Karel Kravcar Oé- 2%rbow - Pred nami stoji eden največjih praznikov jugoslovanskih narodov - 20. obletnica zgodovinskega zasedanja Antifašisti-čnog veča narodnog oslobodjenja Jugoslavije (AVNOJ). Devetindvajsetega novembra 1943- so bili postavljeni prvi temelji nove socialistične Jugoslavije. Sredi vojne vihre, sredi nedokončanih borb so se postavljala nova temeljna načela o bodoči federativni socialistični ureditvi. Narodno-osvobodilna fronta je postala močna politična organizacija, v katero so vključeni vsi jugoslovanski narodi, Narodno-osvobodilna vojska pa močna sila, s katero so morali računati ne le okupatorji, marveč tudi zavezniki. V tem času so se na svetovnem prizorišču že pojavili zavezniki s svojimi načrti o povojni ureditvi Evrope. Razdelili so si vplivna področja, v katera je bila vključena tudi Jugoslavija. Hoteli so si zagotoviti čimvecji vpliv in svojo koristi, ne da bi pri tem upoštevali koristi in težnje naših narodov. Prav spričo vsega tega je napočil skrajni čas, da narodi Jugoslavije, ki so s svojo borbo dokazali, da no gre podcenjevati teh velikih uspehov, izrečejo svojo besedo o bodoči usodi in ureditvi svoje domovine. Iz vseh teh razlogov so Izvršni odbor AVNOJ-a, Centralni kr-mitet KPJ in pa vodstvo;narodno-osvobodilnega gibanja sklonili sklicati zas'edanje AVNOJ^a in predlagati, da sprejme sklepe,'ki bodo vse tisto, kar je bila glavna težnja, tudi uzakonili. 29.KI.1943. se je v malem bosanskem mestecu Jajcu zbralo 24O delegatov iz vseh predelov Jugoslavije, kjer so sprejeli daljnosežne zgodovinske sklepe in postavili temelje bodoči ljudski oblasti. AVNOJ se je spremenil v vrhovno zakonodajno in izvršilno telo z vsemi pravicami parlamenta. Kot začasna ljudska vlada je bil ustanovljen Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije z Josipom Brozom - Titom načelu. , Sprejet je bil odlok o odvzemu pravic takozvane jugoslovanske vlade v tujini in o prepovedi vrnitve v domovino kralju Petru Karadjordjeviču, dokler ljudstvo ne bo na svobodnih volitvah samo odločilo o vprašanju monarhije. Z istim odlokom je bil uveljavljen sklep o razveljavitvi oziroma reviziji vseh pogodb, ki jih je sklenila emigrantska vlada. ■Sprejet je bil'sklep, naj bo Jugoslavija federativna, demokratična država z enakopravnimi enotami: Srbi jo,^Hrvatskc, Slovenijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Sprejet je bil sklep o priključitvi Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije in Istre k Jugoslaviji. Josipu Brozu - Titu kot vrhovnemu komandantu vseh oboroženih sil je bil na predlog tovariša Josipa Vidmarja podeljen naziv maršala. Iz teh sklepov drugega zasedanja AVNOJ-a povzemamo tri najbolj važna dejstva: 1. potrditev in uzakonitev demokratične ljudske oblasti, 2. federativna ureditev in enotnost vseh jugoslovanskih narodov, 3. obračun z emigrantsko in domačo protiljudsko kliko, ki se je povezala -z okupatorjem v hoju proti osvobodilnij silam. S tem, ko je oblast prešla iz strmoglavljene buržoazije v roke ljudstvu, je bilo podano največ je jamstvo, da si bode narodi Jugoslavije ustvarili socialistično domovino in da bodo o njeni nadaljnji izgradnji in ureditvi odločali sani brez kakršnega tujega vpliva ali vmešavanja. DELOVNEMU KOLEKTIVU ČESTITAJO OB 20. LETNICI II. ZGODOVINSKEGA ZASEDANJA AVNOJA IN OB DNEVU REPUBLIKE TER MU ŽELIJO SE MNOGO USPEHOV PRI NJEGOVEM NADALJNJEM DELU: ŽIVEL 29- WOVFM6ER Dan Depubitke ] - DELAVSKI SVET - UPRAVNI ODBOR - UPRAVA PODJETJA - TOVARNIŠKI KOMITE ZK - SINDIKALNA ORGANIZACIJA - DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV 'TEKSTILNE INDUSTRIJE ■ - GASILSKO DRUŠTVO - UREDNIŠKI ODBOR "TRŽIŠKEGA TEKSTILCA'1 PROBLEMATIKA O PIANU IN PROIZVODNOSTI ZA 9 MESECEV 1963, IN PRIMERJAVA Z ISTIM OBDOBJEM LETA 1962, Predilnica: V predilnici je bil plan 9 mesecev letošnjega leta, ki je znašal 2,186.866 kg pri bazni Fm 34 izvršen z 2,286.608 kg in znaša 104,56 odstotkov. V istem obdobju lanskega leta pa je bil plan 1,836.297 kg pri bazni Nm 34 izvršen z 2,016.222,1 kg, kar je znašalo 109,80 i in je letošnje izvršenje plana ža 5,24 i nižje od lanskega izvršenja v 9 mesecih. Zastoji vretenslfih ur so se v. primerjavi z lanskim istim obdobjem povečali za 2,- i in to na račun odsotnosti delovne sile. Zaradi nižjih izostankov porodnic se je odstotek izostankov delovne sile v primerjavi z 9 meseci lanskega- leta znižal za 0,4 odstotka» Baznih gramov na vretensko uro je bilo narejenih 18,13, v istem obdobju lanskega leta pa 18,99 in je zato indeks 95,47. Rendement je za malenkost boljši od lanskega, in sicer je letošnji 95,61,. lani pa 95,31. Storilnost se je dvignila; za 100 kg preje, pri bazni Nm 34 je bilo porabljenih 26,76 ur, ali 5,54 delovnih ur manj, kot v istem obdobju lanskega lera in je indeks 120,70. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 117,41. Sukalnica: V 9 mesecih letošnjega leta je bil plan sukalnice 44-0 tisoč in 834 kg pri pover-Nm 9,2 izvršen s 434,646,7 kg, kar znaša 98,60 medtem, ko je bil plan 409-973 kg v lanskem istem obdobju dosežen s 108,57 ali s 445.103,7 kg. Letošnje izvršen je plana je v primerjavi • z lanskim za 9,97 i nižja. Zastoji vretenskih ur so se znižali za 2,- i in sicer na račun odsotnosti delovne sile in pomanjkanje predpre-je. Odstotek izostankov delovne sile je ostal v glavnem na isti višini, kot v lanskem istem obdobju, spremenila se je samo struktura zastojev, in sicer so se izostanki letnih dopustov znižali, medtem ko so se izostanki porodnic in bolezni povečali » V 9 mesecih letošnjega leta je bilo narejenih 53,86 gramov na vretensko uro, v istem obdobju lani pa 54,92 in je indeks 98,07. Storilnost je nekoliko padla; za 100 kg preje pri povprečni Nm 9,2 je bilo porabljenih 13,95 delovnih ur, v 9 mesecih lani pa 13,32 - indeks je 95,48. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. je 96,92. Tkalnica: Devetmesečni plan letošnjega leta, ki znaša v tkalnici 11,297.624 kvadratnih metrov, je bil izvršen z 11,054.401,5 kg in znaša 97,85 i5 medtem ko je bil plan 20,783.565 votkov dosežen s 100,41 i, ali z 20,869.248 votki. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se je izvršenje plana kvadratnih metrov znižalo za 1,49 i, ko je bil plan 10,007.226 kvadr. metrov izvršen z .9>941.588 kvadratnimi metri in je znašal 99>34 i, izvršenje plana votkov pa se je znižalo za 0,22 i, in je bil. plan 17,307.233 votkov dosežen s 100,63 i°, ali s 17,415.819 votki. Zastoji statvenih ur so na isti višini, kot v lanskih 9 mesecih. Odstotek izostankov delovne sile jev primerjavi z lanskim istim obdobjem za malenkost nižji, in sicer za 0,8 i in to na račun nižjih bolezenskih izostankov. Ravno tako, in iz istih vzrokov- se je znižal odstotek • izostankov samo tkalk, in to za 0,3 i. Izkoriščanje na Eliteks avtomatskih statvah je bilo v celem devetmesečnem obdobju 73,99 i° (računano na 15 ur), medtem, ko je bilo v III. tromesečju 71,16 i° in za 5,91 i nižje, kot v II. tromesečju, ko je bilo izkoriščanje 77,07 i. Storilnost je v porastu; za 1000 votkov jo bilo porabljenih 43,23 delovnih - ur, ali 4,91 delovnih ur manj, kot v lanskem istem obdobju in je zato indeks 111,36. