
P. n. tovariši in tovarišice, ki žele „Popotnikov koledar" lepše vezi, naj si ga vsaj do 5. decembra naročijo, ker bi jim sicer ne mogli postreči. Na naročila te vrste zamoremo pa se le tedaj ozirati, če nam je došla ob jednem tudi dotična naročnina.
Naroča se „Popotnikov koledar 1893" (najbolje s poštno nakaznico) pri
Upravništvu „Popotnik-ovem"
v Mariboru.
I brez j poštnine.
& & & & & & & $ &
as.
TSf
i* &
DG* P. n. prejemnike našega lista, ki so z naročnino še na dolgu, opozarjamo še jeden-krat na naš poziv v zadnji „Popotnik-ovi" številki, ter trdno upamo, da se odzovejo Vsi 1. prih. meseca zanesljivo svojej dolžnosti.
Po naročilu „Zaveznega" direktorija: TJpravniištvo.
Vsebina. I. O regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem. - II. Slomške. črtice. (M. Henč.) (V.) -m Krt (Ivan Kosi.) - IV. Učiteljice in zakon. - V. Slovstvo. (Ocena m Novosti.) -VL Društveni vestnik. - VIII. Dopisi in drage vesti. - IX. Natečaji m inserat. - r
Lastnik in založnik: „Zaveza",
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru, (Odgov. J. Otorepec,