GDK: 921 Denacionalizacija gozdov Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l. : Denacionalizacija gozdov. Gozdar- ski vestnik, št. 2/1992. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. S predvideno denacionalizacijo gozdov se bo bistveno spremenila lastninska struktura v sloven- skih gozdovih, delež javnih gozdov se bo zmanj- šal na največ 20 %, posest se bo še bolj razdra- bila, prevladovati bodo začeli nekmečki lastniki gozdov. V te gozdove je bilo po razlastitvi vloženo veliko javnih sredstev, zato je treba ob vračanju ugotoviti tudi povečano vrednost gozdov. Ključne besede: denacionalizacija, javni go- zdovi, povečana vrednost gozdov . 1. UVOD Na podlagi zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27-1 094/91) bo nekdanjim lastnikom vrnjeno premoženje , ki jim je bilo podržavljene s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini. Zaradi velikih socialnih in gospodarskih sprememb v času od nacionalizacije do danes, vračanje razlaščenega premoženja ni preprosto ali celo samo administrativno dejanje. Tudi glede vračanja gozdov se pojavljajo številne dileme, ki terjajo odgo- vor. Ne da bi se spuščali v načelna vprašanja denacionalizacije, npr. v to, ali je smotrno obravnavati enako vse postopke podržav- ljenja (agrarna reforma, dejanska in nami- šljena kazniva dejanja itd.) in vse zelo različne razlaščence (kmetje, veleposestni- ki, cerkev itd.), ki so predvsem politične narave, bomo v tem prispevku opozorili zlasti na posledice denacionalizacije za * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, Slovenija Synopsis Winkler, !. : Forest Denationalization. Gozdarski vestnik, No. 2/1992. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The anticipated forest denationalization is going to change the ownership structure in Slovene forests to a great extent. The share of public forests will decrease to 20% at the most. The number of forest estates will increase and non- agricultural forest owners will prevail. Great sums of public means have been invested in these forests after the nationalization. Consequently, the increased value of forests will have to be established when they are returned to their prior owne rs . Key words: denationalization, public forests. increased forest value. nadaljnje gospodarjenje z gozdovi, na ome- jitve pri vračanju razlaščenih gozdov v na- ravi in na problem ugotavljanja povečane ali zmanjšane vrednosti gozdov. 2. RAZSEŽNOSTI DENACIONALIZACIJE GOZDOV Po zakonu o denacionalizaciji naj bi bilo po ocenah Ministrstva za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano prejšnjim lastnikom vrnjeno 183.465 ha gozdov. To pomeni 45% sedanjih družbenih gozdov. Po posa- meznih gozdnogospodarskih območjih je delež gozdov, ki naj bi jih vračali, zelo različen, giblje se od 12 do 96%. Razlaščena površina je zgolj orientacij- ska. Samo na podlagi števila razlastitev še ni mogoče zanesljivo sklepati ali gre tudi za zakonske upravičence do vračila , saj ima zakon o denacionalizaciji zelo po- drobne določbe, kdo je upravičenec, zlasti glede njegovega državljanstva v času podr- žavljenja. Zlasti za večjo gozdno posest (veleposest), ki je bila v veliki meri v lasti tujcev, bo šele postopek denacionalizacije pokazal ali so nekdanji lastniki upravičeni do vračila odvzete posesti. G. V. 2/92 95 3. POSLEDICE DENACIONALIZACIJE ZA LASTNINSKO STRUKTURO GOZDOV Z denacionalizacijo gozdov se bo v Slo- veniji bistveno spremenila lastninska struk- tura gozdov. Močno se bo povečal delež zasebnih gozdov, javnih (državnih) gozdov bo ostalo razmeroma malo. S tem bo Slo- venija po deležu javnih gozdov na dnu lestvice evropskih držav (preglednica 2) . Zato se upravičeno postavlja načelno vprašanje ali ima smisel in korist vračanje razlaščenih gozdov praviloma v naravi. Zmanjšanje deleža javnih