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 110;13. Opismenitilnica: V opismenitilnici je bil devetmesečni plan letošnjega leta 10,924.486 kvadratnih, metrov izvršen z 12 milijoni in 72 ,..777,1 kv.-in znaša 110,51 i. Izvršenje plana se je riapro::; Ionskem letu oz. 9 meseci znižalo za 1,11 v, ko je bil plan 9,815.509 kvadratnih metrov izvršen z 10,956.052 kvadratnimi metri - to je 111,62 i. Plan 209.937 enot pa je fcil dosežen s 107,41 i, ali 226.610,2 enotami in jo izvršenje plana za 2,09 i nižje, kot lanskoletno izvršenje v istem obdobju, ko je bil plan 229.589 enot izvršen z 252.607,7 enotami, ali 110,03 i. Odstotek izostankov delovne sile se je na račun nižji!: bolezenskih izostankov znižal za 0,9 i» ■Storilnost je v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem padla; v letošnjem istem obdobju je bilo sz 100 enot. porabi jenih 90,77 delovnih ur, lani pa 85,08, kar znaša v obliki indeksa 93,73. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 96,01. Hazin Omerovič la 'k.G.ftU, ItiitCl kouftHllUlCu nastm jzodjtii V soboto dne 9. novembra 1963. ob 16. uri se je vršila redna letna konferenca Zveze komunistov našega podjetja v učilnici Centra za izobraževanje. Konferenci so kot gostje prisostvovali: Tovarišica Tilka Blaha - članica. CK ZKS, član okrajnega komiteja ZK - tovariš Debeljak, sekretar Občinskega komiteja tovariš Stane Mešič, predsednik Občinske skupščine Tržič tovariš Milan Ogris, predsednik SZDL tovariš Vlado Brjavšek, predsednik Občinskega komiteja Zveze mladine Slovenije tovariš Rudi Hafner, zastopnik TK Peko tovariš Jože Benedičič. Konferenca je potekala pod predsedstvom tov. .Milana Tribušona. Po izvolitvi organov konference je sekretar TK ZK BPT tovariš Branko Veselinovič podal poročilo Tovarniškega komiteja o dosedanjem delu. Navzočih 119 članov je njegovo izvaja: j e z interesom spremljalo, prav tako tudi gostje, in jim zate kasneje ni bilo težko poseči v razpravo, ker so tudi poročilo dobili štiri dni pred samo konferenco. Poročilo je poleg drugega obravnavalo predvsem uspehe in pomanjkljivosti organizacije Zveze komunistov v času od zadnje letne konference, ki je bila skoraj pred dvemi leti. Poročilo je nadalje obravnavalo porast' proizvodnje, rekonstrukcijo, smernice sedemletnega perspektivnega plana, smernice za leto 1964., problematiko okrog izdelave statuta podjetja, priprave na 42 urni tednik, nove metode ZK v Razvijanju mehanizma delavskega samoupravljanja, organizacijsko-kadrovska vprašanja ter izobraževanje in rast Zveze komunistov. 0 uspehih, pomanjkljivostih in bodočih nalogah je razpravljalo 12 članov in gostov* Z ozirom na to, da je v našem podjetju zaposlenih 64 '/' tenek, je tovarišica Ivanka Šulgaj razpravljala predvsem o udeležbi žensk v političnih in samoupravnih organih, o strokovnem usposabljanju žensk, o razvoju služb, ki po svojem namenu služijo za razbremenitev žene. Tovariš Miro Pirih je V' svoji izčrpni razpravi analiziral dosedanje priprave za prehod na 42 urni tednik ter med drugim povdaril, da je danes skrajšani delovni čas poleg statuta podjetja najvažnejše vprašanje* za slehernega zaposlenega, ker je to plod dolgoletnih borb, v katerih so bili komunisti avantgarda delavskega razreda, kjer so -se borili za boljšo življenjske pogoje delavcev, kar. se zrcali v naši novi Ustavi. Člen 37. nove Ustave pravi, da delovni čas ne sme biti daljši, kot 42- ur na teden. S tem členom se je uzakonil dolgoletni sen in dolgoletna borba naših očetov in pradedov. Nadalje je konferenci predlagal, naj sprejme v zvezi z 42 urnim tednikom naslednji sklep, ki pravi: Čim bodo končano prve analize in nam bodo znani rezultati, naj se skličejo sestanki grup, na katerih naj bi se seznanili z rezultati analiz in sprejeli obveznosti za pomoč pri prehodu na skrajšani 42 urni tednik. Tovariš Karel Kravcar je razpravljal o dosedanjih pripravah pri izdelavi osnutka statuta, povdaril vlogo Zveze komunistov ter nakazal osnovne probleme, s katerimi se bomo morali spoprijeti pri nadaljnji izdelavi statuta. Direktor tovariš ing. franc Žitnik je razpravljal predvsem o nalogah organizacije Zveze komunistov pr^ uresničevanju sedemletnega perspektivnega plana. Med drugim je dejal, da se s perspektivnim planom podjetja predvideva, da bomo zastareli strojni park zamenjali z novim, vendar je otežkoeenp v pogledu dosedanjih prostorov starega obrata tkalnico, ker so novi stroji znatno širši* Dejal je, da vseh strojev ne moremo zamenjati naenkrat, temveč jih bomo nabavili do lota 1370. V planu se predvideva, da bomo zamenjali vse stare statve ter se v bodoče vrgli predvsem na izdelavo širokih artiklov, kakršne zahteva tržiščei V perspektivi bomo prešli na konfekcijo, ker se bomo osredotočili na posteljno perilo za n-mačinstvo, s tem , da bomo delali vseh vrst tkanine, platno, listne damaste in žakarde - bele, pisane in barvane. Oli bomo na specializacijo vmesnih podlog. Tovariš direktor je noto še povedal, da bomo proizvodnjo razvili tako daleč, da bomo v prihodnosti konfekcionirali in prodajali. S ten pa bomo morali položaj današnje situacije enostavnega blaga bistveno izboljšati. Primerno bo treba preurediti obrat oplemoni tilnice, kar bo snov za eno izmed prihodnjih sej Delavskega sveta, kjer naj bi bilo govora o nadaljnih 600 milijonih, katere bi potrebovali za tako preureditev. Seveda pa pri ten ne bo smel trpeti družbeni standard. Naslednja.diskutantka je bila tovarišica Tilka Blaha, člani- ca Centralnega komiteja ZKS, ki je razpravljala o pomembnosti vključevanja žensk v družbeno-političnc življenje. V svojih izvajanjih se je dotaknila tudi poglavja o osebnosti človeka, strokovnega izobraževanja na delovnem mestu, druž-beno-ekonomskega in splošnega izobraževanja ter kulturnega dviga delovnega človeka. Tovariš Viktor Švab je razpravljal o graditvi objektov družbenega standarda, o nalogah in vlogah ZK v organih delavskega samoupravljanja. Na osnovi podanega poročila in diskusij je konferenca sprejela naslednje smernice za bodoče delo: Na področju odnosov med ljudmi se moramo zavzemati za rast novih humanističnih kvalitet, razvijati odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubnega razumevanja, strpnosti, vzajemnega sodelovanja in pomoči, hkrati simpatij in tovarištva ned ljudmi. Na tej podlagi je treba razvijati boj mnenj, kritiko, samokritiko in sodobne metode politične akcije. Omogočiti je 'treba, da bo človek postajal iz dneva v dan čedalje bolj svoboden, hkrati pa se je treba boriti za načelo, ki je začrtano v programu ZK, to je, da je človek-proizvajalec najvišja vrednost naše sodobne socialistične družbe. Premajhna informiranost članov kolektiva včasih ustvarja nepravilno javno mnenje, zaradi tega je potrebno poiskati najboljše oblike, kako informirati