55. številka.

V Trstu, v soboto II. julija 1891.
„EDINOST"
mhaja dvakrat na teden, »sako irtdo is Itboto oh 1. uri popoladn«.
„Edinost" stane:
ca Tito leto gl. A.— ; izven A«t. 9,- gl. la polu leta w 3.—; „ „ 4.50 „ ta fietrt leta „ 1.50; ,, , 2.25 „ Posamične Številke «e dobivajo ▼ pro-da.jainicah tobaka ▼ Trat« po * nov..
v Sorte! in v Ajdovščini po • nov. Nt narodbs brat prllozona aaroČBlaa aa aprivniitTO aa oiirs.
EDINOST
Tečaj
rrs f
Oglasi la osnaatll H« rakune po 8 nov vriuica v petita ; za naslovt r debelimi črkami »a plačuje proitor, kolikor bi g»
obneslo navaduih vrstic. Poslan*, jarca zahval«, oamrtnloa Ud. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti frankovatiO ker nefmnkovana o« ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre-«in« upravniatvo t ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V »4Uo»t jt nvi.
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tretjega četrtletja vabimo h v oje naročnike, da pravočasno ponovč svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interen, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v nas krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravništvo.
Novi položaj Trsta in njegove slovenske okolice.
(Konec).
Proti gospodarstvenomu pritisku treba je postaviti se ▼ bran z gospodarskim orožjem. Kmetje in kmetiji Tržaike okolice sami ne morejo si pomagati dovolj brez organizacije. Posebna, za Slovence aasnovana kmeti jska družba bi jim vsekakor kazala poti, kak6 naj zboijšajo dosedanje kmetijstvo in spremenč v pogledu na nove in povećane potrebe svežih pridelkov v Trstu. Posebna društva bi imela fin zadaćo, da bi se ti pridelki raz-prodajali, oziroma razpošiljali po primerno najugodnijih cenah.
Ker pa se ne ubranijo pojedinci, da bi ne bili prisiljeni prodajati svojih zemljišč, s druge strani pa jih ne bi mogli drugi slovenski sosedje, okoličani, pokupovati zaradi novega položenja in razmerno visokih
PODLISTEK.
Poddraga.
i.
Naj se mi ne šteje v zlo, da se drznem cenjenemu svojemu tovarišu »Opis vasi Poddrage" v prekoristni i vsem rado-bralcein priporočljivi i izvrstni knjigi „Po-stojinsko okrajno glavarstvo* nekoliko oširiti. To storil sem pa radi tega, ker je ravno vas Poddraga mej n a j vihar n ej a leta kulturne zgodovine vfiteti; ker je ravno ta vas vzbudila v letu 1889 do 1890 zanimanje po vsem svetovnem časopisji.
Vas Poddraga leži kakih 25 minut proti zahodu od glavne ceste, koja vodi skozi Št. Vid čez Vipavo na Gorico; to je toraj mej Št. Vidom in Vipavo. Pri zadnjem ljudskem Štetji imela je Poddraga 492 etanovnikov. Mej temi je 166 samskih možkega, 134 Bamskih ženskega spola. Oženjenih vseh vkup je 162. Udovcev in udov je 30. Po veri jo 490 rimsko katoliške, 2 sta pravoslavne vere. Moj zadnjima dvema jo jeden ženskega spola.
cen teh zemljišč: ako hočejo Slovanom rešiti slovansko zemljo, ne ostaje drugega, kakor zaosnovati delniško društvo z namenom, da bode ob dražbah in stiskah pokupovala doslej slovenska zemljišča ter skrbela, da pridejo zopet v slovansko roke. Za Tržaško okolico je iz gospodarskih in narodnopolitiških ozirov vstvariti društvo, kakorŠno so brez potrebe in v raznarodovanje Slovnncev vstvarili Nemci pod imenom „Sttdmark". Ako je tako društvo po trebno za vse slovenske dežele sploh, je ravno sedaj,njegova potreba za Tržaško okolico še posebe in jako ntijua.
Slovani bi pa tudi s takim ohranje-valnim denarnim društvom ne rešili Tržaške okolice in njenih prebivalcev Slo-vanstvu, ako ne dobe slovanski podjetniki v roke onih zemljišč te okolice, katera str vsaj nekoliko ugodna za obrtna podjetja, in bi se na njih prej ali pozneje sezidale tovarne tujih kapitalistov.
Slovanom je pn takem skrbeti, da bi slovenski okoličani, spremenjeni v obrtne delavce, iskali in dobivali dela v tovarnah slovanskih podjetnikov. Drugače bodo tuji podjetniki uganjali raznarodovalno politiko kakor drugod, tudi v Tržaški okolici.
Vabiti je torej slovanske podjetnike v Trst, da vstvarijo nova dela po novih uslovjih, oziroma dosedanje slovanske Tržaike trgovce spodbuditi, da se lotijo tudi obrtnosti. Ako se zgodi to, dobi tu naso-vetovano delniško društvo za pokup zemlje v Tržaški okolici še poseben praktičen pomen, ne samo glede na kmetijstvo, ampak tudi obrtnijo in ž njo združeno trgovino. Slovencem je pripadala Tržaška okolica na stoletja, oni so jo razdelovali in obdelovali; kar je, je ona plod njih žuljev; a Slovanov dolžnost je, da se ta okolica ohrani vsaj Slovanom, če ne Slovencem izključno.
Brez gospodarske organizaoije se bo širil tuji živelj dalje po okolioi, in »simi-lujoča moč, kakor sedanje politiške razmere, kažejo na to, da bi Tržaška okolica postala italijanska, s tem pa dajala še veči povod zunanjim znanim aspiracijam.
Ako bi državniki prav umeli svojo zadačo, bi pomagali paralizovati nasledke fiskalne kratkovidnosti s tem, da bi gospodarsko organizaoijo slovenskih okoličanov podpirali in pospeševali. Toda te nade ni imeti; kajti kratkovidnost na jedno stran ostaje taka tudi na drugo stran, in to toliko bolj, ko vidimo, da politiški sistem na Primorskem, dosledno tudi v Trstu in njegovi okolici, je trajno jeden in isti. Slovanom je torej varovati samim svoje interese tudi v novem, za nje poslabšanem položenju in to v Tržaški okoliei, kakor v Tržaškem mestu.
Ker je očitno, da se odslej pomnože delavoi vsake vrste ne samo v Trstu, ampak tudi njegovi okolici, treba je Tržaške Slovane v obče organiznvati prek in prek po raznovrstnih gospodarskih, političnih in narodnih kulturnih društvih. Pouka bo odslej potreba še več, nego so ga delili doslej.
Organizacija slovenskih delavcev v Trstu mora postati taka, da se slovenski ljudje ne bodo več narodno izgubljali kot delavoi pri raznih podjetnikih in najemnikih. Gmotno, duševno in z narodno zavestjo okrepljeni, bodo iz mesta vplivali na okolico ter tak6 manjšali vpliv pristransko ital. politike v Trstu, zaprečevali raznarodovanje ter povečevali vpliv slovanskega, sedq onemoglega življa v Trstu.
Stvari so za Slovence in Slovane v obče jasne, dasi še le prične novi tir razvijanja ne samo v Trstu, ampak na Tržaškem sploh: raznarodijo se Slovani gotovo, ako si ne ustrojijo gospodarskega in kulturnega življenja po novih uslovjih; naobratno pa se okrepijo in dobijo povečano politiško moč, ako se takoj lotijo novih zadač, za nje večih in važnejših, nego za ostalo prebivalstvo, katoretnu je gledati samo na gospodarstvo, ko mu no preti za narodnost ne samo nobena nevarnost, ampak se mu kažejo 8e dobički asimilovanja slovanskega prebivalstva.