gozdov objek- tivno pomeni zmanjšanje javnega vpliva na gozdove ne glede na vse varovalke, ki jih bo imel prihodnji zakon o gozdovih. Že dolgo vemo, da so si interesi lastnikov gozdov, zlasti drobnih posestnikov, in širši javni interesi za gozdove kratkoročno . v nekaterih sestavinah pa tudi dolgoročno v nasprotju. Tako je bilo celo v razmerah, ko je bila izrazito v ospredju lesnoproizvodna vloga gozdov. še bolj pa je to jasno ob vse bolj uveljavljeni mnogonamenski vlogi go- zdov, ki še bolj narekuje podreditev indivi- dualnih interesov lastnikov gozdov skupnim oziroma javnim interesom. Danes je vse bolj jasno, da mnogonamenski gozd ni primeren za zasebno lastnino. To ne po- meni zanikanja sedanje zasebne lastnine gozdov, vendar se morajo ti lastniki zaveda- ti, da imajo številne omejitve in izrecne obveznosti pri rabi gozdov, ki jih pri drugi lastnini praviloma ne poznamo. Zato ne moremo videti rešitev v še nadaljnji privati- zaciji gozdov; država mora stremeti k pove- čevanju deleža javnih gozdov. Temeljni problem pri denacionalizaciji go- zdov torej ni odločitev o širini kroga upravi- čencev za vračilo , ampak v poudarjeni opredelitvi, da je treba vse gozdove vrniti Preglednica 1: Ocena obsega denacionalizacije gozdov po gozdnogospodarskih območjih GGO Skupaj Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazarje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Kras Snežnik Druge organizacije Družbeni gozdovi Predvideno za vračanje ha ha % 403.791 183.465 53.780 5.950 26.509 24.000 20.429 17.600 26.641 11 .382 36.176 10.000 41.140 10.000 28.070 10.000 15.431 10.700 13.656 3.574 16.887 16.000 24.311 11 .500 31.828 26.000 8.340 2.759 20.490 5.000 13.490 25.115 20.000 45 12 92 87 44 28 24 36 70 26 96 47 84 28 25 80 Preglednica 2: Delež javnih gozdov v evropskih državah Država Portugalska Švedska Finska Avstrija Norveška Francija Španija Velika Britanija Italija 96 G. V. 2192 Delež javnih gozdov v % 13 17 18 21 23 26 34 36 40 Država EGS- povprečje Danska Belgija Nizozemska Nemčija Švica Grčija Slovenija- zdaj Slovenija- po denac. Delež javnih gozdov v % 40 42 47 59 60 74 78 37 20 v naravi. Taka opredelitev izvira iz posplo- šene podmene, da država ni in ne more biti dober gospodar, da je to lahko le zasebnik, in pa iz nerazumevanja narave gozda kot javne dobrine. Dilema, ali je država lahko dovolj skrben gospodar pa ni samo naša, pojavlja se tudi v drugih državah. Zagovorniki privatizacije državnih gozdov v Evropi večinoma niso uspešni, saj se povsod krepi spoznanje o pomenu splošno koristnih vlog gozdov, za uresničevanje le-teh pa je zasebna lastnina prej ovira kot spodbuda. še več, marsikje se krepi prepričanje, da je treba delež javnih gozdov še povečati. Ni naključje, da so pri tem v ospredju države, ki imajo sorazmerno malo gozdov in občutljive eko- loške· probleme. Danska je npr. v obdobju 1965-76 povečala delež javnih gozdov za tri odstotne deleže (od 39 na 42 %), Nizo- zemska pa v obdobju 1963-1983 kar za 18 odstotnih deležev (od 41 na 59%). Pri mnogonamenskem gospodarjenju z gozdovi pa seveda ne gre v vseh primerih podcenjevati lesnoproizvodne vloge go- zdov, zlasti za tiste lastnike, ki jim gospo- darjenje z gozdovi zagotavlja nujni ali po- memben del njihovega dohodka. Zato je razumljivo vračanje gozdov kmetom ozi- roma tistim, ki bodo s temi gozdovi lahko umno gospodarili in je dohodek iz gozdov zanje nujen ali pomemben vir dohodka. Toda, vse kaže, da bo največ denacionali- ziranill gozdov prišlo v roke nekmetov. Zato se v prihodnje ni treba čuditi povečanim pritiskom lastnikov gozdov na te gozdove, na poskuse omejevanja dostopa, splošno koristne rabe gozdov in podobno. Ne kmetov je že zdaj okoli 40% lastnikov gozdov in imajo dobro četrtino vse zasebne gozdne posesti. Z denacionalizacijo pa bodo postali prevladujoča