kolektiv o uspehih, pomanjkljivostih in nalogah, ki nas čakajo v perspektivi. Čedalje bolj se moramo posluževati, individualnih razgovorov preko metod političnih organizacij in razgovorov v manjših skupinah, ki naj ne presegajo 10 ljudi. Komunisti smo odgovorni, da omogočimo vsakemu članu kolektiva, da s svojimi svobodno izraženimi predlogi sodeluje pri uresničevanju najboljšega sistema dela, v borbi za večjo produktivnost, boljše pogoje dela in boljše odnose v kolektivu . Osnovne organizacije se morajo še nadalje prizadevati, da se bodo vrste Zveze komunistov organizacijsko in kadrovsko neprestano krepile. Sprejemanje novih predvsem mlajših ljudi v ZK mora-biti posledica večjega vpliva in ugleda, ki si ga je Zveza komunistov pridobila med ljudmi, oziroma delavci in mladino. V organizacijo je treba sprejemati tiste člane kolektiva, ki so sl ssvojim delom na delovnem mestu in v družbeno-politieni praksi pridobili,osnovne kvalitete komunistov. Sprejemanje novih članov ne sme biti le boj za število, temveč boj za normalno rast in kvaliteto ZK. Osnovne organizacije so dolžne, da za novosprejete mlade ko- muniste skrbijo, da se z delom in -s konkretnimi zadolžitvami usposabljajo za prevzem najrazličnejših nalog, ki se postavljajo pred člane ZK. Tovarniški konitet pa je dolžan, a v najkrajšem Času izdela*program ideološko-političnega izobraževanja in idejne vzgoje, ki bo slonel'na konkretnih reševanjih problemov vsakodnevne prakse. Vzgojno-disciplinska politika mora biti takšna, da bo pravočasno in živijensko uporabna za vsakogar z namenom, da ga odvračamo od napak in istočasno s tem vzgajamo. Delo komunistov v vseh organih delavskega upravljanja, sindikalni organizaciji in Zvezi mladine' je ogledalo aktivnosti komunistov, zato ni dovolj, da smo komunisti samo člani teh organov in organizacij, temveč je naša naloga, da pravilno zastopamo vsa napredna stališča in da znamo z metodo prepričevanja. usmerjati delo v njih. Za naše bodoče delo naj vel ja načelo, da bomo pri svojem delu uporabljali moč znanja, ne pa avtoritete ZK. Komunisti se moramo navaditi na iskrenost, pravičnost-,' dojemanje pravilno kritike, odpraviti moramo hitro užaljenost itd. Držati so moramo pravila, da je potrebno lastno delo večkrat kontrolirati. Za uspešno politično delo pa je potrebno razvijati še belj ' sistematično ideološko izobraževanje ZK, kakor tudi članov kolektiva. Potrebno je organizirati izobraževalne akcije z aktualno družbeno-ekonomsko problematiko; nujno je poživiti individualno poglabljanje komunistov po raznih materialih, ki vsebujejo napotila za reševanje problemov, ki se vsakodnevno pojavljajo. Določila nove Ustave nas zavezujejo, da organiziramo poslovanje in upravljanje v podjetju tako, da bodo neposredni proizvajalci kar najbolj neposredno- odločali o vseh vprašan jih svojega dela in ekonomskega napredka podjetja. Uvajanje sodobne [ organizacije dela zahteva poglobljeno študijsko strokovno dalo z veliko mero poznavanja družbenih odnosov. Pri pripravah sedemletnega plana, statuta podjetja in priprav za prehod na 42 urni tednik, za vse to se je treba dosledno boriti z novimi metodami delitve dela in specializacije naše proizvodnje., nenehno se je treba boriti za dvig produktivnosti dela, strokovne službe pa so dolžne, da omogočijo vse pogoje za pripravo in izvrševanje omenjenih nalog. Komunisti v ekonomskih enotah morajo biti nosilci dviga produktivnosti dela, ki naj sloni na boljši, organizaciji cel o najustreznejšimi razporejanji kadrov in z usposabljali jan. ma delovnih mestih. Zavzemati se moramo za sprovajanje dolevo.. in tehnološke discipline, za varčevanje sredstev za delo mn izkoriščanje strojnih zmogljivosti. Posebnjo skrh moramo komunisti posvetiti uvedli takih meril delitve dohodka, ki lodo močna vzpodbuda za tiste člane kolektiva, od katerih se zahteva največja odgovornost. Omenjene naloge bomo uspešno izpolnili, če bomo še nadalje uspeli z razvijanjem sistema delitve dohodka po delu zainteresirati vse člane kolektiva ter povezati individualne interese članov kolektiva s skupnimi interesi podjetja kot celote. Konferenca je izvolila nov 11 članski pomlajeni Tovarniški komite. Za sekretarja TK ZK pa je bil ponovno izvoljen tovariš Branko Veselinovič. i 1 ncua z « (nadaljevanje) V prejšnji številki Tekstilca ste se popeljali, čeprav samo v mislih, z nami do Hannovra. V tej številki vas vabimo, da nas pospremite po raztavnih prostorih 4. mednarodne razstave tekstilnih strojev. Do nekaj kilometrov oddaljenega razstavišča se v mrzlem jesenskem jutru odpeljemo z našim avtobusom. Ko dobimo kot inozemski obiskovalci razstave pri blagajni brezplačne karte in spominske značke, se napotimo razdeljeni v majhne skupine proti razstavnim dvoranam, ljubljanska skupina, s katero smo potovali tudi Tržičani, je bila namreč zelo pestra. Na razstavi si je skušal vsakdo ogledati pač tisto, kar ga je na bolj zanimalo in s čemer se ukvarja v svojem vsakodnevnem delu. Tisti pa, ki so si hoteli ogledati vse, so se morali že prvi ckn sprijazniti z malo nenavadno ugotovitvijo, da se bodo morali na račun splošnega pregleda odreči ogledu posameznih zanimivosti, kajti tako obsežne razstave, -ki je našla streho v desetih ogromnih dvoranah, si v dveh dneh res ni mogočo temeljiteje ogledati. Po statističnih .podatkih se je povečal obseg svetovne trgovine- tekstilnih strojev v zadnjih štirih letih za okoli 70 /. Vzroke za tako presenetljiv napredek je treba iskati v veli- (L J. kih potrebah po modernih proizvodnih sredstvih v industrijsko razvitih in razvijajočih se deželah, v želji po večji proizvodnji in boljšem izkoriščanju kapacitet, težnji po•avtomatizaciji delovnih postopkov in nenazadnje tudi v izredno močni konkurenčni borbi. V znamenju tega napredka je potekala tudi 4t mednarodna razstava tekstilnih strojev v Hannovru, doslej največja tovrstna strokovna prireditev, na kateri je razstavljalo poleg ZDA in Japonske 13 evropskih držav, ned njimi, čeprav le v skromnem obsegu, tudi Jugoslavija. Na 64.500 kvadratnih metrov razstavnega prostora je prikazalo ned 22. septembrom in 1. oktobrom 828 firm svoje zadnje dosežke s področja gradnje tekstilnih strojev in opreme, ned njimi tudi marsikaj, kar je bilo do sedaj' znano le ozkemu krogu strokovnjakov. Po mnenju organizatorja mednarodne razstave tekstilnih strojev prireja vsako četrto leto Comité Europeen des Constructeurs -de Materiel Textile, so rezultati razstave tako glede števila obiskovalcev, kakor tudi glede obsega sklenjenih pogodb in navezave poslovnih stikov presegli celo najdrznejša pričakovanja. Pomudimo se za nekaj trenutkov' najprej v dvoranah, ki jih je organizator razstave namenil strojen in opremi predilnice. Predilnica, ki se je v- zadnjih desetletjih spreminjala le v raznih konstrukcijskih izboljšavah, stopa na pet avtomatizacije. Kosmiči bal bombaža, ki jih odpira vrtiljaku podoben odpiralni stroj, se dovajajo po rahljanju in čiščenju neposredno mikalnikom,'katerih pramene je mogoče združiti in dovajati prvi pasaži raztezalk. Če upoštevamo ugotovitev, da ja mogoče presti tudi brez predpredenja na krilnih strojih, o čemer smo se na razstavi lahko prepričali, lahko rečeno, a avtomatizirane predilnice niso več neuresničljive sanjo. Poleg teh sprememb, ki utegnejo imeti daljnosežne posledice, je nudila razstava radovednemu obiskovalcu tudi mnogo manjših, kljub temu pomembnih zanimivosti. Urna proizvodnja mi-kalnikov z avtomatično regulacijo debeline pramena in avtomatično menjavo loncev se je povečala do 15 kg. Lonci raztezalk, katerih hitrost se je povečala na 250 in več metrov na minuto, so se povečali do premera 800 milimetrov.