Državniki avstrijski prezirajo slovanski živelj na Tržaškem; menda se opirajo na vojaške sile; avstrijski Slovani pa se mo-
Meje ho : protu severu na daleč raz-tegajoče se Poddražko polje, na vzhodni strani je grajščina Podbrje s Št. Vidom, n* jugu je holm sv. Sanoirba, na zahodu pa vasica Manče.
Poddražani so kmetovalci, ki pride-ljujejo na njivah (znvzemajočih 108 ha. 9341 m.) obilo turšice, rži, ječmena, brzot, krompirja, pese, repe in zelja; zadnje sejejo v meseci aprilu in maji na gori, ter je sredi julija prodajajo po vsej Vipavski dolini pod imenom „flanco*. Fižol, grah, leča zavzemajo tu važno mesto.
Na 32 ha. 2077 m. travnikov je dokaj sena, radi tega je tudi živinoreja dospela na visoko stopinjo. Rede namreč nad 330 glav goveje živine, kojo skoraj pol leta pasejo na občinskih pašnikih (obsezajočih 207 ha. 8551 m.) Vrti merijo 55 ha. 8244 m.; ni se toraj čuditi, da je bilo, ko se je godake vrglo na koš, v hlevih še 102 glavi pujska za rejo čez zimo. Vinogradi merijo 47 ha. 9660 m. Vina ne pridelujejo več toliko kakor pred desetletjem, če tudi viimke svojo gorice bolje obdelujejo; krive so temu razne nezgode, koje se pomnožujejo leto za letom, n. pr.
vsakoletne točet pokončevalna peronospora, neizprosna filoksera. Vino, kar je pridelajo, sme se po vsi pravici šteti najisvrstnejšim v Vipavski dolini, radi tega j > -ud, vsako leto lahko prodajo. 90 ha. . ■ 1 a> je pogozdenih pašnikov, 3 ha. 6.'0 m. tm zavzemajo stranišča. Iz vsega tega 'izvidi, da bi bilo blagostanje ljudstva našega prav dobro, da ni tako zapored vrstečih so slabih letinj in groznega davka, koji muči vas. 1584 gld. 18 kr., koje mora Poddraga za davek žrtovati, ni mala reč. Ostalo bi mi Še prstov na roci, ko bi sešteval vse vasi v Vipavski, ki bi bile obložene tako davčno svoto. Te šepave le-tinje napotile so kmetovalce ' naše, da se sedaj jako bavijo se sadjarstvom. V pro-šlem letu vem, da se je cepilo nad 500 drevesc raznega plemena. V veliki množini dobi se tukaj češenj, hrušk, jablan, breskev, ringlo, smokov, češpelj in marelic. Ljudstvo ne išče si sreče drugod, povdarja namreč vedno stari pregovor: Čim dlje greš, tim dlje ti kažejo". Malo je toraj naših ljudi, ki bi iskali zadovoljstva in sreče v drugih krajih.
Poddražan je delaven, dobrotljiv,
rejo opirati jedino na razvoj svoje kulturne moči. Državi, ako se potujčijo Slovani, ostane še vedno prebivalstvo, katero poiteva kot tako, ne pa po narodnostih; Slovanom pa ne ostane nič, ako jih pogoltne tuja gospodarska, in v obče kulturna moč. Slovanom ostaje za brambo jedino Ustna kulturna sila; a to silo je treba če le oživiti, prirediti in ukrepiti po novih uslovjih, danih po odpravi luke, za Trst in njegovo okolico. Da pa je v interesu avstrijskih Slovanov v obče in ne samo Slovencev, gledati, da ne postane Trst z okolico popolnoma italijanski, utegnejo umeti iz različnih „Drang-ov* od severa in juga; ako je Trat važen za našo državo sploh, je važen tudi za skupnost Slovanov te države. Slovani naj gledajo, da ne zamudć, kar jim je storiti sedaj in odslej gledć na Trst in njegovo okolioo; drugače pride prepozno — kosanje, kakor se kesajo glede na postopanje in zamude drugod in ob drugih prilikah.
Trst s svojo slovensko okolico je za avstrijske Slovane važen, in to je dovolj opomina!
V zlati Pragi.
ii.
Ker ae piseo teh člankov ni vozil s posebnim vlakom, prirejenem po gospodu Pavlinu iz Ljubljane, ni mu možno po lastnem opazovanji opisati vseh prisrčnih ovacij, koje je narod češki prirejeval jugoslovanskim udeležencem po vseh progah od Brna do Prage. Ustmena poročila izletnikov nam pa pripovedujejo o velikanskem naudušenji, pojavljajivšim se po vsej poti, tako, da je bila vsa vožnja prava triumfalna vožnja. Na posamične, aasta« vami in zelenjem okinčane postaje prihiteli so drufttva, priprosto ljudstvo, učitelji se šolsko mladino, rodoljubne dame, da najprisrčneje pozdravijo rojake naše. Rodoljubne dame obsipale so jih se ovetjem, ves narod pa je v svojem oduševljenji
vsmiljen. Vidi li soseda svojega v zadregi in potrebi, brž je pripravljen mu pomoči. Vp.sk <] . ; , asi ua Kranjskem, kjer bi si
tako oouagali me j seboj, kakov ravno v Tod-orugi.
brt »ii porMibuo razvita i)ru : obr*«, rw.. c h tu i i ' , Loji so pa le za Pod-dražane, ene žage in enih stop za čreBlo-vino, ni.
Rok ni posebnih. Poddražki potok, koji se iztaka blizo Dobrada (mlin na Pod-dražkem polji) v brnžnico „Vočilnik", goni omenjene mline, žago i stope.
Čebelarstvo je že malo razvito; v vsej vasi ni več kot 25 panjev. Bqlj kakor to, razvita je sviloreja, kojo se peča mnogo ljudij. Raznovrstne ptico kakor: kukavice, žolne, detali, brinjevke, kosi, se-niče, palčki, kalini, slavčki, čižki, ščinkovci, prepelice, žrjali prepevajo nam. Tudi gostobesedni škorci imajo tukaj varno svoje zavetje. Skrbno se pazi, da nikdo teh ljubih sadnih dobrotnic no proganja in zalezuje. Še s požrešnim vrabcem imamo potrpljenje.
(Dalje prih.)
popeval „Hoj Slovani*. Na izletnike naše napravila je velikansk utia živa nitrudna samozavest priprostoga ljudstva češkega. Tržaški naši izletniki, dospevši v Prago, so kar lovili po izrazih, da bi nam vsaj približno opisali, kar so doživeli rnejpo-toma; očesa so se jim solzila na velikanskih teh pojavih slovanskega bratoljubja. A vse to bilo je še le neznatna predigra vsemu onemu, kar je v naslednjih treh dneh videlo v zlati Pragi naše oko in ćulo naše uho. Toda o tem pozneje.
Avktor teh Člankov vozil se je po državni železnici preko Trbiža v stolico češko. A tudi njemu ponudila se je prilika,|že mejpotoma konstatovati velikanski razloček mej našimi in razmerami v deželi Češki, prepričal se je, d a j e v d e-1 želi Češki češki jezik absoluten gospodar. — V kupeju čuješ le češko govorico, kondukter kliče imena postaj le v češkem jeziku. Na postajah pa se ti vse poslužuje češkega jezika, začenši pri načelniku postaje doli do zadnjega služabnika. In kako je pri nas P Že mnogokak kondukter te pogleda po strani, ako ga ogovoriš slovenski; mnogokak uradnik se pa cel6 zareži nad teboj, ako se obrneš do njega v milem nam materinem jeziku. Goječ katero si bodi željo najdeš težko milosti , ako se pred načelnikom postaje ne izražiš v blaženi nemščini. Priznamo radi, da so tudi pri nas tu pa tam častne izjeme, ali po večini je vender-le tako, kakor trdimo mi. Od kod prihaja ta razloček P Vsaj so državne železnice po zemlji Češki pod istim vrhovnim vodatvom, kakor naše! Da, so, ali tam gori veljajo vender-le vsa druga načela, nego v na«. Torej, kje je uzrok P Potrkajmo ae na grešna svoja prsa in priznajmo, da uzrok tiči le v nas samih, ker nam nedostaje onega pravega oduševljenja, one ljubezni do rodnega jezika in one odločnosti in vstrajnosti v zahtevanji narodnih avojih pravic, kakoršna pretresa vaako češko srce. Glede nas velja pač v tem obziru stara prislovica, da tako ležimo, kakor amo ai sami posteljali.