lastninska skupi- na. Njihov neposredni gospodarski interes za gozdove bo odvisen med drugim tudi od velikosti gozdne posesti. Večina jih bo imela predvsem manjšo gozdno posest, ki ne daje trdne podlage za trajno gospodar- sko navezanost na donose iz gozda. To se bo pri nekaterih novih lastnikih gotovo po- kazalo v povečanih enkratnih posegih v gozd. Posebno skupino novih lastnikov gozdov bodo tvorili tisti, ki bodo dobili vrnjeno veliko gozdno posest. Ne bo jih sicer števil- čno veliko, njihova gozdna posest pa bo površinsko gledano pomembna. Ti lastniki bodo gotovo bolj zainteresirani za gozdove in njihove trajne gospodarske koristi, ven- dar pa so malo ali nič usposobljeni za uresničevanje odgovornosti, ki jo imajo kot lastniki do svojih gozdov. Pričakujemo lah- ko, da bodo pripravljeni prepustiti gospo- darjenje s svojimi gozdovi v celoti ali posa- mezna dela poklicni gozdarski organizaciji, bodisi na podlagi vsakoletnih dogovorov ali večletnih pogodb. Kot kaže, največji novi lastniki že razmišljajo tako, npr. ljubljanska nadškofija. V tem morajo videti svojo prilož- nost tudi sedanje gozdnogospodarske or- ganizacije, ki bodo v enem delu morale po sprejemu novega zakona o gozdovih prera- sti v gozdarska izvajalska podjetja. Seveda pa novi lastniki ne bodo pripravljeni sprejeti vsake ponudbe ne glede na ekonomska merila in druge pogoje . To mora biti zato spodbuda za racionalno in ekonomsko učinkovito organiziranje gozdarskih izvajal- skih podjetij. V mnogih primerih upravičenci niti niso nekdanji lastniki, ampak njihovi pravni na- sledniki. Tako bo prišlo gotovo pogosto do delitve vrnjenega premoženja med več na- slednikov. Ker bo ob dedovanju potrebno plačati davek na dediščino, je pričakovati, da bodo novi lastniki takoj bolj intenzivno posegli v gozdove, da bi dobili potrebna sredstva za davke. Izkušnje iz zadnjega leta kažejo, da zakonske omejitve glede posegov v gozdove, žal, ne veljajo veliko. Gozdnogospodarske posledice denacio- nalizacije gozdov bodo torej velike, gozdna posest se bo še bolj razdrobila, primerov okrepitve sedanje male (kmečke) gozdne posesti bo relativno malo, začeli bodo pre- vladovati nekmečki lastniki gozdov. Na teh spoznanjih je treba oblikovati tudi prihodnjo strategijo naše gozdarske politike pa tudi aktivnosti gozdarske strokovne in opera- tivne službe. 4. ODNOS DO GOZDA IN GOZDARSTVA PRI DENACIONALIZACIJI Medtem ko zakon predvideva vračanje gozdov v naravi praktično brez omejitev, pa je za vračanje drugega premoženja v naravi G. V. 2192 97 ustrezno predvidel omejitve. Nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest, če bi bila z vrnitvijo nepremičnine bistveno okrnjena ekonomska oziroma tehnološka funkcional- nost kompleksov. Pri tem se šteje, da bi bila funkcionalnost kompleksa bistveno okr- njena, če bi vrnitev nepremičnine povzročila takšne motnje in druge ovire v poslovanju pravne osebe, ki upravlja s kompleksom, zaradi katerih bi ta bodisi: - prišla v stečaj ali likvidacijo, - morala opustiti pomemben del svoje proizvodnje ali storitvene dejavnosti, - odpustiti znatno število delavcev, - utrpela bistveni izpad dohodka. Pri taki nepremičnini se sicer vzpostavi lastninska pravica v korist upravičenca in ima zavezanec še največ pet let pravico uporabljati nepremičnino za svojo dejav- nost - da se v tem času lahko prilagodi spremenjenim razmeram. Ali pa mora upra- vičenec izkazati, da bo zagotovil vlaganja in druge potrebne pogoje za racionalnejšo in ekonomsko uspešnejša uporabo nepre- mičnine . Zakon pa je iz tega izrecno izločil gozdove. Kot da gozdna gospodarstva za- radi tega ne bodo prišla v stečaj, opustila del svoje proizvodnje, odpustila veliko de- lavcev in utrpela bistveni izpad dohodka in kot da ne potrebujejo prehodnega obdobja. Kaj je vodilo zakonodajalca za tako odloči­ tev, lahko