-Krilni stroji s povečano proizvodnjo in velikimi formati navitkov so opremljeni z avtomatičnimi zaustavkami, elektronske naprave na prstančnih strojih, ki so zaradi neposrednega pogona vreten široki le 50 cm, pa opozarjajo predico na pretrgano nit. Pozornost obiskovalcev so pritegnile avtomatične naprav-... ve za snemanje copsov, nič manjšega zanimanja pa ni bil deležen prediini stroj, ki prede brez. prstana in tekačev. Tudi v tkalnici je bilo opaziti znaten napredek, Čeprav je trditev, da pripada bodočnost brezčolnicniin tkalskim strojen malo huda» dokazuje veliko zanimanje za razstavljeno tovrstne stroje» da utegnejo postati v prihodnosti resen tekmec tradicionalnim statvam. Konstrukcijske izpopolnitve, s katerimi se toavijo številne renomirane strojne tovarne, so omogočile izdelavo statev, ki dosegajo hitrost 350 vrtljajev v minuti. Če računamo, da tečejo statvo, na katerih tkemo istočasno tri tkanine, z 200 vrtljaji v minuti, dobimo presenetljivo proizvodnjo, 600 votkov v minuti. Tako, kot so prevzeli pred leti privezovalni strojčki ročno delo privozo-valk, prevzemajo avtomatični previjalni stroji v pripravi osnove in votka, pretežen del delovnih operacij previjalke. Konstruktorji so šli tako daleč,' da vgrajujejo avtomat za previjanje votka na same statve. Elektronski čistilci preje omogočajo tudi pri velikih hitrostih tkanja ugoden strojni izkoristek in veliko proizvodnost. Razstava je pokazala, da so v škrobilnicah prevladali škro-bilni stroji s sušenjem na bobnih. Nezanesljivo človeško oko zamenjujejo pri modernih pregled ovalnih strojih elektronske naprave za regulacijo napak v izdelani tkanini. Največje zanimanje pa so vzbujali v tkalskem sektorju počasi tekoči modeli brezčolničnih tkalskih strojev, ki so nazorno prikazali delovanje mehanizma za prenos votkov. Izredno živahna poslovna dejavnost na pletilsken sektorju dokazuje, da tudi pletenine uspešno prodirajo na področje oblačenja. Prav tako predstavlja možnost proizvodnje netka-nega tekstila s pomočjo kemičnega in mehaničnega povezovanja vlaken, razširitev tehnoloških možnosti in-dopolnilo tkanim proizvodom. Želja po avtomatizaciji oziroma uvajanje rentabilnejših lot-tinuirnih postopkov je našla v oplemenitilnicah 'plodna tla.' Neprekin j.eni postopki razškrobl jen ja» bel j en j.a, pranja, barvanja, tiskanja ter apretiranja, sušenja in fiksiranja a estaja jo simbol modernih oplenenitilnic. Nova spoznanja v strux-turi tekstilnih vlaken,; nezadržen prodor sintetskih vlaken in novi postopki oplemenitenja postavljajo pred inženirja in kemike vedno nove zahteve. Eazpenjalni sušilniki z elektronsko kontrolo in hitrostjo do 200 metrov na minuto» tor-mofiksirni stroji za sintetične tkanine, sanforizirko. stroji za kaširanje tekstila z umetnimi penastimi snc\~mi, aparati za beljenje in barvanje pod tlakom, ter moderni laboratorijski aparati predstavljajo sad njihovih prizadevanja Ker bi podrobnejši opis tehničnih zanimivosti presegal okvir tega članka, amo se skušali v današnjem sestavku omejiti le na zapažanja in vtise o dveh dneh, ki smo jih prebili poa streho razstavišča. , , n \ (nadaljevanje sleci) N eZGODE V oktobru je bilo v našem • podjetju 11 obratnih nezgod, od tega 8 pri delu in 3 na poti na delo: JOŽE PONGRAC, škrobilec je na spolzkih tleh, ko je šel na delo, padel in se udaril na hrbet. Z dela je zato izostal 10 delovnih dni. NANDE ALJANČIČ, šofer tovornega avtomobila se je ponesrečil, ko je peljal bombažno prejo v Slavonsko Požego. Med vožnjo mu je počila prednja desna guma, vsled česar se je avtomobil prevrnil na desni bok, ponesrečenec pa si je pri tem poškodoval desno ramo. V oktobru je bil v bolniškem staležu 23 dni. Vzrok - višja sila. JUDITA KNIFIC, navijalka osnove si je pri odstranjevanju preje, katera se je nä/Vila na os, poškodovala sredinec leve roke na ta način, da jo je zgrabilo vrteče se vreteno. Bolovaia je 12 dni. Vzrok - pomanjkanje poklicnih izkušenj. METOD ZUPAN, podmojster v tkalnici se je poškodoval pri vitlu za dviganje tkalskih strojev. Ker so ostali delavci popustili ročico misleč, da je tovor že sedel.na 'voziček, se je ročica še zasukala za pol obrata, kar je zadostovalo, da je udarila ponesrečenca na glavo in na nos. V zdravniški oskrbi je bil 17 delovnih dni. Vzrok - slaba organizacija dela v skupini. IVANA MRAK,, tkalka. Pcnes.ro-čenka je stala ob tkalskem stroju, poleg pa je bil pokonci prislonjen blagovni valj, v katerega je zadel natikovalec votka in ga prevrnil ponosrečenki na prste desne noge. Za okrevanje je potrebovala 10 delovnih dni. Vzrok - nepazljivost natiko-valca votka. MIRA HORVAT, predica, si je poškodovala palec desne roke v avtobusu, ko se je peljala-z dela domov. V staležu je bila 11 dni. FRANC JAKOPIN, vodja transportne grupe si je pri nakladanju tkalskih strojev na avtomobil poškodoval palec love roke/ Prst mu je pritisnila železna cev, po kateri je s svojimi delavci transportiral stroje. Za to nezgodo je. bil v zdravniški oskrbi 10 dni. Vzrok - nesložnost dela v skupini. IVAN DOLENEC, podmojster v adjustirnici je na poti na delo padel z mopedom ter si poškodoval desno roko in ebo koleni. Doma je bil tri sni. FRANCKA DEŽMAN, delavka, v pregledovalnici blaga pri čiščenju krajev tkanin si je poškodovala levo roko, kc sta s sodelavko peljali voz blaga skozi vrata v-drug oddelek. V oktobru je bila v bolniškem staležu 12 delovnih dni, je pa doma še v novembru. Vzrok - neskladnost dela. v skupini. FRANCKA RAVNIK, tkalka se je poškodovala na tkalskem stroju pri zaganjanju, na ta način, da jo je udarila udarna ročica na palec desne roke. Zaradi tega je izostala z dela 10 delovnih • dni. Vzrok - pomanjkanje poklicnih izkušenj. FRANC ALJANČIČ, kemijski tehnik se je urezal s steklom. na desno roko, ko mu je pri čiščenju počila steklena čaša za analize. V okto--#*'bru je bil doma en dan, je pa še naprej v bolniškem stalezu. Vzrok - nezadostna pazljivost. Vseh teh enajst nezgod je zahtevalo 119 delovnih dni izostanka, od.tega 95 dni pri delu in 27 za nezgode na poti na delo oziroma z dela. Koleg tega se je zdravljenje iz prejšnjega meseca zavleklo pri sledečih ponesrečencih: Peter Purgar • Bruno Teran Ana Klinar Marija Marin Stane Vidic - (vsi poškodovani pri Viktorija Dobrin -(na poti nadelo) 11 