Poročevalec „Edinosti* dosel je že ob 3. uri popoludne v Prago , dočim ao izletniki naši došli še le ob 9. uri zvečer. Že v kratkem tem času 6 ur bili amo priča tako sijajnim manifestacijam češkega narodnega duha, da smo bili bogato od« škodovani za to, da nismo bili deležni prisrčnih ovacij, s kojim je slavil narod češki rojake naše mej potjo v zlato Prago. Državni kolodvor in kolodvor Fran JoBi-pove železnioe obkoljena ata bila ves popoldan po nebrojnih množicah nauduše-nega naroda, pričakujočega drage goate, prihajajoče z najrazličnejših strani. V aoboto, dre 26. pop. m. došlo je namreč v Prago nad 50 zasebnih vlakov.
Ni ga pa peresa, koje bi imelo jezik slovenski toliko v svoji oblasti, da bi moglo dostojno opisati, kar se je godilo ob prihodu francoskih gostov. Pred kolodvorom Fran Josipove železnice na-gromadilo se je toliko občinstva, da je vladala nepredirna gneča. Pred kolodvorom stalo je kaoih 12 kočij, pripravljenih za predrage goste; na „kozlu" vsake kočije sedel je po en Sokolaš kot častna straža. Dragi čitatelj, si-li videl kedaj peneče, visoko bruhajoče in bobneče valovje po ailnem viharji razburkanega morskega elementa P Tako nekako je bilo, ko so francoski gostje stopili iz kolodvorskega poslopja : nastal je vihar oduševljenja, ka-koršnemu Še nismo bili priča v vsem svojem življenji ; pristno čutstvovanje naroda češkega prodrlo je z elemeutarno silo iz pre-kipečega Brca. In ko so ae mej burnimi vaklici odpeljale kočije, snela je vsa množica klobuke raz glavo in vse je zapelo „Kje dom je moj"P Nikdo se ni drznil motiti vzvišenosti tega trenotka. Vtis teh dogodkov na nas pa je bil toli silen, da ga izvestno ne pozabimo vse svoje žive dni. Burni ti pojavi ponavljali so se osobito ob prihodu dunajskih vlakov.
Okolo 9 ure prisopihal je vlak z jugoslovanskimi gosti. Na peronu pričakovala je deputacija Pražkega „Sokola" se starosto g. J. V i š k o m na čelu. Došel pa je tudi poznani, iskreni prijatelj Slovencev g. prof. Jan Lego. Ko se mu predstavi poročevalec „Edinosti", bil je blagi mož toli vzburjen, da se je videlo, kak6 iskrena je ljubav, kojo goji vrli ta mož do nas Slovencev in kak6 ga veseli, da pridemo tudi mi, njegovi ljubljenci, v goste v zlato Prago. Starosta, g. Višek, pozdravil je iskrenimi besedami jugoslovanske goate. Zahvalila sta se v imenu slovenskih Sokolov gospod Josip Nolli, v imenu „Hrvatskega Sokola" pa g. dr. M azura. Ko smo zapustili peron, pretresali so urnebesn' „živio" in „na zdar" klici krasni poletni večer. Po ulicah od kolodvora do bližnjega hotela pozdravljalo nas je na tkoče občinstva; oduševljenje je bilo toliko, da so celo dame snemale klobuke raz glave in nas, ž njimi mahaje, pozdravljale. Pri razdeljevanji stanovanj uverili smo ae, kako izborno je bilo vse urejeno. Slavnontni odbor je vse tako previdno in primerno uredil, da je vsakdo — in bilo nas je samo Sokolov okoli 10.000 — takoj dobil svoje stanovanje. Tu nismo niti opazili tistega hitanja in beganja in tiste konfuzije, ki je sicer navadna ob tako ogromnih slavnostih.
Napotivše se do svojih stanovanj spremljalo nas je nebrojno, burno pozdrav-ljajočega občinstva.
DOPISI.
S Pomjaničine, v mesecu juliju 1891. [Izv. dop.] Volilne liste za občinsko volitev na PomjanSčini izložene so od 20. junija sem ter ima vsakdo do 20. t. m. pravico, pregledati te liste in ae prepričati, je-li vpisan mej volilce ali ne.
Poživljamo torej volilce iz Pomjana, Šmarja, Karkavac, Kostabone, Marezige, Trušk, Borsta, Loparja, Glema, Laborja, Trseka, Popetra itd., da ne čakajo do zadnjega dne, ampak da pravočasno reklamu-jejo svojo volilno pravico, ako bi jih bil morda šior Piero izpustil.
Naši nasprotniki gledajo na vae mogoče načine, kako bi slepili in varali naše ljudstvo. V Kostaboni bila je na pr. pred par dnevi neka komisija, kije merila potok radi naprave moatu čezenj. V komisiji bil je nekda tudi neki Kobol. Ker pa ljudstvo ne pozna druzega Kobola, nego onega, ki ae je toli odlikoval povodom zadnjih volitev na PomjanŠčini, moramo Že misliti, da je bil ▼ rečeni komisiji uprav ta Kobol. Naši ljudje ao se takrat čudili, kako more župan kake tuje občine tako aamooblastno postopati. — Kakor čujemo, poslali bodo Koperčani1 tudi v Truške neko komisijo z inženirjem vred radi naprave nekega mostu. Na to limanico love že naše volilce. V ta namen jim gre nek kmet iz Loparja na roko, a sreča je, da tega tička dobro poznajo vsi kmetje naše vasi. Nikdo mu ne veruje.
Ljubi slovenski kmetje iz Pomjana, Šmarja, Moncana, Karkavac, Kostabone, Figarole, Marezige, Babiči, Montinjana, Trušk, Bosta, Glema, Loparja, Trneka, Laborja itd. ne zaupajte in ne verujte nikomur, vsaj veste, da so vbo obljubo Koperskih Lahonov le pesek v oči. Ko se vam bližajo volitve, občinske, deželne ali državne, ae vam bližajo in lažejo, sicer pa vas zasramujejo. Če vam oni rečejo : To je belo — je gotovo črno. Seveda, zdaj pridejo gotovo priliznjenimi besedami : „Caro Menigo, caro Toni, noi semo e sa-remo boni amici!" Ako ste možje, ne verujte nikar slepilcem ! Kajti v svojem srci si mislijo : „Mostro di sciavo, figura p ... . de sciavo, ti devi balar, come che volemo noi Taliani!
Še nekaj bi imel pripomniti slovenskim kmetom županije Pomjaimke. Nobene
stvari ae nasprotniki vaši bolj ne vesele, nego prepirov mej vami samimi; radujejo se. ako čujejo, da so se slovenski kmetje mej saboj potolkli. Na svoja ušesa sem cul vzklikniti : Se questi mostri de aciavi i se comincera batter fra loro e i se accu-sera al judice, siamo noi, guadagneremo Paugnan.
Zato pa moramo pozabiti na vsa mej-sebojna sovražtva, da pojdemo v bratski slogi na volišče. Poslušajmo naše duhovnike, viteza Deškoviča in vse one, o kojih vemo, da so nam odkritosrčni prijatelji; čuvajmo se pa zapeljivcev, naj že pridejo iz Kopra ali Buj : čuvajmo se jih, kakor živega ognja.
Različne vesti.
„Politični pregled" morali smo za danes izpustiti radi nedostatnosti prostora.