samo ugibamo. Da je gozdarstvo v procesu denacionali- zacije predmet političnih spletk, priča tudi dogajanje ob sprejemu odloka o upravljanju gozdov v družbeni lastnini, za katere zakon o denacionalizaciji določa obveznost vrača­ nja, do izvedbe denacionalizacije (Ur. l. RS, št. 33-141 9/91), ki je gozdnogospodarskim organizacijam dovoljeval sečnjo po gozdno- gospodarskih načrtih - z omejitvijo, da lahko vsako leto uresničijo desetino gozd- nogospodarskega načrta. Na politične priti- ske Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke in Združenja razlaščencev pa je bil odlok že v nekaj tednih spremenjen in je sečnja v gozdovih, za katere je vložena zahteva za denacionalizacijo dovoljena le, če s tem soglaša upravičenec. To pa po- meni skorajšnji stečaj gozdnih gospodar- stev Bled, Kranj, Brežice, Nazarje in Mari- bor, občutne težave pa v vseh gozdnogo- spodarskih organizacijah. Ker proces dena- 98 G. V. 2/92 cionalizacije gotovo ne bo tako hitro kon- čan, je treba v naslednjih letih računati s prepolovitvijo števila zaposlenih v gozdar- stvu, na trg pa bo prišlo tudi bistveno manj lesa. Na popolno nerazumevanje vloge go- zdov opozarja tudi zakonska določba, ki predvideva ravnanje v primeru, da upravi- čenec ne zahteva vrnitve kmetijskega zem- ljišča. Tedaj dobi priznanico Sklada kmetij- skih zemljišč in gozdov Republike Sloveni- je. To je vrednostni papir, ki se glasi na ime upravičenca in na določeno vrednost, do višine katere se izdajatelj papirja obvezuje odprodati kmetijsko zemljišče ali gozdove ali pa plačati odškodnino. S priznanico lahko njen lastnik kupi kmetijsko zemljišče ali gozd iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali od drugih lastnikov. Zakonodajalec očitno obravnava javni gozd kot sredstvo za poravnavanje premoženjskih zahtevkov. 5. OMEJITVE PRI DENACIONALIZACIJI GOZDOV IN VRAČANJU GOZDOV V NARAVI Zakon predvideva še nekaj okoliščin, za- radi katerih nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi. Gre za nepremičnine, ki služijo opravljanju dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejav- nosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo ali bi bila nadomestitev povezana z neso- razmernimi stroški. V primeru gozdov bi lahko to določilo uveljavljali za morebitne razlaščene gozdove, ki so danes trajni raziskovalni objekti (trajne poskusne plos- kve, rezervati in podobno), učni objekti ali· pa služijo posebnim namenom - npr. v zdravstvu (gozdovi v okolici zdravilišč). V naravi tudi ne bo mogoče vrniti gozdov, ki so bili izkrčeni za različne, zlasti infra- strukturne namene (avtCiceste, daljnovodi, plinovodi, stavbe, gozdne ceste). Pomembno je tudi določilo zakona, ki pravi, da se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njiho- vem podržavljanju. Za terjatve, ki so nastale s temi bremeni, pa jamči Republika Slove- nija. Služnosti, ki so bile izbrisane s podr- žavljenjem, pa oživijo. Ti dve določili uteg- neta biti pomembni tudi za gozdove. Vlaganja porabnikov lesa v melioracije gozdov in osnovanje intenzivnih nasadov, ki so bila ponekod tudi hipotekarne zavaro- vana, so s to določbo zakona postala vpraš- ljiva. Resda Republika Slovenija jamči za terjatve, ki so zavarovane s temi bremeni, vendar je to jamstvo predvsem denarno, porabniki pa so si z vlaganji hoteli zagotoviti predvsem več lesa. Tudi služnosti je bilo pred nacionalizacljo v nekaterih, zlasti veleposestniških in cer- kvenih gozdovih precej, tako lesnih kot pašnih. Upravičence bo treba opozoriti na ponovno vzpostavitev služnosti ali pa pred- lagati njihov odkup. 