dni. 27 dni. 9 dni 5 dni 10 dni delu) 27 dni Vseh izgubijenih .dni. je torej 1.57 pri delu in 51 "a poti na delo oz. z dela. V primerjavi s prejšnjimi meseci je bilo v oktobru pr cej nezgod. Tudi na peti na delo in z dela so bile kar tri, kar jo prilično precej. Ena nezgoda jo bila na službenem potovanju, do-čim smo pri transportiranju tkalskih strojev zabeležili dve poškodbi. Zanimivo je tudi to, da so se kar v treh primerih ponesrečili Ijudje zaradi nesložn a ti pri delu. V desetih i7LO.se.cih .lerošn j ■-ga leta je bilo skupno' 79 nezgod, od tega 67 pri dolu in 12 na poti na dolo. V tem času je bilo izgubljenih 1.099 delovnih /ni., od tega 774 pri nesrečah ..... delu in 325 pri nesrečah na poti na delo in z dola,. V mesecu oktobru so v našo podjetje vstopili sledeči: - v predilnico; Janez Papier, Ivanka To-r an, Fat ima Č oragi ć, lorija d.ebevc, Cecilija Repinc, Jožica Mandeljc, - v tkalnico: Francka Marinšek, Na do' Škerget, Helena Meglit. Milena Laibacher, Jane Dacar, Janko Car, Ahtoo Brejc, Budi Rejc. - v skladišče bombaža: Jože Gorjup, Anton Zagma-jster« - v kotlarno: Štefan Klemenc. - v tehnični sektor: Hinko Podjavoršek. Iz podjetja so odšli: - iz predilnice: Terezija Šmid - v preizkusni dohi, Jožefa Škropeta - pravilna odpoved, Miroslava Debeljak - pravilna odpoved, Anica Muc - invai, upokojena Bronislava Peternelj - pravilna odpoved, Janez Vogelnik - pravilna *•*.. odpoved. - iz tkalnice: Ivica Vlašič - pravilna odpoved, Minka Blažič - pravilna odpoved, Helena Meglic - v preizkusni dohi, - iz oplemenitilnice: Erna Zupan - pravil.odpoved Polona Lunar - v pokoj. - iz mehanične delavnice: Milan Perko - prav.odpoved - iz kotlarne: Jakob. Horvat - samovoljni izstop. - iz uprave: Eleonora Pirc - komercialni 'sektor - v pokoj, Mimi Černelč - finančni . -tor - umrla, Vera Ropret, kadrcvsko-soc. sektor - invalid, premeščena, Mirko Majer - iz direkcijo -službeno premeščen. + + + + +, + +++ +++ +++ +++^-f+-r^+-r+ J +++ +++ +++ +++ +4+ +4-+ + -ir + + + + + Miro Pirih t2 urwi Ker bo verjetno slehernega zanimalo, kako je s skrajšanim delovnim, časom, nam bo o ten nekaj več povedal tov. Miro Pirih. Namen skrajšanega delovnega časa ni, da bi zmanjšali proizvodnjo, ker s ten bi znižali tudi dohodke, ampak doseči moramo isto proizvodnjo v 42 urah, kakor sedaj v 48 urah, ker le na ta način nam bodo žasigumni isti osebni dohodki, kakor doslej. Z drugimi besedami povedano, proizvodnja oziroma storilnost se nora povečati za 14 ker le take bodo zagotovljeni dosedanji rezultati gospodarjenja. To pa ni tako lahko, kot se je prvotno mislilo. Da pa bi bili pripravljeni na prehod na skrajšani delovni čas, je potrebno sprovesti akcijo, v kateri naj sodeluje vsak član kolektiva. Izdelati je. potrebno vrsto ++ f++ analiz, katere bodo služile Zvezni komisiji pri izdelavi Zveznega zakona o skrajšanem delovnem času. Analize morajo biti temeljito izdelane in zajeti morajo fizično proizvodnjo, ekonomsko utemeljitev, izkoriščanje strojnega parka, izostanke, nadure, štednja ter iskanje še ostalih notranjih rezerv. Ne zadostuje samo sklep, da bomo bolj delali, kot se je to že zgodilo. Prvič to ni nobena utemeljitev za prehod na skrajšani .delovni čas, po drugi strani pa naj ne nosi vse teže skrajšanega delovnega časa samo delavec v proizvodnji. Brez analiz tudi ne moremo zaprositi za dovoljenje za prehod na skrajšani delovni čas in le-te .morajo biti izadelane,’ če hočemo biti deležni eventuelnih olajšav. (Predlog je namreč, -da-se- -ukine prispevek na izredni dohodek). Na jasnem si pa moramo biti, da.položaj tekstilne industrije'ni najbolj rožnat spričo naraščanja cen osnovnega, kakor tudi ostalega potrošnega materiala, dočim so prodajne cene našim proizvodom plafonirane. Med podjetji, ki je pristopilo k analizam, je tudi naše. Komisija, ki jo je. imenoval Delavski svet, zajema vse sektorje in pripravlja material, na podlagi katerega še bo moralo na široko razpravljati in iskati novih predlogov, da‘*se bo lahko dobila nova slika. Nekaj podatkov je že znanih in jih bom v grobem navedel: 1. Sedanje stanje Z izjemo obrata predilnice, ki 'se zaradi nočnega dola nekoliko loči '.id • ostalih obratov, delajo proizvodnji in vzdrževalni obrati 48 na teden. Ker je zajet v 8 urnem delovnem času tudi polurni odmor, je dejanski delovni čas 45 efektivnih ur na teden. V predilnici, ki dela v dnevnih izmenah efektivno 48 ur, v nočni pa 40 efektivnih ur na teden, znaša efektivni delovni čas povprečno 45,33 ur na teden. 2... Predlog razdelitve delovnega časa Z ozirom na visoki odstotek zaposlene ženske delovne sile z upoštevanjem prihrankov na energiji in zaradi možnosti izvrševanja določenih dol investicijskega in rodnega vzdrževanja v dela prostih dnevih, n.pr. sobota, je komisija mnenja, da preidemo postopoma na 42 urni delovni tednik s tremi prostimi sobotami v mesecu. V dnevih obratovanja računamo s polurnim odmorom. 3. Ocenitev padca v proizvodnosti Če se odločimo za razdelitev časa po načelu 8 urnega delovnega-časa s prostimi sobotami, lahko račun--mo, da je padec proizvodnosti' enak zmanjšanju števila efektivnih ur. Tako dobimo za prehod na 44 urni delovni teden, ko je prosta vsaka druga sobota, naslednje zmanj-. sanje proizvodnosti: 8,3 i°\ oziroma za predilnico 9 Pri prehodu na 42 urni delovni čas je padec proizvodnosti 12,5 za predilnico pa 13,2 $>. 4. Produkcija Predilnica: Po rezultatih devetih mesecev bo končna proizvodnja za leto 1963* 3.425 efektivnih ton pri povprečni Nm 29,39 in pri 422 po spisku, zaposlenih. Ker bo v letu 1964. z rekonstrukcijo predilnih strojev na novo usposobljenih 4.628 vreten, bomo imeli skupno 29.072 vreten. Z novimi kapacitetami bo možno, kakor kaže izračun, nadoknaditi izgubljene ure. Pri 48 urnem tedniku bi bila proizvodnja, računajoč, da bo polovica novih vreten obratovala celo leto, ostala polovica pa pol leta, pri povprečni Nm 29,39 - 3.7CO tor: preje. Z uvedbo skrajšanega delovnega časa pa bi dobili sledeče rezultate: 2.95O ton efekt. 560 ton efekt. Skupaj: 3.510 ton efekt. 2.95O ton efekt. 280 ton efekt, I4O ton efekt, Skupaj: 3.370 ton efekt. Pri izračunih, ki sem jih nakazal, se vidi, da glede lame proizvodnje v predilnici ne bo velikega odstopanja. Saj bi bila proizvodnja celo za 3 večja, če bi vsa vretena obratovala celo leto. Tkalnica: Na razpolago imamo tudi že nekaj grobih podatkov za tkalnico. 1, Planirana produkcija za mesec november 1963. s stroji, ki so že izločeni iz tkalnice. .. 