Sloveničina v stolnici tržaški. Veseli nas sicer, da Be je ljubljanski „Slovenec" zavzel za to zadevo, prevažno za slovenski naš živelj, toda zahtevali bi po vsej pravici, da ost svoje zgovornosti obrne kam drugam, ne pa proti nam, ki nismo storili druzega, nego to, kar nam je velevala narodna naša dolžnost. Najprvo moramo „Slovencu" odgovoriti, da mi ni a m o nikdar trdili, da je sedanji gos p. župnik kriv na ominozni naredbi škofijstva, ampak smo le konstato-vali, da se je to zgodilo za časa župniko-vanja moža, ki je poznan kot odličen Hrvat. Ni-li morda to res P ! Nadalje nam je odgovoriti, da je gospod župnik predložil svoje sporočilo, ko je že izšla glasovita naredba, ne pa poprej, kakor trdi „Slovenec?. Grajali smo gosp. župnika, ker bi se bil moral — in to rae-nenje je izrazil jeden najodličnejših duhovnikov Istrskih — rajše odpovedati na svoji časti nego na svoje rame vzeti odium glasovite te naredbe. V večem spomin prijavimo tu izjave g. župnika, da „ko je bila vpeljana slovenska propoved v stolno in od istega časa župnijsko cerkev, je imela ta propoved mnogobrojno pazljivih poslušalcev, vsaj trikrat toliko, kakor navadna italijanska propoved v tej ali bližnji jezuitski cerkvi, tako, da se je bati, da, ako se sedanja slovenska prepoved v stolnej cerkvi namesti z italijansko, bo govornik govoril večinoma praznim klopem. Žal, žal, da gosp. župnik n e sme govoriti, da bi nam pojasnil, kako je prišlo, da so vzlic tem, zarea silnim argumentom vender-lo izdali večkrat omenjeno naredbo. Te izjave župnikove so zareB preimenitne in zato se čudimo, da ni „Slovenec" — ki je vender toli goreč v verskih zadevah — iz njih izvel prena-ravnih posledic ter ožigosal one, ki 8 o izdali naredbo, .toli nasprotno interesom vere in cerkve. Častiti „Slovenec" bodi uverjen, da smo o zadevi jako dobro poučeni in da nam ni bilo nikdar do tega, kratiti gosp. župniku, zasluge koje Si je dosedaj stekel za narodne svetinje: vero in jezik. Ali tudi v tej zadevi moral je biti dosleden do skrajnosti I
Tržaški mestni svet imel je dne 7. julija ob 12. uri o poludne svojo javno sejo. Po prečitanju zapisnika zadnje seje prosi besede svčtnik dr. Sanoin ter in-terpeluje radi nepravilnosti, ki so se nekda vršile pri upravi mestnega užitninskega davka. Govornik upraša predsednika, je-!i res, da je še na dolgu kacih 200.000 gld., koje ni indči iztirjati, zakaj se ta svota ni postavila v bilanco in vpraša slednjič, kako se misli iztirjati ta zaostanek. G. župan pozove navzočega predsednika užitninsko-davčnega odseka, da podi potrebna pojasnila. Svćtnik L i e b m a n n pojasnjuje, da je pred leti res bilo mnogo zaostankov, koji so se pa uničili sklepom mestnega sveta, da pa so v zadnjem čssu zaostanki znašali malo nad 4000 gl. in da je uprava v zadnjem letu izgubila le kacih 300 gld.
— Svetnik S a n c i n se zahvali na teb pojasnilih, interpeluje pa gledč onih užit-ninakih organov, koji so ostali v službi občine. Dr. Sancin trdi, da se je ptujcem dajala prednost pred Tržačani ter poživlja direkcijo, da opraviči to avoje postopanje. Župan izjavlja, da je odsek mestnega užitninskega davka povsem avtonomen in da uživa vse zaupanje mestnega sveta f vzlic temu poživlja svčtnika Liebmanna, da odgovori na to interpelacijo, ako mu je drago. Svćtnik Liebmann izjavlja, da ga ni volja odgovarjati na to interpelacijo. (Pohvala.) — Ko so prešli na dnevni red, prečita se obširno poročilo odseka meatnega užitninskega davka, v katerem ta odsek dokazuje, da občini treba že sklenjenih doklad užitnin-Bkemu davku. Municipalna delegacija pri* družuje se v polnem obsegu temu dokazivanju in stavlja še nekatere posebne predloge. — Prvi se je oglasil k besedi vladni zaatopnik dr. baron O o a r a d izjavljajoč, da hoče podati nekoliko pojasnil, koja naj bi razpršila bojazen, da se bodo namreč občinski dohodki znatno znižalL Vladi je bilo na tem ležeče, da osigura občini približno iste dohodke, kakoršne je imela doaedaj od užitninskega davka. Po predlogih občine znašale bi doklade 1,187.000 gold.; ako se odbijejo upravni stroški daca „od pipe", preostajalo bi gl» 1,000.000. — Uprava meatnega užitninskega davka trdi, da se vsled znižanja „daoa od pipe" za okoličanska vina zmanjšajo dohodki za 72.000 gl., ker ae sme računati, da se popije okoličanskega vina najmanj 20.000 hektolitrov na leto. Računski zaključki mestnega užitninskega davka pa ka:"ejo, da ae je okoličanskega vina stočilo v letu 1888. 1722 lil., v letu 1889. 1743 h ti. in v letu 1890. 1853 htl. Vsa diferenca, kojo bode provzročeval znižani „dac od pipe* za okoličanska vina, gibala ae bode mej 4000 in 8000 gl. Ta olajšava za okoličanska vina v varstvo vinske produkcije ne pomenja nič novega, je vsaj občina sama dozvoljevala take olajšave. Uprava mestnega užitninskega davka trdi, da bodo upravni stroški „daca od pipe" znašali 100.000 gld. Mestni svet ima sicer pravico, določevati svoto to, povdar-jati je pa vendar treba, da je uprava mestnega užitninskega davka s 340 uradniki stala 260.000 gl. in da mora potemtakem za upravo davka „od pipe" z 60 uradniki povsem zadostovati svuta 50.000 gld. Govornik ne ve sicer, bode-li vlada podpirala te predloge municipalne delegaoije, to pa ve, da bode poatopala po istih na-čelih, koja so jej bila dosedaj veljavna ob uprašanji obdačevanja užitnin. Načela ta dotikajo se dveh ekstremov: na jedni strani jo veže dolžnost, za to akibeti, da se vzdrži ravnovesje v mestni upravi, na drugi strani pa skrb, da se ljudstvo obvaruje novih in velikih bremen. Svćtnik Liebmann /ugovarja predloge in povdarja potrebo, da se pomnože dohodki občine. Predlogi municipalne delegacije vsprejmo se z veliko večino. — Potem so vsprejeli nujni predlog, s katerim se občinska do-klada na stanarino za leto 1892. določi na 16 od sto.
Slutnje nafte nas niso varale. Pišoči
o veliki žrtvi, kojo je tukajšnje škofijstvo „pro bono pacis" položilo na žrtvenik la-honske nestrpnosti, izrazili smo bojazen, da to še ni konec žrtvam, ampak Še le začetek koncu. Tržaškega mostnega sveta seja z dne 8. julija naiu priča, da bojazen naša ni bila prazna. Gospdda so že storili velikansk korak : od sv. Ju*ta stegnili bo roko svojo doli do povsem slovenskih Barkovelj.
»
• •
Obče znano je, da sedanja cerkev Barkovljanska nikakor ue zadošča močno naraslemu številu prebivalstva v selu tem. V seji dne 8. julija obravnavali so o predlogu municipalne delegacije, da mesto prevzame polovico stroškov za gradnjo nove cerkve in vrhu tega dovoli še prispevek do največ 15000 gld. b pogojem
da se občini zagotovi aopatronat z verskim
fondom, to je: pravo prezentovanja pri imenovanji župnika, da se morajo vsi obredi vršiti le v latinskem jeziku in pa, da se bode vsako drugo nedeljo v rečeni cerkvi propovedovalo v italijanskem
Jeziku.