6. DOLOČANJE VREDNOSTI GOZDOV, KI SE NE VRAČAJO V NARAVI Kadar nepremičnine ne bo mogoče vrniti v naravi, pripada upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah, ki jih ima Repu- blika Slovenija. V teh primerih bo treba ugotoviti vrednost podržavljenega premo- ženja. Ta se določa po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Zakon določa, da se vrednost gozdov in kmetijskih zem- ljišč določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na pod- lagi predpisa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Odlok o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v postopku denacionali- zacije določa, da se vrednost gozda določa tako, da se vrednost točke pomnoži s površino parcele in količnikom. Izhodiščna vrednost točke znaša po predlogu odloka 2,30 SL T in se mesečno valorizira z in- deksom cen na drobno v Sloveniji. Vrednost = količnik x vrednost točke x x površina v m2 Primer: gozd l. razreda v kat. okraju Ljubljana 25,23 x 2,30 SL T x 1 m2 = 58,03 SL T/m 2 Metoda cenitve je torej poenostavljena in ne zahteva posamičnih cenitev, ki bi jih moral opraviti pooblaščeni cenilec. Pač pa bo potrebno sodelovanje cenilca pri določi­ ivi povečane oziroma zmanjšane vrednosti gozdov glede na stanje ob odvzemu. 7. POVEČANA ALJ ZMANJŠANA VREDNOST KOT VPLIVNI DEJAVNIK PRI DENACIONALIZACIJI GOZDOV Za vračanje gozdov so pomembne še nekatere druge določbe zakona. Nepremič­ nine, katerih vrednost se po podržavljenju ni bistveno povečala, se vračajo prejšnjim lastnikom ali njihovim naslednikom brez poračunavanja razlike v vrednosti. Zakon pri tem ne določa, kaj je bistveno povečanje vrednosti. če pa se je vrednost nepremič­ nine zaradi novih investicij bistveno pove- čala, se po izbiri upravičenca bodisi: - ne vrne, - se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine, - vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Podobno velja za nepremičnine, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala. Ta se upravičencu vrne z doplačilom odškodnine do polne vrednosti ob podržavljenju , lahko pa upravičenec namesto vračila zahteva polno odškodnino. V gozdovih je lahko prišlo do povečane vrednosti zlasti kot : - posledica izgradnje novih gozdnih cest in vlak, - bistvenega količinskega in kakovost- nega povečanja lesne zaloge, ki je rezultat intenzivnih vlaganj (npr. posebni ukrepi pri gojenju gozdov, melioracije degradiranih gozdov in podobno) . O zmanjšani vrednosti gozdov pa bi v tem primeru lahko govorili, kadar je bi- stveno zmanjšana količina in kakovost le- sne zaloge v gozdu, ki je posledica nego- spodarnega ravnanja v gozdu (npr. neizva- janja ukrepov, ki jih določajo gozdnogospo- darski načrti). Povečane vrednosti lesne zaloge, ki je rezultat smotrnega gospodarjenja z gozdo- vi, torej ni mogoče uveljavljati kot povečane vrednosti premoženja, prav tako ne kot zmanjšane vrednosti tako stanje gozdov, ki G. V. 2/92 99 je rezultat trenutnega razvojnega stadija sestojev. Čas od podržavljenja do denacio- nalizacije je dovolj dolg, da je v gozdovih prišlo do sprememb tudi zaradi razvojnega ciklusa. Ker se prve zahteve za ugotavljanje zmanjšane vrednosti gozdov že pojavljajo, bi morali imeti o tem poenotena strokovna stališča, hkrati pa se ne bi smeli odreči zahtevam tudi za povečano vrednost go- zdov. Pri ugotavljanju povečane oziroma zmanjšane vrednosti gozda bomo naleteli najprej na težavo, kako ugotoviti stanje v izhodiščnem času. Edini uporaben doku- ment o tem je gozdnogospodarski načrt . Načrti pa so za večino gozdov izdelani šele po letu 1955. Zato bomo za izhodiščno stanje lahko vzeli stanje po gozdnogospo- darskem načrtu, ki je najbližji času naciona- lizacije gozda. Drugi problem pri ugotavljanju povečane ali zmanjšane vrednosti nastaja zaradi raz- vojnega ciklusa gozdov. Zaradi sprememb v gozdu, ki so posledica naravnega razvoj- nega ciklusa, ni mogoče uveljavljati od- škodnine za povečano ali zmanjšano vred- nost. NI mogoče reči , da je gozdnogospo- darska organizacija slabo gospodarila, če je današnja lesna zaloga na konkretni po- vršini