594 delavcev - 109.296 delovnih ur - 1,329.000 m b) Proizvodnja predilnice A B pol vr.c.l. B pol vreten pol leta a) Proizvodnja predilnice A B celo leto 2* Z vključitvijo novih 118 avtomatskih statev v prcizvod-dnjo; število delavcev se poveča za 37, to je 631 delavcev - 116.104 del. ur 1,461.000 kv. m je 103,46 S -3. Z novimi čistilnimi stroji v pregledovalnici odpade število ljudi v tem oddelku za 30, to je 601 delavec, 110.584 delovnih ur - 1,461.228 kv. m je 108.63 ,4. Z odstranitvijo širokih tkalskih strojev in hekaj ozkih, se število ljudi zmanjša še,za 88, to je 513 delavcev - 94.392 delovnih ur. 5. Če tečejo avtomati v tri izmene, se število delavcev poveča od 513 na 603, to je 110.952 delovnih ur - kar je 1,626.000 kv. m, proizvodnost je 120,53 Oplemenitilnica in ostali? Najtežje je z oplemenitilnica, ker brez predhodnega plena ne more izdelati nobenih analiz in izračunov, ravno tako je z ostalimi ekonomskimi enotami, ker nimajo določenih meril, s katerimi bi lahko merili njihovo proizvodnost. Kar sem navedel, je samo drobec vseh raziskav, ki bodo. so' sledile. Pri tem delu se bomo srečavali s problemi, s katerimi se bomo morali spoprijeti prav vsi. +++++ +++++ +4-4—h 4~ +++++ +++++ -1—(-+++ +++++ +++++ +++++ ... 4-4- + + + ■ • • . ; . ■ • +++++ +++++ ■ +++++ PESTRA DEJAVNOST MLADINE.BPT V septembru smo si mladinci našega podjetja ogledali tekstilno tovarno IBI v Kranju. Vsem je to podjetje - čeprav je v primerjavi z našim sorazmerno majhno - prav prijetno ugajalo. Predvsem smo bili navdušeni nad bogatim in pestrim asortimentom njihovih izdelkov. Kajpak se je prenekatero oko rajši ustavljalo na lepih .živopisnih vzorcih tkanin iz svile in bombaža, kot pa na samih strojih. Seveda pa smo se zanimali tudi za stroje. Ena od mladink je zaradi prevelike vneme morala celo poiskati hitro pomoč - pri šivilji. Tudi v njihovi tovarni so v zadnjem času vložili precejšnja sredstva v.obnovo strojnega parka. Predilnica je v glavnem že obnovljena. V tkalnici je večina nas prvič videla jaquarusko stroje, kjer je mogoče tkati tako lepe damaste, gradle in drugo. Ogledali smo si tudi prebijanje kart za te stroje. Po ogledu tovarn-e so nam v presenečenje pripravili skromno zakuske. S člani vodstva njihovega mladinskega aktiva smo izmenjali mnenja o đelu pri njih in pri nas ter o uspehih in težavah. Razšli smo se z dogovorom, da se homo videli v Tržiču. « • • • • t • e« m • • m o m • • • • • • 9 • « • • V petek 25. oktobra popoldne je pred tovarno pripeljal poln avtobus mladih ljudi. Bili so iz- tovarne IBI - vrnili so nam obisk. Še enkrat se je avtobus vrnil v Kranj in še enkrat je prišel nazaj nabit. Med tem časom smo bili s prvo grupo v sejni dvorani, kjer je tekla živahna debata. Govorili smo c . tem, kako naj v bodoče poglobimo in učvrstimo naše medsebojno sodelovanje. Govorili smo tudi'o položaju mladih v proizvodnji. Seznanili smo jih z značilnostmi našega podjetja, s proizvodnjo, govorili smo o perspektivnem razvoju. Zelo jih je zanimali) o skrajšanem delovnem času, o čemer pa jim zaenkrat nismo mogli postreči s konkretne jširni podatki. Ko je avto še drugič pripeljal mladince, smo odšli na ogled obratov. Zanimali so se za vse, kar so videli, še najbolj pa so jih zanimali novi avtomatski tkalski stroji in avtomatski stroji v navijalnici, ker pri njih pač. takih nimajo. Io končanem ogledu so vse vprek zatrjevali,, kako zelo jim je vse ugajalo. Zatem smo odšli v Delavski dom, kjer je že bilo vse pripravljeno za skromno zakusko. Tam so se odvijale živahne debate o vsem, kar so videli. Povabili so nas, da smo z njimi ----odšli v Sebenje, kamor so bili oni namenjeni. Po nekajminutni vožnji smo že bili tam. Za dobro voljo so poskrbeli muzikanti, katere so pripeljali kar s seboj. Ob poskočnih taktih je kar hitro minil večer in veseli smo se razšli vsak na svojo stran. Vsem pa bosta obe srečanji - v Kranju in Tržiču -ostali v lepem spominu. - • • • m • • • m m • m « • t • • • * • • Ker niso bile na 1. redni seji novega Tovarniškega komiteja ZMS izvoljene vse komisije, objavljamo danes njihovo ses tavo o Za uspešnejše delo mladine obstajajo pri TK naslednje komisije: - kadrovska, komisija: predsednik Karel Bečan, Ludvik Cvirn in Simon Kaštrun - člana - gospodarska, komisija: Janez Furlan, Riko Dobrin, Anica Grebenc. - komisija za kulturno-zabavno življenje: Janez Papier, Vida Košir, Malci Kajbič. - športna komisija: Ludvik Cvirn in Slavko Čadež. - Klub mladih proizvajalcev: Franc Albreht, Slavko Čadež in Maks Djordjevič. - 19:7 - Komisije "bodo izvajale lastne programe v sklopu TK vsaka zn svoje področje. Konkretne programe bodo sestavile potem, ko lodo znani rezultati Ankete. Mladinke - mladinci ! POZOR - ANKETA. V kratkem bo Tovarniški komite ZMS izvedel med vami anketo, katere rezultati bodo služil za načrtno delo v prihodnje. Tako bomo ugotovili, kaj želite in česa morda ne. Ali morda želite predavanja s tako in tako tematiko, ali želite seminar o tem, ali onem, proizvodne konference, izlete, ali-morda oglede raznih tovarn itd. Združena mišljenja posameznikov bodo dala jasno sliko želja in potreb nas vseh mladih v podjetju. Rezultati ankete bodo objavljeni v naslednji številki "Tekstilca". Pazite na navodila glede izpolnjevanja ankete, ki so napisana na samem anketnem listu. Na postavljena, vprašanja odgovorite odkritosrčno; le tako bo anketa izpolnila svoj namen. Rudolf Prešern Pred tedni je sindikat MTT kakor tudi njihovo Planinsko društvo poslalo vabilo naši sindikalni podružnici, naj jih obiščemo v Mariboru. To je bilo za nas prav za prav majhno presenečenje, vendar smo ga z velikim veseljem sprejeli, ker imamo že nekaj let s tem kolektivom tesnejše stike, ki S3 bili v začetku bolj športnega, značaja, v zadnjem času pa so se okrepili ti stiki tudi po sindikalni liniji. Povabilu se je odzvalo 10 članov sindikalnega Izvršnega odbora. Iz Tržiča smo odpotovali s kombijem ter Trinalo. prešli Trojanski klanec, odkoder smo se spustili v prelepo Savinjsko dolino. Nikjer nismo imeli časa za postanek, ker smo že itak malo pozno odšli od doma, a Mariborčani so nas ob 4. uri popoldne pričakovali z namenom, da si pred srečanjem na Glažuti še ogledamo njihovo podjetje. Zal pa- smo imeli smolo in se nam je kombi borih 35 kilometrov pred Mariborom pokvaril, tako da nismo mogli nadaljevati poti. To. smo jim tudi telefonično sporočili « Z veseljem smo pozdravili znance, ko so e ce-y lim velikim avtobusom iz. Maribora prispeli nam nasproti ter nas kar direktno od ta^,, odpeljali v njihov planinski dom na Glažuto na Pohorju. V domu so nas pričakali z vso gostoljubnostjo, ki je značilna zanje. Po skupni večerji se je razvil pogovor o kolektivih - njihovem in našem - o delu, ljudeh, proizvodnji, sindikalnem delu itd. Seveda smo govorili tudi o športu, o smučanju, skratka o vsem, kar nas združuje. Prijazni domačin je skrbel za naš "blagor" in pri tem so mu pomagala prijazna dekleta iz kolektiva. Pri tolikih dobrotah smo se razgreli in sledile so zdravice. Tovariš Bergant so je kot predsednik Izvršnega odbora sindikata našega podjetja zahvalil za tovariško povabilo in povdanl pomen tega srečanja in skupnega delovanja, ki naj se še’ nadalje razvija in utrjuje med obema kolektivoma. Ob tej r priliki je podaril Izvršnemu odboru sindikata MTT-ja'panoramsko sliko naše Križke gore v spomin. Tovarišu Ivanu Orešiču, katerega naši smučarji dobro poznajo kot pobudnika, naših srečanj, pa smo izročili v znak priznanja lep posnetek kozorogov v Begunjskem plazu. Veselje se je razvijalo Še naprej in tam, kjer je lepo in prijetno, je čas vedno prekratek. Naslednjega dne smo si ogledali še pohorske gozdove in samo gornjo postajo Pohorske žičnice, kjer smo se poslovili od vseh prisotnih z željo, da nas obiščejo na naši' lepi Zelenici. Se kratka vožnja po žičnici do doline in že nas je kombi hitro potegnil iz Štajerske spet nazaj v Tržič. Ob 'zaključku naj bo izražena še želja po še večjem sodelovanju obeh kolektivov tudi na drugih področjih, kjer bi sodelovali vsi, katerim je do proevita in razvedrila našega delavca - proiz- .vajalca. ‘ +++ .