Pri debati oglasi se prvi znani dr. S p ado ni in sicer proti predlogu delegacije. — Protivi se predlogu, ker je do-šel v trenotku, ko je občina vsled vladinih naredeb itak v velikih stiskah in si municipalni organi razbijajo glave, kako bi z novimi davki povišali dohodke občine. Protivi se pa tudi zato, ker bi služil ta prispevek le koristim okoličanov, katerih zastopniki si niso ni v mestnem zastopu ni v parlamentu na Dunaji pridobili nikake pravice zahtevati naše „hvaležnosti in naših simpatij". So-patronat ne osigura mentu nikacih pravic. Vsakdanja skušnja nas tako uči. Vsaj imamo — kliče g. Spadoni — absoluten patronat cerkve sv. Antona starega, koja cerkev leži „v najsristokratičnejšem delu mesta", in vutidar se prepoveduje tu tudi slovenski. Vsaj imamo absoluten patronat cerkev v Rojauu in Gvardeli in vendar so tu najhuja ogn jišča agitacij proti civilizaciji in narodnosti italijanski. V svesti si, da s tem brani koristi občine in pospešuje liberalna in narodna načela, predlaga, da se preko predloga municipalne delegacije preide na dnevni red. (Burna pohvala).
Svćtnik Pahor povdarja proti trditvam Spadonija, da je po mestnem statutu občine dolžnost skrbeti za verske potrebe. Ni res, da je cerkev bv. Antona starega pod patronatom občine. Škofijskega ordinarijata dolžnost je skrbeti za to, da vsi pobožni čujejo besedo božjo v svojem jeziku. Obredi katoliške cerkve se itak ob-držujejo v latinskem jeziku, ali propovedi niso mogoče v tem jeziku. Govornik ne more razumeti teh neprestanih napadov na vero, kajti udanost do narodnostnega principa se lepo strinjazudanostjodo katoliške vere.
Svćtnik 5 an ci n zagovarja svoje oko-ličanske kolege, o kojih je Spadoni trdil, da si ne svojim postopanjem niso pridobili simpatij ljudstva. Govornik ne ve, s kakega stališča je to trdil svćtnik Spadoni. ZaBtopniki okolice si niso pridobili simpatij gospodov kolegov, ker morajo vrav-navati postopanje svoje se povsem d r u-g a Č n e ga stališča. Ali ti zastopniki imajo isto pravico, kakor drugi kolegi, gojiti svoje lastno prepričanje in svoje nazore.
Govornik je vedno po svoji vesti podpiral koristi mesta, ako se niso kri* žale s koristimi njegovega okraja. To je vender logično. Sploh pa se zadeve te ne sme soditi po simpu-tijah, ampak po pravici! Okoličani morajo plačevati iste davke kakor meščani in zato jim je priznati jednake pravice.
Svćtnik Spadoni protestuje proti očitanju netolerauce. On zagovarja vodno „svobodo vesti", da-si on sam no pripada nikaki veri. Nasprotuje veri le tedaj , ako se izkoristuje na dobro „dei due famo si santi Cirilo e Me-todio". Govornik napada poslanca Naber-goja radi njega postopanja na Dunaji povodom obravnave o odpravi proste luke tržaške.
Svćtnik Pahor odgovarja, da v Trstu štejemo najmanje 125.000 dobrih katolikov, ako drugih 20.000 drugače misli, vendar ne smejo ti poslednji nadvladati
večine.
Svetnik dr. Sanci n zagovarja Na-bergoja , da ta poslanec ni uikjer napadal italijanske narodnosti. Govoril je le o okolici. Kakor so se odposlanci občino brigali za mestne blagajne in ne za koristi prebivalcev, tako se je poalhnec N a b e r g o j potezal za gospodarske koristi onih, ki so ga izbrali.
Predlog Spadoni je v dobi 15 glasov in pade, predlog delegacije dobi 17 glasov in je torej vsprejet.
Pojavi v mestni seji tej so toli važni, da se bode treba v posebnem članku ž njimi baviti.
Neverjetno! Iz dosedanjega carinar-skega urada (dogana) prešlo je dne 1. julija kacih 65 delavcev v takozvane „Magazini generali." Že dne 2. julija naznani tem delavcem jeden kapo, da mej delom v teh magazinih ne smejo drugače govoriti, nego nemški ali i t a I i j a n k i!! I To je škandal ! Uprašam po vsrj pravici: kje živimo P! Smo-li res sužnji P Ukaz ta, ki cel6 krati osobno svobodo, razburil je ne le samo Slovencev, ampak tudi poštene Italijane. Da se ni *aj hujšega zgodilo, zahvaliti se je naši poznani potrpežljivosti. Naše veljake pa prosimo, da bolj natančno poizvedujejo, od kod je prav za prav došel ta ukaz in da zahtevajo zadoščenja na višjem mestu. Treba je pa takoj to storiti, kajti mnogo je delavcev, ki ne znajo dru-zega nego slovenski. Kaj te reveže čaka, si lahko vsak sam misli!
Izlet „Triaftkega Sokola". Povodom slovesnega otvorjenjs tamošnjega „Bralnega društva" priredi „Trž. Sokol" dne 26. t. HI. izlet v Nabrežino, kjer se priredi jako zunimiv koncert. Pri koncertu sodelujejo pevski zbor Nabrežin-ski, pevsko društvo „Hajdrih", tamburaški zbor „Trž. Sokola in tamburaški zbor Proseški.
Iz Trtta se nam piše: Kakor vam je izvestno znano, vršil se je zdrelostni izpit na tukajšni o. kr. gimnaziji od 2. do 7. t. m. Izmed 13 slovenskih kandidatov dovršili so izpit 3 r odliko (polovico vseh), 8 s prvim redom, 2 sta aprobovana na dva meseca iz fizike. — Kako se je čudno postopalo proti slovanskim kandidatom, objavi se vam morda z druge strani.
Izpit na slovenski ljudski šoli sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu je dno 16. t. m. Ob 7. uri Zjutraj je svečana peta maša; po maši pa izpit v posamičnih razredih in v otroškem vrtu. Po dovršenih izpitih obdarujejo se posamični odlični učenci molitvenimi in drugimi knjigami.
Prazniktv. Cirila In Metoda na slovenski šoli pri s v. Jakobu v Trstu. Na naši slovenski šoli se je kaj sijajno praznoval praznik slovanskih blagovestnikov. Ob 8. uri je šla vsa mladina k sv. maši, katero je daroval za rod ni katehet, Čast. g. Fran Sila. Pri maši so prav lepo in ubrano peli otrooi, pod voditeljstvom učitelja, g. Iv. Kiferla. Cerkev je bila polna našega občinstva, na čelu mu naša častita načelnika moike podružnice, g. M. Mandić in Fr. Žitko. Od načelništva ženske podružnice so nas počastili gospa Truden in gdčns. Mankoč. Po maši sobo šli z učenci na vrt. Lepo ste okrasili naši vrli učiteljici, gč. Delkin in A. Nadlišek, veselični prostor s zelenjem, ovetjem in nhrodnimi trobojnioami. Ovenčana je bila podoba sv, bratov in Njiju Veličanstvi. Prvi nastopi voditelj šole, g. Kamuščič, ter nam opiše prav jasno in v glavnih črtah živenje in delovanje sv. Cirila in Metoda ter ju stavi mladini v izgled. Priporočal je, naj večkrat čitamo življenje sv. bratov, tako živo opisano v prelepi knjigi, katero je izdala družba sv. Mohorja. Zatem so pričele točke za točko, zdaj petje, potem deklamacije, trigovur, zopet petje in dvospevi. Iznenađeni smo bili slišati in videti, kako lepo naša mladina napreduje. Pesem „sv. Ciril in Metod" je pel prav krasno ves otroški zbor. Nam že znani Nabergoj deklamoval je prav krepko, tako tudi Jelisava KreŠeviČ, oba iz otroškega vrta. Prav primeren tro-govor „Slovenske šolo" izvršili so prav dobro. Drugi razred se je posebno dobro obncsel. Dvospev „Sarafan" nas je prav iznenadil. Gčna. Delkin je svoje otroke kaj dobro izvežbala. Primerna deklamacija „Menih in ribič" je jako ugajala poslušalcem. Tako je tudi „Otroku" deklica Jež Angela dobro deklamovala. Petje je bilo kaj krasno: pesni „Lepa naša domovina" in „Slovenec sem" sta nns ganili do
srca. Vso čast in zaslugo g. učitelju petju, Iv. Kiferlu. Koncem se je še Jelušič Jos. v „Zahvali" spominjal si. vodstva v Ljubljani, si. načelništvi v Trstu in vseh narodnjakov in dobrotnikov nase šole. Vsem presrčna hvalu. „Cesarska pesem" je sklenila duševni del veselice. Zdaj so naše vrle gospicK pogostile vse otrok«. Vsak je dobil sladkega kruha in kozarec malinovca.