manjša kot izhodiščna, če je to posle- dica razvojnega ciklusa gozda. Prav tako ni mogoče uveljavljati zmanjšano vrednost, ki je nastala zaradi naravnih vplivov (ujm) . Eventualno bi bili upravičenci upravičeni do odškodnine za zmanjšano vrednost, ki je posledica emisij, požarov in podobnih vzro- kov, za katere je mogoče ugotoviti povzro- čitelja. Tako je edina realna osnova za ugotavljanje povečane ali zmanjšane vred- nosti ugotoviti, kako smo dejansko uresni- čevali obvezne določbe gozdnogospodar- skih načrtov. Kot zmanjšanje vrednosti bi upoštevali vsako prekoračevanje predpisa- nega etata (razen, če ni bilo posledica objektivnih vzrokov) in neizvajanje gozdno- gojitvenih del. O obojem obstaja evidenca. Odškodnina bi bila v takem primeru kapita- lizirana vrednost razlike čistega donosa med načrtovanim in realiziranim etatom ter med vrednostjo predpisanih in dejansko opravljenih gojitvenih del. Analogno tudi za povečanje vrednosti. 100 G. V. 2192 Povečano vrednost gozda zaradi večje odprtosti gozdov kot posledice gradnje goz- dnih in javnih cest izračunamo tako, da ugotovimo skrajšanje spravi/ne razdalje in iz tega izhajajoč Jetni prihranek pri spravilu ter ga kapitaliziramo kot trajni donos. Vlaga- nja v izgradnjo gozdnih vlak štejemo kot tekoči strošek in ga ne upoštevamo pri izračunu odškodnine. Povečano vrednost zaradi melioracij, po- gozdovanj oziroma osnovanja intenzivnih nasadov ugotovimo tako, da sedanjo vred- nost vloženih sredstev obrestujemo za čas od začetka vlaganja do danes. Povečano vrednost zaradi melioracij ln osnovanja in- tenzivnih nasadov je treba zlasti izračunati, kadar so sredstva vlagali porabniki lesa in so svoj vložek tudi hipotekarne vknjižili. če tega ne bi storili, bi upravičenci dobili vrnjeno povečano vredenost gozda, država pa bi vlagatelju sredstev jamčila njegov vložek. To jamstvo pa gre v breme vseh slovenskih davkoplačevalcev. Sedanjo vrednost vlaganj oziroma či­ stega donosa izračunamo po panožnih nor- mativih, pri vrednosti ure upoštevamo bruto ceno vključno s splošnimi stroški , vendar brez vkalkuliranega dobička (faktor na uro okoli 2,9) . Odškodnino za izkrčeno gozdno površino zaradi gradenj določimo po odloku o dolo- čanju vrednosti kmetijskih zemljišč in go- zdov. 8. SKLEP Denacionalizacija gozdov ni samo ak- tualno politično ampak tudi pomembno stro- kovno vprašanje. Stroka mora pri tem odgo- vorno sodelovati in pri tem zavarovati tudi svoje preteklo delo v gozdovih in javni interes za ohranitev in razvoj vseh gozdov. Povzetek Na podlagi Zakona o denacionalizaciji bo v Sloveniji nekdanjim lastnikom vrnjeno premože- nje, ki jim je bilo podržavljene s predpisi o agrarni reformi. nacionalizaciji in o zaplembah ter z dru- gimi predpisi in načini. Pri tem bo nekdanjim lastnikom vrnjeno predvidoma tudi 183.465 ha gozdov ali 45% površine sedanjih državnih go- zdov. Z denacionalizacijo gozdov se bo v Sloveniji bistveno spremenila lastninska struktura gozdov, močno se bo povečal delež zasebnih gozdov, javnih (državnih) gozdov bo ostalo le okoli 20%. S tem bo Slovenija po deležu javnih gozdov na dnu lestvice evropskih držav. Gozdna posest se bo še bolj razdrobila, primerov okrepitve sedanje male kmečke gozdne posesti bo razmeroma ma- lo, začeli pa bodo prevladovati nekmečki lastniki gozdov, ki že zdaj predstavljajo 40% vseh lastni- kov gozdov. Temeljni problem pri denacionalizaciji gozdov ni odločitev o širini kroga upravičencev za vračilo, kar je v prvi vrsti politično vprašanje , ampak v poudarjeni opredelitvi, da je treba vse gozdove vrniti v naravi. Taka opredelitev izvira iz posplo- šene podmene, da država ni in ne more biti dober gospodar, da je to lahko le zasebnik, in iz nerazu- mevanja narave gozdov kot javne dobrine. Pri vrnitvi gozdov nekdanjim lastnikom bo treba ugotoviti tudi povečano ali