• ' +++ . ‘ - +-f- 4-4-4-4*4 4 • -, 4-44444 444444 4444-44-444 4-4444-44-1—I- 4444*^ + + r + SI.000 QD lODJkTIA Iz podjetja je pred dnevi odšel član Uredniškega oc-bora Tržiškega Tekstilca tovariš iti k o Prešern, ho obhaja na novo delovno,mesto v Ljubljano, mu vsi člani kolektiva, posebno pa ure ■ niški odbor želi veliko*uspehov v prihodnosti. Glasilo delovnega. kol-k ti’. • Bombažne predilnico ir r.. , ce. Tržič. Ureja uredniški odbor;.Perc: Kralj, Mato Mežek, kino Prešern, ing. Lado Halužan, Prane Meglič in Vida Radon. Glavni ured.: Naco Pirjevec. Tehn.ured.: Prane S arab c > n. Zunanja oprema: Viktor hLeni.;. in Renato Semič. Tiska Center za izobrazbo h:-bazne predilnice in tke 1- o. e Tržič v nakladi 1.600 ... Izhaja vsak mesec. Hazim Omerovič NEKAJ O IZOBRAŽEVANJU Ra Srednji tehnični tekstilni šoli v Kranju je bil dne 25- oktobra t.l. sestanek, ki je bil sklican na pobudo predstavnikov tekstilne industrije. Na njem je bilo obravnavano gradivo, ki je bilo izdano za javno razpravo po tehniških in njim ustreznih strokovnih šolah, o šolskih centrih in drugih* oblikah združevanja šol. Gradivo za javno razpravo je izdal Republiški sekretariat za šolstvo SR Slovenije. Na sestanku so sodelovali vodje izobraževalnih centrov in predstavniki 18 tekstilnih podjetij. Ra podlagi' obravnave omenjenega gradiva in diskusije so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. Profil tehnika naj izhaja iz delokroga njegove dejavnosti, to je, potreb proizvodnje oziroma službe in organizacije ter delitve dela v njej, toda brez ozira na razmerje med volumnom teoretičnega in praktičnega pouka. Učno gradiv®,to je učni program in trajanje šolanja naj izhaja iz canog _ profila. 2. Prestopanje iz ene vrste šole v drugo, naj se ne odreja kategorično, to se pravi, da naj bo le izjema, ne pa pravilo, temveč naj možnost ali nujnost prestopanja sledi iz primerjave učnih programov tozadevnih šol in iz zahtevnosti učne snovi ter plana kadrov, ki naj ga daje ena oziroma druga vrsta „šole. V- gradivu, zamišljeni sistem šolstva, v katerem je izobrazba osnovne šole izhodišče' za. vse nadaljnje šolanje (razume se, da v šolah druge stopnje), iz Česar konkretno sledi, da paralelno delujejo poklicne šele in tehniške šole in da je za obe vrsti šol enak sprejemni pogoj (izobrazba osnovne šole), je za nekatere stroke, m.d njimi tudi tekstilno, nevzdržen v sedanjih razmerah. V tekstilni stroki vsaj v naprednejših republikah ne bo vpisa v poklicne tekstilne šole kljub tenu, da je prav tisti kader, ki bi ga ta vrsta šol morala dajati tekstilni industriji, najbolj potreben, kar se je že dogajalo. V Mariboru in v vsej SR Hrvatski so ta problem rešili tako, da so v bistvu, obe vrsti šole združili in razdelili v dve stopnji. Prva stopnja se ujema s poklicno šolo., uspešna dovršitev to stopnje pa je med drugim pogoj za vstop v drugo stopnjo, ki se ujema s tehniško šolo. 3. Naziv "poklicna šola" ni primeren, ker poklici, ki jih daje ta vrsta šole, niso edini poklic. Zamišljena poklicna šola naj dobi tudi naziv "tehniška šola", kadri, ki m : jih daje, pa naj se., imenu je jo tehniki. Kadri, ki' naj jih. vzgajajo sedanje tehniške šole, pa naj se imenujejo diplomirani tehniki. 4. Zaradi uspešnejše realizacije tez v gradivu, za javno razpravo se predlaga naslednje; a) Treba je odrediti organ v SR Sloveniji, ki bo odobraval začasne profile in učne načrte ter skrbel, da bodo ti za področje SR Slovenije enotni za posamezne gospodarske veje. b) Za področje SR Slovenije naj se organizira pedagoška šola, ki bo usposabljala strokovni učni kader strokovnih • šol v pedagoškem in didaktičnem pogledu. c) Urediti je treba redno finansiranje šol ter zagotoviti sredstva za potrebno opremo in vzdrževanje šolske potrebe. Izdelke proizvodnega učnega dela v strokovnih šolah • je treba oprostiti vseh družbenih dajatev. d) Urediti je treba mrežo strokovnih šol v okviru republike, ki naj bi ustrezala potrebam po kadrih in pogojem glede uspešnosti .dela posamezne šole. e) Organizirati je treba izvajanjè obvezne počitniške prakse, učencem strokovnih šol in študentom fakultet ter poveriti organizacijo in vodstvo prakse centrom za izobraževanje v podjetjih. f) Uvesti je treba pripravljalni staž absolventov strokovnih šol in diplomantov fakultet z namenom prilagoditve sa določeno delovno mesto. RAZPIS ZA OSNUTEK PLATNIC Že v zadnji številki Tekstilca smo vas povabili, da sodelujete z nami. Danes vas ponovno opozarjamo, da ne boste pozabili na naš razpis. Nekaj interesentov za izdelavo osnutka za nas TT se je že oglasilo, naša želja pa je, da bi vas bilo čiro/ee, da bi imela komisija res na razpolago veliko izbiro. Povedali smo, da naj bi bil novi osnutek dvobarven, kar bi šc poživilo pestrost našega glasila. Vemo, da vas je veliko, hi ljubite barve, pa tudi veliko, ki bi te barve znali sprotno spraviti na papir. Zato, se odločite in narišite. Rok za sodelovanje, v tem natečaju je do 15. decembra. Za eventuelne informacije se obračajte na Uredništvo Tekstilci v Center za izobrazbo. Ivan Valjavec DARUJ svojo KRI V sodobnem zdravljenju je med.najučinkovitejšimi zdravili in" tudi v uporabi eno najdražjih zdravil - človekova kri. Potreba in poraba krvi se stopnujo iz dneva v dan. Danes si le te predstavljamo večjo operacijo, pri kateri ne bi potrebovali krvi, ali njenih produktov. Poglejmo samo nekaj primerov: Za operacijo želodca, se potrebuje pol dò 1 litra krvi (darovati jo morajo 2 do 3 .osebe). Pri operaciji pljuč dobi bolnik 1 do 1,5 litra krvi, za operacijo tumorja na možganih - 2 litra krvi, pri operaciji srca se porabi 7 do 8 litrov krvi, dati pa jo mora 20 oseb. Če bi upoštevali še ogromno število nesreč, nadalje porodnišnice in druge zdravstvene zavode,, kjer si ni mogoče zamišljati zdravljenja brez krbi, potem nam bo prav gotovo še bolj razumljivo, da prav vsi uresničujemo geslo: DARUJ SVOJO KRI SEDAJ, KO SI ZDRAV, DA JO BOŠ DOBIL, KO JO BOŠ POTREBOVAL! Prostovoljna krvodajalska akcija v našem podjetju le delno napreduje in so primeri, da posamezniki odklonijo sodelovanje, , Pri tem človekoljubnem delu mora vsak član sindikata pokazati dobro voljo in polno razumevanje ter se vključiti v vrste krvodajalcev. Vsi smo poklicani, da z največ posluha in humanosti ter s tovarištvom in iskreno ljubeznijo pomagamo človeku v