—	Res vse hvale vredni so naši učitelji, kateri tako lepo uzgojujejo našo slovensko deco. Slovenski rojaki seiimo v žep in položimo na žrtvenik naših blagovestnikov dar za našo slovensko šolo.
Spomin naiih blagovestnikov Sv. Ci lila in Metoda prannovul se je jako lepim činom v otroškem vrtu podružnice v Rojenu. Na predvečer so bili razsvitljeni prostori otroškega vrta ter okrašeni z narodnimi zastavami zelenjem in baloni ; prižigali so se tudi bengalični ogenji. — Drugi dan, v nedeljo, zbrali so se otročiči v polnem številu v prostorih otroškega vrta. — Prvomestnik poddružnice na Greti, g. Drag. M a r t e 1 a n c otvoril je slavnost omenjajoč važnost današnjega praznovanja in povdarjajoč zasluge naših blagovestnikov, koja sta užgala luč krščanstva mej slovanskimi rodovi. Zatem so je vršila slovesnost po že objavljanem programu. Otročiči »o tako lepo, in glasno ter neustrašeno molili, peli in deklamovali da ae jim je res in po pravioi vse čudilo.
—	Posebno dražcstno sti deklamovali deklica.......Gregorčičevo „Pri ■>
belki" in M. Čokeljnova „Hči na grobu matere" — Gospodični vrtnarici je le ča-stitati na vzgoji dotičnih otročičev. — Po končanem vsporedu uvrstili so se otroči (ok. 50 na številu) odšli v tamošnje župno cerkev k sv. maši. Po sv. maši zbrali smo se zopet v prostorih oiroskega vrta, kjer smo pogostili otročiče, ter jih obdarovali z svet. podobicami in svetinjami. — Bila je to res lepa uarodua slavnost, dostojna spominu naših blagovestnikov. V imenu vodstva podružnice na Greti izreka se pa tem potem zahvala gg. Katalanu, Miheliču in Bremic-u, ker so tako lepo okrasili prostore otroškega vrta z zelenjem in narodnimi zastavami.
Praznik sv. Mohora in Fortunata praznoval se bode jutri s slovesno procesijo v bližnjem Rojanu. Ob 7 uri zjutraj bode slovesna sv. maša na to izide procesija pri kojej pojo močan pevski zbor „Zarje" in svira vojaška godba.
Gospodarsko druitvo v Škednji, za-
druga z neomejeno zaveso, ima dne 19. t. m. ob 10. uri predp. izreden občni zbor v prostorih g. Jos. Sancina-Cina. Na dnevnem redu je nasvet odbora glede prodaje društvenega zemljiiča.
Prijateljem slovsnsklh druitsv. Na-prpšeni, priobčujemo naslednje vrstice: Vodstvo „Tržaškega podp. in bralnega društva" je dobilo potrjenje sprememb društvenih pravil v smislu, da more zavarovati možke članove od 14—45. leta proti plačilu 25 nč. na teden in ženske od 14. do 35. leta pa proti tednini 18 nč. Da se je povišal dosedanji prinos od 15 nč. na 18 vzrok je iskati v tem, ker je društvo po pravilih navezano, ženakim članovom (bodisi omoženim ali ne) plačati tudi za časa poroda podporo za 28 dni; in ker je poleg navadnih bolezni število porodov precej veliko, se je pokazala potreba — kar je tudi vis. ministerstvo izrečno zahtevalo — povišati tednino za 3 nvč. V slučaju navadno bolezni dobivajo moški člani podporo skozi 20 tednov po 1 gld. na dan in ako bolezen ne poneha, pa Še skozi nadaljnih 82 tednov po 50 nvč.; ženske dobivajo istotako 60 nv. dnevne podpore skozi 20 tednov, oziroma 30 nč. skozi 32 tednov.
V	Trstu je laško podporno društvo, koje ima tudi pravila, potrjena v smislu postave z dne 30. marca 1888. ; v tem društvu je zapisanih dve tretjini slovenskih delavcov. Tam morajo plačevati po starostnih razredih 30 nč. na teden (ako nima dotičnik več od 35 let) in 35 nč. od 35—45. leta ;
V	slučaju bolezni dobivajo pa ravno toliko!
podpore na dan, kakor pri „Trž. podp. in bralnem" ali pa v „Delavskem podp. društvu", kjer se plačuje le 25 no. tednine Priporočamo takim delalcem v njih laitni prid naj se drže gesla: „Svoji k svojim!"
—	Z spremembo pravil „Tržaškega podp. in bralnega društva" se je doseglo tudi to, da društvo more imeti tudi u^tanovnike, (kateri plačajo 20 gl. enkrat za vs'lej) in podporne člane (plačujejo v l/4 letnih obrokih 6 gl. na leto); podporniki imajo pravico uporabljati društveno knjižico, aktivno se udeleževati vsega društvenega gibanja in v slučaju bolezni pa tudi do pomoči društvenega zdravnika; s tem določilom podporniki koristijo društvu in sami pa imajo v slučaju bolezni v^aj neko odškodnino — zdravnika. Dalje namerava vodstvo istega društva oživiti zopet društveni bralni oddelek in sicer v posebni dvorani novega društvenega stanovanja (na oglu ulice Caserma in Valdirivo h. št. 19, I. n.) v katero se društvo z 24. avgustom t. 1. preseli. Razun društvenikov bodo iiueli pristop v bralno sobo proti neznatni dobrovoljni odškodnini tudi drugi prijatelji društva, koji imnjo veselje do čitanja in do društva sploh. Kdor bi se hotel vpisati, kakor redni, podporni ali bralni član, naj se oglasi v društvenih prostorih (via Ca-serma 13. 1. n.), kjer izve vse natančneje pogoje. Društveui prostori so odprti vsak dan od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Banka „Slavija" uvela je tudi zavarovanje pogrebnih stroškov in drobnih kapitali j. V boljše razun-Ijenje priobčimo nekoliko primer.
Ako kdo plačuje po 10 kr. na teden in je o svojem pristopu 20 let star, isplafta se dedičem po njegovi smrti 200 gld ; ako je ob pristopu 23—26 let star 180 gld., ako je 60 let star pa 40 gld. Ako plačuje po 5 kr. na teden in je ob pristopu 20—22 let star izplača ?e po njega smrti dedičem 100 gld ; ako je 23—26 let star 90 gld. itd.
Pisni na jedenkrat za vselej znaša, ako se ima po srmti členovej izplačati znesek čez 100 gld. 1 gld.; ako se ima pa izplačati znesek pod 100 gld. 50 kr.
—	Razen pisnine ima se o pristopu in potom v začetku vsacega leta plačati le kolek po skali II. in za knjižico o pristopu 20 kr.
Posebne koristi, ki izvirajo iz pristopa 20 kr.