zmanjšano vrednost gozdov. V gozdovih je lahko prišlo do povečane vrednosti zlasti kot posledica izgradnje novih gozdnih cest in vlak ter bistvenega količinskega in kakovostnega povečanja lesne zaloge, ki je rezultat intenzivnih vlaganj v gojenje gozdov. Ne bo pa mogoče kot povečanje vrednosti uveljavljati tisto povečanje vrednosti gozda, ki je rezultat normalnega smotrnega gospodarjenja z gozdovi, prav tako pa ne kot zmanjšanje vrednosti tega stanja gozdov, ki je rezultat trenutnega razvoj- nega stadija sestojev. Čas od podržavljenja do denacionalizacije je dovolj dolg, da je v gozdovih prišlo do sprememb tudi zaradi razvojnega ciklu- sa. Prav tako ne bo mogoče uveljavljati zmanjša- nja vrednosti, ki je nastala zaradi naravnih vplivov (npr. ujm). FOR EST DENATIONALIZATION Summary Based on the law on denationalization, the former owners will be given back the property which was nationalized on the basis of the regu- lation of agrarian reform, nationalization and con- fiscation . Thus, the prior owners of forest estates will also get back 183,465 hectares of forests or 45% of the area of th~ presen! state forests . With the nationalization, the ownership forest structure is going to change in Slovenia essential- ly, the share of private :forests is going to increase and the share of public (state) forests will total only about 20%. Consequently, Slovenia is going to be at the bottom of the scale among European countries as regards the share of public forests. The number of forest estates will be stili, greater, the cases of the increasing of the present small forest estates are going to be relatively rare and nonagricultural forest owners, who represent 40% of all forest owne rs at present, will prevail. The basic problem with the denationalization of forests is not represented by the decision about the great number of those entitled to get back their property, which is first of all a political question, but by a stressed tendency that all the forests be returned in nature. Such determination arises from a generalized supposition that a state is not and can not be a good manager- this can only be represented by an owner - and from the lack of understanding of the nature of forest as a public value. When returning the forests to their owners, it will be necessary to establish the increased or decreased forest value. The forest value might have increased due to new forest roads and skid trails and essential quality and quantity timber supply increment, which is the result of great investment in silviculture. It will not be possible to claim the value increase, which is the result of normal and wise forest management which also holds true for the value decrease in such forest situation, which is the result of a momentary developmental forest stand stage. The time from the nationalization to the denationalization has been long enough that changes also due to developmental cyc\e have taken place in forests. It will also not be possible to claim the refunding of the decreased value due to natural influences (e.g. damage done by the weather). VIRI 1. Forestry policies in Europe. FAO Forestry papers 86. Roma 1988. 2. Oražem, D., Gozdnogospodarski vidiki de- nacionalizacije gozdov. Diplomska naloga. Odde- lek za gozdarstvo Biotehniške fakultete . Ljubljana 1991 . 3. Zakon o denacionalizaciji. Ur. l. RS, št. 27-1094/91 . 4. Odlok o določanju vrednosti kmetijskih zem- ljišč in gozdov v postopku denacionalizacije (pred- log). 5. Odlok o upravljanju gozdov v družbeni last- nini, za katere Zakon o denacionalizaciji določa obveznost vračanja, do izvedbe denacionalizaci- je. Ur. l. RS, št. 33-1419/91 in spr. 3-178/92. 6. Predlog za presojo ustavnosti Zakona o denacionalizaciji. Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 7. 1. 1992. G. V. 2/92 101