ka-terikoli bolezni ali nesreči. V krvodajalski akciji naj ne bo nikogar, ki se počuti zdravega - med 18 in 60 letom - da se ne bi prijavil za odvzem krvi. S tem bomo rešili življenja mnogim težkim bolnikom in pomagali k njihovemu hitrejšemu zdravljenju. Dokazano' je, da so bolnik po operaciji dva do trikrat hitreje zdravi, če dobi trans- fuzijo krvi, kar mu omogoči, delovno mesto. da se lahko preje vrne no. Z našim pravilnikom imamo; urejeno, da ima vsak član kolektiv' ki daruje kri na transfuzijski postaji na Golniku, plačan izostanek in dobi povrnjene tudi potne stroške. Pred odvzemom krvi je vsak temeljito pregledan, tako klinično, laboratorijsko in rentgensko. Kdor je daroval kri že večkrat, mu seveda rentgenski pregled ni potreben, ne izvide. ker ima v kartoteki vse potreb- S tem kratkim člankom želimo pridobiti nove krvodajalce, predvsem iz vrst naše mladine, pa ne samo v podjetju, marveč pr- v tako tudi na terenu, v mestu in vaseh, od kjer doslej še ni dobrega odziva. Mnogo članov delovnega kolektiva se dnevno v:-- L;K ■ zi na delo in z dela, nekateri 'z • avtobusi, drugi s svojini vozili, mopedi, kolesi, motorji, avtomobili itd. Vedno izpostavljeni nevarnosti, posebno pa še v zimskem in jesenskem času, ko so nesreče še pogostejše in težje. Roben strokovnjak ne nore .zagotoviti, da okvara vozila ni možna, ali pa kdo drugi povzroči nesrečo na cesti, kjer promet vedno hitre, narašča. Naša družbena dolžnost je, da prav vsi delamo na i v., da pomagamo v nesreči tudi s tem plemenitim dejanjem, ko darujemo svojo kri. Rdeči križ Slovenije izdela vsako leto plan krvodajalstva in ga pošlje vsem občinskim odborom. Pri tem odboru pa je osnovana posebna komisija, ki ima dokaj težko in odgovorno delo. Plan postavlja slehernega člana pred konkretno nalogo na določenem terenu, oziroma v podjetju. V prihodnjem letu bo organizacija krvodajalstva potekala drugače in ne bo potrebno hoditi na Golnik, kjer bo vsakdo darò-, val svojo kri ob določenih dneh v našem Zdravstvenem domu v Tržiču. Nas vse naj vodi zavest, da vsi prispevamo svoj delež in’ da nenehno širimo vrste prostovoljnih krvodajalcev. V naših vsakodnevnih pogovorih se pomenimo tudi o tem, da bo sleherni član kolektiva pravilno razumel potrebo in pridobil še svojega sodelavca, ki mu bo prav gotovo zelo hvaležen za humano delo skupnega prispevka z darovanjem krvi, ki iz dneva v dan rešuje človeška življenja. 4* • 4- • + • • 4- » 4- • 4- 4-4- ••• 4-4- ••• 4-4- ••• 4-4- ••• 4-4- * • , 4-4- 4- • 4- • 4- • 4- • 4- » 4- OB ODHODU TOVARIŠA MAJERJA ' S prvim novembrom je odšel iz našega, podjetja naš dolgoletni zaslužni član tovariš Mirko Majer. Čeprav ga bomo težko pogrešali, je .kolektiv razumel potrebe celotne komune ter zato dal svoj pristanek, da odide na novo delovno mesto na Občinsko skupščino. Njegovo ime je tesno povezano z vsemi gradnjami, ki so se vršile po vojni v naši tovarni, pa tudi izven nje. Koliko blokov in koliko stanovanj je bilo zgrajenih, pri katerih je sodeloval tovariš Majer. Zato mu v znak priznanja obljubljamo, da se ga bomo radi spominjali ter se še v bodoče nanj obračali- za nasvete. Pri vsem tern pa upamo, d., nas tudi on ne bo pozabil ter nas skušal razumeti in nam vsestransko pomagati, kar bo v njegovi moči. Na njegovem novem delovnem mestu mu želimo še mnogo 'uspehov, prav tako pa tudi zdravja. Kolektiv EPT NAŠE DRAGE MIMICE NI VEČ Dne 19. 10.1963. je po mučni "bolezni za vedno V' s/ zaspala naša draga sodelavka Mimi ČERNELČ. Stali smo ob njenem svežem grobu, a nismo mogli verjeti, da se poslavljamo od nje. Pred nekaj dnevi je še sedela med nami polna volje do dela, kot je ona vedno bila ter volje do življenja, ki si ga je še take zelo želela. - Žal ji to ni bilo dano! -Lepe poslovilne besede, ki so bile izrečene na njenem grobu, so ostale v nas kot svetel spomin na našo drago, pridno in vestno sodelavko, ki nas je morala toliko prezgodaj zapustiti. SODELAVCI IZ vtva wr.WRGA KNJIGOVODSIVA WAS) VOJAKI MAM PIŠEJO Le en dan prepozno je prispelo pisno od vojaka Ferda Demšarja, pa bi bilo lahko objavljeno v prejšnji številki. Toda kar prav se mi zdi, da sem ga prihranil za današnjo izdajo, sicer bi bila rubrika prazna. Pravijo, da naglica nikoli ni dobra, in to se je izkazalo tudi tokrat. Tovariš Ferdo pravi, da je vzrok za tako pasivnost v tem, ker pri vojakih pisateljska žilica po nekaj tednih zamre, ko se vojaki otresejo prvega domotožja. Praviš, da Ti teče vojaščina kar v redu in po starem. Praviš, da ste dobili nove vojake in zato potemtakem niste vi več mladi "remci" pač pa ste sedaj že stari. Po materinem jeziku, praviš, Ti ni dolgčas, saj imate precej Slovencev, da včasih lepko tudi kakšno zapojete« Izgleda, da vsem vojakom še najbolj odgovarja pesce "Pozimi pa rožice ne cve-to", saj praviš, da zato to najrajši pojete. Nadalje pravi tov. Ferdo: "Res je, da nam je včasih nekoliko težko, predvsem dolgčas, vendar nam je ob misli na junaška dejanja naše armi j e v samem začetku 0-stoja lažje, in zdi so nam., da bi zdržali še večjo na- ? » pore ! Na koncu pozdravlja : kakor tudi vse ostal« vojake. Vaš uredr. d NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRII NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIL KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NA ' 1 Z 3 ir 5 6 r i i' 1 1 -S c f 10 f/ n f5 1i' 75 76 17 r 'S n l§§ 2cy _ V; v . 7.1 22 h ! I Vr 2b i ■ i j j j 2J VODORAVNO: 1* Del mesta Tržiča. 7- Cev, svitek (vodna). 121. Izjemnost 14. Pridevniška oblika glagola "prati" v moškem spolu. 15. Hercehovec. 16. Veliko igrišče. 18. Skrajni del suhe sem lje. 19. Veznik. 20. Pobitost. 21. Pomožni glagol.22. Rimska veža (predvežje). 24. Majhen. 26. Prebivalka Danske. 27. Gen sko ljubkovalno ime. NAVPIČNO: 1. Previs. 2. Veslaške tekme. 3- Okrajšano moško ime. 4. Kratica za smučarski klub. 5. Partizansko ime Antona Štafeta, po katerem se imenuje tržiška strelska družina. 6. Ove tiča. 7* Samci čebel (množina.) 8. Zgoden. 9. Staroslovenska pijača (pivo). 10. Moško ime v domači obliki. 11. Radi jr ali televizijska naprava.. 13- Žepar, kradljivec. I4. Uradnik. 17. Domačija. 20. Kačji glas. 21. Smuči. 23. Oznaka z račun. 27. Četrti in štiriindvajseti soglasnik v abecedi• Rešitve križanke lahko oddaste najkasneje do 15. decembra 1963. v Uredništvo Tržiškega Tekstilca v Center za izobraževanje. i + I + I + 5 + I Kot je videti, je bila zadnja križanka spet lahka, saj je v uredništvo prispelo rekordno število rešitev. Izgleda tudi, da je med člani kolektiva vse več interesentov za reševanje le-teh. Toda sreča se vsak mesec lahko nasmehne največ trem. V tem mesecu so to tile: 1. nagrado dobi Marija Krivec 2» nagrado dobi Mirko Plesniš- 3. nagrado dobi Avgust Nepuži. Nagrade lahko dvignete v Centru za izobraževanje. Depo 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1963 658(497 4001967,11 COBISS e Glasilo delovnega kolektiva ' BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ ' KNJIŽNICO TRŽIČ