I.	Kedor je tri leta na avojo knjižnico uplačeval tedenske ali mesečne doneske, zadobi pravico do primernega posojila, ki se mu proti 6%nim obrestim izplača pri blagajnici glavnega zastopa banke „Sla-vije" v Ljubljani.
II.	Ako se neha uplačevati, izgubi se pri vseh ostalih pogrebnih bratovščinah pravica do izplačila pogrebnih troškov in uplačani doneski so za uplačevalca izgubljeni. Pri pogrebnej bratovščini banke „Slavijo* pa tudi tedaj, ako kedo ne more več svojih pogojenih doneskov plačevati, ne izgubi onega, kar je dotlej uplačal, temveč knjižica ostane, ako je dotični vsaj tri leta uže člen, v veljavi za manjši, uplačanim doneskom primeren znesek, ki se po smrti členovej izplača.
III.	člen , ki je tri leta Bvoje doneske plačeval, ima pa tudi pravico, knjižico banki nazaj prodati in ista je obvezana jo kupiti.
Iz Dutovelj se nam piše: Pred nekoliko leti so si tu za narodno in izobraževalno stvar uneti rodoljubi ustanovili narodno-kmetijsko društvo, katero je nekaj let kaj krepko rastlo in cvelo, tako, da je njega tačasno delovanje zapisano zlatimi črkami v društveni kroniki. A pozneje je začelo društvo životariti, dokler ni — skoro bi rekel — zaspalo. Da-si pa sedaj pritiska neiznosna vročina in preti huda, uničujoča suša, se jo vendar narodno to društvo zopet okrepčalo in oživelo v narodno in prebujajoče delo in napravilo učinke liki pomladanski dobrodejni dež na otrplo naravo. V nedeljo je imelo društvo svoj občni zbor v prostorih gosp. V. Tavčarja. Vpisalo se je takoj lepo število udov, ka-
teri so nam porok za nadaljni obstoj društva. V odbor so bili izvoljeni sledeči g g.: Andrej Stok, predsednikom; Ivan Metelko, podpredsednikom ; Janko Štrukelj, tajnikom ; Andrej Petrič, blagajnikom in Ant. Renčelj, odbornikom. Po izvolitvi odbora zahvali se g. predsednik navzočim na obilni udeležbi ter zaključi zborovanje, izrazujoČ srčno željo, naj bi se društvo lepo razcvi-talo po reku : vi vat, crescat, floreat.
Iz Šmarja pri Kopru se nam piše: Dne 5. julija doživeli smo slovesen dan, koji nam ne izgine nikdar iz spomina: tega dne je daroval prvo sveto mašo rojak naš, prečastiti pater-frančiškan in apostolski misijonar Fedel B o n i n. Novomašnik bil je porojen v Šinarji dne 26. januvarja 1866. leta. V resnici je bil to za nas vesel praznik in ne samo za nas, ampak za vso Istro, kajti zgodovina 300 let nam ne pove, da bi bili slavili tako svetkovino. Dne 4. julija vsprejeli smo novomašnika kolikor možno slovesno, pritrkavanjem zvonov. Pred vasjo postavljen je bil slavolok s primernim napisom. Pri slavoloku pričakovali ao naš preč. g. župnik, nad-učitelj se šolsko mladino in veliko število ljudstva. Solze so nam lile po licih samega veselja in goreče ljubezni do našega ro-jaka-misijonarja. Dne 5. julija daroval je •lovesno sv, mašo. Spremljali smo ga v •prevodu od farovža do cerkve. Pred novo-mašnikom šlo je 12 belo oblečenih deklet, koje so mu trosile rožice na pot. V sprevodu je bila vsa rodbina in sredi nje ded, 83 leten starček; drugi udeleženci so ili pod zastavo D. M. sv. rožnega venca. Mej sv. maso podali ao sv. obhajilo reče-nemu 83 letnemu dedu, kar je bil ganljiv prizor. Po popoludanski službi božji delili •o podobice v spomin sv. nove maše. Dne 7. julija daroval je novomašnik sv. mašo-zadušnico za vse umrle naše fare. Milostni Bog usliši njegove prošnje !
Milodarov prosi udova Slovenka se deveterimi otročiči, kojih najstarejši je 16, najmlajši 6 mesecev star. Priporo čamo to nesrečnico Ijudomiliiu Slovencem in Slovenkam Trsta in okolice. Milodare vsprejema nuše uredništvo ter bode imena darovateljev priobčilo v časopisu.
Naznanilo. Čast. gg. naročniki „Brivca4* naj blagovoljno oproste, ker prih. številka izzide še le 18. t. m. vsled prememb v uredništvu lista. Upravništvo Brivca.
„Slovanskega Sveta" št. 13 ima naslednjo vsebino : 1. Avstrijski Poljaki pa slavizem. 2. Jubilejna razstava in vse sokolski shod v Pragi. 3. Cerkveni obredi: liturgija v Španiji. 4. Pesem hrvatska: Sv. Cirilu i Metodu. 5. Pesem: Podok-no na a) prepisana na cirilico, b; v ruskem prevodu. 6. Martin Krpan v ruskem prevodu (dalje). 7. Bog hrani svoje poma-sance. 8. O srbski narodni pojeziji nekaj. 9. Ruske drobtinice. 10. Dodatek k „Pismu uredniku". 11. Pogled po slovanskem •vetu. 12. Književnost.
Tržno poročilo.
Cen« »e razum«, kakor «e prodaje na debelo blago za gotov denar).
C*q* od for. d t) for
Sava Mocca.......	100 K.	127 —	129 —
Rio biser jako fina .	•	110.-	—.—
Java „ „ .	»	r-?2.—	—.—
SantoH fina.....	»	106.—	107.—
„ srednja . . .	a	101. —	102.-
Guatemala.....	•	112 —	113.-
Portoricco.....	«	138.—	14 >. -
8an Jago de Guba .	•	—.—	- .—
Cejlon plant. fina . .	D	140.—	141.-
Java Malang. zelena .	D	118.-	119 -
Caiapinas.....	•	—. —	—
Rio oprana ....	•	--	— .—
* fina......	a	107.-	108,-
" srednja ....	it	104.-	106.—
Oauia-llgat' ▼ nabojih . .	n	26. —	26.50
■aelsov ovat.....	•	880.-	390.—
Xng«r Bengal......	*	31—	32.-
Papar Singapore .....	»	48.—	49 -
	•	38.—	39.—
Batavia......	n	42.—	43.-
PlmtDt Jamnika.....	a	28.—	29.-
Petrolej ruski T sodih . .	1UO K.	6.50	—.—
„ v zabojih .	n	7.50	—. -
Ulje bombažno amerik. . .	n	83.—	nb.-
Lecce jedilno j. f. gar. dalraat. h certifikat. .	n	41.—	42 -
	n	43. -	44-
aamisno H.S.A.j.f. gar.	m	56.-	57.—
Aix Vierge ....	m	60.—	62.—
* fino.....	*	55 —	56.-
Eetlći p ulj eiki .....	•	9. -	9.50
dal mat. s cert. . .	a	— .—	— .—
Smokve puljeske t sodih .	*	—.—	—.—
„ v vencih .	»	14.-	15 —
Limoni Mesina......	zaboj	13.—	14-
Pomeranče Puljeske ....	«	—.—	—.—
■andljl Bari I.a.....	UR) K.	117,-	118.-
daim. I.a, s cert.	n	— —	—.—
PlfBolll......... Kil i talij, najfineji . . .	n	—. —	—.—
	«	22. -	—
„ srednji . . .	•	21. -	—.—
Rangoon extra| . . .	»	16.50	—.—
„ I.a} carinom	*	13.75	—.—
H.aj . . .	n	12.-	
Snltasine dobre vrsti . .	»	36.—	38.—
Suho ffroidje (opasa) . . .	•	—.—	—. -
Oifcote .........	*	16.-	=». —
Slanlkl Yarmouth ....	■od	—..	—. —
Polenevke H redne velikosti	100 K.	34.-	—. -
velike.....
Sladkor centrifug, v vrečah certifiak. . . .
Ffttol Cokn.......
Mandoloni.....
svetlo rude?1 i . . . . temnorudeči . . . .
bohinjski ......
kanarček ......
beli, veliki . . . . zeleni, dolgi . . . .
„ okrogli . . . mešani, štajerski . .
Kulo . ........
8oao konjsko.......
„ volovsko ......
Slama .......
V HERPELJE-KOZliM
odpre so v nedeljo, dno 12. julija veliki
Restaurant Šiškovič
stoječ v bližavi železniške postaje, v ugodni pozicij i, zaradi zdravstva in čistoč« zraka po zdravnikih priporočani.
Restaurant ima ns razpolago prostran«? in lepo urejono nobe, katere se iznajmljuje na dan ali na mesec ; postrežba gostilničarska bode točna in poštena in vse po jako ugajajočih cenah, tako, da lastnik upa pridobiti si mnogoštevilno klientov.	1—2
Tinktura za želodec,
katero iz kineftke rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomernnrnili olupkov prireja O. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljnbljani, je mehko toda ob enoin uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi Želodec, kakor tndi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabnjčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stnki. velja gl. 1 86, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnino. Po 15 kr. steklenirico ruzprodajajo *e v vsih ~lekarnah v Trstu, latri in na tioriSkem. 25-1
31.— 14.50 12.50
12.50
ioso
850
2.50 3 -
3.«
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaj u ae za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za »djeliće, 2-24
mrtvački liesovi, toićane sveče, umjetno cvieče, predmeti mrtvački sa djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
85.50
a,— 4.—
3.60
Kovaškega pomočnika
ali mladeniča, kateri ima veselje učiti se kovaštvu sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
Martin Krašovec,
kovač v Tomišlju na Igu pri Ljubljani.
i Kotranove sladčice
katere izdeluje leknrnifar
PREND1NI v Trstu
Telefon it. 384.	3-8
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladnce podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te Hladčicc imajo isto 11101' kakor kfitra-nova voda in glavice (Kapnulo), lažj^ h«. proiivajo in prebavijo ter »e prodajejo po prav nizkej ceni. Da ne ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo ('atrame. V T r h t u ne prodajejo v lekarnioi Prendini v ikatljicah po 40 kr., prodajejo ae tudi t vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Čast natu je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providejnu JEDINU SLAVENSKU
TISKARO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naruSba bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ovo vrati tiskamo kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, list. artljs I zavltks s napitom, preporučile karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvjeide, zaključne račuss, ročiitnike, punomoći, olenlke, Jeatvenike. svake-vrstne »križaljke, lzpov|edne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava ae p. n. občinstvo, da ee nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom členom I ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (ekladiiću) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvenu urede.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carlntia br. 28 u Trstu.
Poslano.
Ker nekdo iz Škrbine pite, da se je v Komnu aekalo kravje bolno meso, ter prodajalo za volovsko, itejem si v dolžnost naznaniti tem potom alavnemu občinstvu, da v mojej mesnici se to ni zgodilo.
V Komnu, meseca julija 1891.
JOSIP ŠVARA,
mesar.
Listnica upravništva.
Gosp. Alojz Orbec Nabrežina, kakor je razvidno iz naših knjig poslali ste nam 1. jan. 1891 J gld. za drugo polletje 1890, Beduj poslane 3 gld. upisni smo Vam za I polletja 1891. — Gosp. S Skrinj ar Ločuik —*90 kr. več poslanih upisali smo Vara na račun 1892 — G. 1. Erjavec Studenec, naročnina plačana do konca 1891. — Iz Cirkna na Primorskem poslal nam je nekdo 3 for. ne da bi se bil podpisal na kupon; prosimo, da nam javi svoje častito ime, d& vtmio uknjižiti. — G. Fr. G. Grahovo, plačali ste 8. jan. 1891 1 gld. 50 kr. do konca tega leta bilo bi torej se uplačati 4 gld. 50 kr. — (i. Ant. Perhavec Vipava, storimo po Vaii želji.
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljšo »poznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu !
-is nlica Zonta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se i tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskal- [ niče za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naro&be.
Zdatno znižene cene _
Stiskalnice za vino, sadje in o^ke
najnovejše izborne konstrukcije h trajno delujočim dvostrukim pritiskom in z regulatorjem »tiskalne sile. Garantirana delujoča sila I do 20% večja, nego pri druzih stiskalnicah!
Odlikovane s prvo nagrado na državnoj sadit ej razatavi,
ki je bila meseca oktobra leta 1888 na Dunaju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaki izskusili.
SADNE IN GROZDNE MLINE
10«5	izdelujejo in z Dunaja oddajajo
PH. MAYFARTH & Comp.
Dunaj II. Taboratraaae 76.
Tovarne za poljedelske in vinorejsko Btroje, livarna za železo in kladivu na par. Speoljalna frtrikaclja stroja v sa vinortjo ln uporabljen je sadja, itlikalnio sa aeno. Aparati za sušenje, patent dr. Ryder.
llustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako so jih žoli. Vzprejmejo se tudi zmožni in Bolidni zastopniki za primerno provizijo.
Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj).
Ounajaka boraa
10 jnlija.
Enotni dri. dolg v bankovoih — — gld 92.35 ,	v srebru — — — „ 92.30
Zlata renta— — — -----„111.—
6*/0 avstrijska renta — — — — — „ 102.50
Delnice narodne banke--— — ,1018.—
Kreditne delnice — —----„ 297 50
London 10 lir sterlin--— — — „ 117.15
Francoski napoleondori — — — — „ 9 21 C. kr. cokini — ______ , 5.55
Nemftke mark*, — — — - — — — , 57 47l/t
Br. 242/K. i. v.
Stavbena dražba
bode dne 16. julija 1891. od 9. do 10. ure dopoldne pri o. kr. okr. eolskem svetu v Sežani za odajo stavbe novih straniAč drugih notranjih del v šolskem poslopji v Komnu in zvišanja zidu krog iatega šolskega vrta.
Klicna cena je 994 gl. 68 hr., draž-beni vadium 50 gl. in atavbena varščina 100 gold.
Pismene ponudbe bo ne sprejmejo. Naris, proračun stroškov in stavbeni pogoji ao pri c. kr. okr. šolskem Bvetu v Sežani v pregled razpoloženi.
C. kr. okrajni šolski svet
V Sežani, 6. julija 1891.
Predsednik : Slmzig.
Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni oddajatelj.
rPrvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke'
Odlikovan z 12 meda^jemi, 0 častnimi diplomi in priznanji.
KVVIZDIN c- kr. priv. fluid proti kostoboiu
voda za vmivenje konj.
labi se že 30 let z najboljim vapehom po hlevih ružnih dvorov po večjih hlevih civilnih gospo-lov in vojaščine za okrepcanje pred hudimi naperi in zopetno okrepčanje po naporih; vsposoblju
Ifnnia	nnanlmn rlnln rini UA^IlAntu Lnnl / fr .... 2	\
konja 70. posebna dela pri veibanjtl konj (Training). Ntekleniea mtane 1	40 nov.
Kwizde rudeči blister 1 Innček 2 gl.	Kwizde kresoiin balzam l akatlj. -L 1.10.
Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50.	Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1.
Kwizde kopitno lepilo i avatk 80 ki. Kwizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr.	Kwizde milo za sedlo 1 ftkatlj. gld. i. Kwizde pralno milo za domače žival k gld. 1.60. 80 kr. 40 kr.
Kwizde kopitni vaselim 1 punica gl. 1.25.	Kwizde desinf. prašek zah. gl. 1.40. 2.40.
Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
Vsak dun razpošilja glavna zaloga K r e i s a p o t h e k e Korneuburg pri DUNAJU.
Lantnik pol. drn/.t'-o „Edinost".
indajarelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu