ZAČASNO PO R O Č ILO O IZK OPA VANJU V ŠEMPETRU od 1952. do 1955. leta Josip Klem enc Šem peter leži ob glavni cesti, ki vodi iz C elja pro ti L jubljani, okrog 3 km od Žalca v Savinjski dolini. V arheološki lite ra tu ri ta k ra j ni bil preveč znan. P ač pa om enja Leksikon dravske banovine, da je bilo m ed Šem petrom in Novim kloštrom boginji Junoni posvečeno svetišče. L eta 194? je celjski m uzej p reisk al župnikovo zemljišče vzhodno od Šempetra, kjer so našli pod vodstvom tovariša Perca več dolgih zidov in mnogo ostankov rim ske keram ike, k ar nam nedvom no dokazuje rim sko naselbino na tem mestu. Dne 12. ja ­ n u arja 1932 so kopali delavci Kmetijsko- obdelovalne zadruge v Šem petru gramoz na nekdanjem Wolfovem vrtu, sedaj ljudsko imetje, k. o. Šempeter v Savinjski dolini št. 731/1, da bi ga porabili za zidavo za­ družnega hleva, ki je pogorel. Kmalu so naleteli na neke vrste zid in ko so kopali poleg zidu v globino, so naleteli na več m arm ornatih kosov. Delom a so to > bile skulpture, deloma neornam entirani, a tu d i ornam entirani gradbeni kosi. Vsega skupaj jih je bilo 13, a zid, ki so zanj kasneje ugo­ tovili, da je temelj neke grobnice, je pred ­ stavljal štirinajsti kos. Med temi kosi je bil najzanim ivejši kip sedeče žene brez glave (sl. 1). O najdbi je bil takoj obveščen občin­ ski odbor v Šempetru, ki je sporočil o zani­ m ivih najdbah celjskemu m uzeju in A rheo­ loški sekciji Slovenske akadem ije znanosti S l.l. Justa, žena C. Sp. P risciana in um etnosti v Ljubljani. In prav iniciativi šem petrskih domačinov se im am o zahvaliti, da je p rišla ta najd b a sedaj do svoje veljave in izraza. Že leta 1947 so nem ški ujetniki našli pri kopanju gram oza v istem sadovnjaku več ogrom nih m arm ornatih polvaljev, a so jih zakopali nazaj in nihče ni zvedel o tem. A rheološka sekcija je poslala prof. K lem enca v Šem peter, da ugotovi obseg in važnost najdišča. Na osnovi njegovega re fe ra ta je A rheološka sekcija orga­ n iz irala raziskovanje zem ljišča v Šem petru. Še p red en pa je bilo mogoče pričeti s sistem atičnim izkopavanjem , so delavci o k rajn e g a gradbenega p o d je tja iz C e lja pod nadzorstvom C eljskega m uzeja p rek o p a li precejšnjo površino om e­ n je n e g a vrta. O dkrili so p rec ej spom enikov in gradbenih ostankov. Izkopani m a teria l so večinom a zvozili na pro sto r ob občinski cesti. Vse predm ete so p u stili in situ. Do 15. ju n ija , ko je pričela A rheološka sekcija s svojim siste­ m atičnim delom, so odkrili vsega okoli 100 kosov. K er je bilo število n ajd en ih kosov tako veliko in k e r je bilo pričakovati še m nogo gradiva, je b ila zn an ­ stv e n a arheološka ekipa p rec ej močna. Poleg vodje prof. K lem enca je bilo pri delu dolgo časa zaposlenih 9 študentov arheologije. Pom agal p a je tu d i kustos ce ljsk eg a m uzeja tovariš Bolta. P rva naloga ekipe je bila, hitro vnesti in v risati vse že najdene predm ete in jih opisati. D elavci kopači so pa med tem časom k o p ali in nadaljevali svoje delo. Zelo mnogo nam je pom agalo s potrebnim m aterialom p o d jetje H m ezad iz Žalca in DES iz Šem petra. N a jp re j je bilo tre b a poiskati mesto, kam or bi bilo mogoče brez škode od­ la g ati in odvažati izkopani m aterial. Izkopali sm o poizkusni ja re k n a severo­ zahodnem koncu že preisk an eg a in prekopanega zem ljišča. Kopali smo v globino 4,5 m, toda nismo našli nič, razen v eni, proti vzhodu razširjen i sondi, del zidu. To nam je bilo zadostno poroštvo, da zahodno in severno od tod ni mogoče p riča­ k o v ati najdb, k a r nam je tu d i potrdilo poznejše izkopavanje. Zato smo pričeli odlagati izkopani m aterial zahodno od izkopanega poizkusnega ja rk a . D a je bilo mogoče določiti lego vsakega izkopanega predm eta v prostoru, smo področje, ki je p rih a ja lo v poštev, razdelili n a m režo plankvadratov s stra ­ nicam i, ki so bile dolge po 5 m. M reža je ležala okoli 1,5 m nad tedanjo površino in 268,70 m nad m orsko gladino. D a dobim o p rav o sliko, kako globoko so ležali pred m eti pod tedanjo površino, m oram o od dobljene m ere vselej odšteti 1,50 m. V isoke hm eljevke, ki so jih zabili v raziskani p rostor, zvezane m ed seboj z v rv i­ cam i, n a k aterih so visele številke in črke, so nam omogočile, da je b ila o rien­ ta c ija lah k a in delo uspešno. K er se je izkopavanje zelo razširilo, smo k asn eje m režo samo p rik lju čili n a že obstoječe točke. V sak predm et smo določili glede n a njegovo lego v k v ad ra tu . N jegov v e rtik aln i položaj smo pa ugotovili od vodoravne idealne ravnine. Tako nam je danes mogoče na tem elju dobljenih podatkov natančno določiti lego izkopanih predm etov v prostoru. N aslednje delo je bilo, vsak predm et natančno opisati z m eram i in poseb­ nostm i. To je bilo posebno potrebno za rad i tega, k e r so im eli sicer zelo izlizani in včasih popolnom a gladki fragm enti različne vdolbine in kanale, po k a te rih so n ek d a j vlivali v anje svinec. Na podlagi u strezajo čih vdolbin je m nogokrat uspelo sestaviti kose, k a r bi sicer ne bilo mogoče. K er smo našli p ri izk opavanju ta k o veliko število gradbenih celih kosov in fragm entov, se je nehote rodila m isel, da bi se m orda dala iz tega sestaviti en a ali več celih zgradb. K er pa bi bili poskusi s celim i spom eniki (včasih po več sto kilogram ov težkim i) nemogoči, smo od vsakega spom enika n ared ili o dlitek v m avcu v m erilu 1 : 10. Če je bilo m ogoče, smo že n a odlivku nado­ m estili, kolikor je bilo gotovo mogoče. Seveda je bilo potrebno vse točno k o n ­ tro lira ti, a ozirati smo se m orali posebno tudi n a to, da so bili mnogi spom eniki od pesk a in vode, ki je te k la čeznje, izlizani. N a koncu izkopavanja v tre tje m le tu im am o idealno, to je v n ačrtu in risbi sestavljeno eno grobnico, dva b ald a­ hina, več grobnih sk rin j za pepel in več nagrobnih spom enikov. Za to im am o več k o t 80 % oh ran jen eg a m ateriala in bi dopolnitve im ele zelo m ajhen pom en. 293 NAČRT IZKOPAVANJA V ŠEMPETRU O D L . 1952 D O 19SS. ___ 4 f o lc o }» I."I. danes stojeće V tise Sl. 2 Na priloženi skici (sl. 2) im am o označeno zem ljišče, ki smo ga preiskali in prek o p ali v prvem letu (od 15. ju n ija do 15. decem bra 1952) s črtkam i ------------. D elo v drugem letu (od 15. m a ja do 1. novem bra 1953, s presledkom dveh mescev) o m eju je polna č r t a ---------- D elo tretjeg a leta pa je obstajalo v času od 5. ju lija do 15. novem bra 1954 v tem, da smo deloma še poglobili že v p rejšn jem letu preisk an i, a zaradi talne vode ne dovolj globoko prekopani teren na jugovzhodni strani. V tem letu smo razširili preiskani prostor do m eje, ki jo označujeta črtica in p ik a —.—.—. Od 15. novem bra do 15. ja n u a rja smo pa razširili v letu 1954 preiskani prostor proti vzhodu tako, da smo prekopali občinsko cesto, pod katero Sl. 3. D elo v laboratoriju smo slu tili veliko število spom enikov. Naše pričakovanje je bilo prekoračeno in smo m orali kopati do hiše A lo jzije Stante. M orali smo postaviti te j hiši delom a nov tem elj iz betona. Pod n jo se skriva verjetno še veliko število zelo zanim ivih kosov. Ta zadnji del izkopavanja je pa zaznam ovan in om ejen s pikam i ............. Izkopavanje nam je v prvem letu prineslo tele rezu ltate: Na zahodnem robu p rekopanega zem ljišča smo našli več kvadrov (št. 25, 28), ki so bili do višine 58 cm odebeljeni za 15 cm. P rav v njihovi bližini je ležalo večje število polvaljev (št. 112, 294), dolgih do 4 m in še več. Zahodno od n jih ni bilo drugih spom enikov. K er so nam taki kosi znani k o t deli ograje, lahko gotovo trdim o, da je stala na te j stran i zahodna o g raja pokopališča, ki smo jo z m odeli delom a rek o n ­ stru irali. Na koncu izkopavanja leta 1953 smo bili prepričani, da sm o našli že tudi tem elje vzhodne pokopališčne ograje, k e r smo našli za to p rim erne tem elje. Toda izkopavanje leta 1954—55 nam je pokazalo, da se širi pokopališče še čez cesto, pod hišo A lojzije S tante in verjetno še dalje. Iz vsega položaja in profila, ki smo ga naredili v plasti pod cesto, smo ugotovili, da je tu im ela S avinja n ek d a j svojo strugo. V sekakor je bilo to tudi v rim skih časih. N eka vrem enska k atastro fa (verjetno se je od trg al oblak ali je pa zarad i dolgotrajnega deževja S avinja tako narasla) — je spodkopala bregove in porušila na breg u stoječe stavbe v rečno strugo. K asneje se je struga pom aknila proti jugu, ob času velikih poplav je še tekla tu d i tu k a j in puščala glen. R im ljani so im eli svoja pokopališča n ajv ečk rat zunaj m esta ob velikih cestah ali rekah. Rodovina Priscianov, ki so bili župani v rim ski Celeji, si je postavila na tem k ra ju svoje grobnice in spomenike. V erjetno je, da so bili posam ezni grobovi že p rej tu k a j, k ar nam posebno p o trju je V indonijev spo­ m enik (Arheol. Vestnik, L ju b ljan a, V, str. 248 1 .) iz K lavdijsko-N eronovega časa. Iz napisov (Arheol. V estnik V, 1. c.) in ostankov raznih nagrobnih spomenikov smo že prvo leto lahko ugotovili, da največ grobov in tudi najlepše grobnice prip ad ajo om enjeni rodovini Priscianov. N agrobnik (št. 135) Secundusa in nje- Sl. 4. Rop H elene. Tip zelo izlizanega reliefa gove žene T utorine sta nam pa že prvo leto izkopavanja pokazala, da je om e­ njena ogrom na vrem enska katastro fa nastala v p rv i polovici tretjeg a stoletja po n. š. To so nam potrdili napisi in predm eti kasnejših izkopavanj. S avinja je v tem času nenavadno hitro narasla in je z velikansko silo izpod­ jed ala bregove in trg ala zem ljo. Ob njenem bregu stoječe in izpodkopane stavbe so se n a jp re j samo nagnile pro ti strugi Savinje. N ato so padli vanjo najviše ležeči arhitektonski deli, slem ena, deli atike, tim panoni itd. Za tem je šlo vse ostalo, a nazadnje so zdrknili v vodo tudi tem elji. Zgodilo se je, da smo našli gornje dele zgradb pod tem elji, k ar je razložiti le na način, ki sem ga p rav k a r omenil. To nam p o trju je jo sam e najdbe. Slemena (št. 396) smo našli n ajb o lj oddaljena od levega brega Savinje, k je r so nekdaj stale te stavbe, sk o raj na njenem desnem bregu. K er so bila najviše na stavbi, so tudi n ajd alj letela v vodo. Pod tem eljem prve grobnice (inv. št. 14) so ležali med drugim i tudi spo­ m eniki št. 118, 139, 223, 264. Pod tem eljem druge grobnice, ki je zelo razrušen, pa je ležalo podnožje V indonijevega spom enika (inv. št. 50). Med izkopavanjem v letu 1952 smo ugotovili in odkrili vsega 256 kosov. Tudi ostanki tem eljev in zidovja, ki smo jih pustili v zem lji, so dobili svoje oznake. T em elj prve grobnice št. 14, tem elj druge grobnice št. 32 itd. Po m aterialu sodeč lahko razločujem o tri vrste predm etov: N ajveč je predm etov iz pohorskega m ar­ m ora. M arm or so dobivali iz kam nolom ov iz Št. V ida nad V itanjem . Tam sta tudi dva nagrobna spomenika, k je r je om enjen vojak II. Italske legije, ki je služil kot straža p ri sužnjih, k i so delali v kam nolom u. (Arh. V estnik IV, L ju b ljan a 1953, str. 227 sl.). D okaj m anj je kosov iz peščenjaka, k i so ga lomili v kam nolom u pri vasi Založe na hribu istega im ena, k je r ga še danes lom ijo in je last km eta K odreta v občini Polzela. T ega kam na so zelo mnogo porabili p ri zidanju le g ij­ skega tabora II. Italske legije p ri Ločici. Iz takšnega peščenca so sarkofagi k ak o r tudi tem elji za m anjše objekte, n. pr. za baldahine itd. D alje so še kosi raznega zidovja. To so predvsem razni tem elji grobnic ali zidne ograje. Površina vsega prostora, ki smo ga preiskali v letu 1952, to je v prvem letu izkopavanja, znaša okrog 750 m2 . V globino smo šli najm an j do treh m etrov, a m nogokrat še globlje, celo pod talno vodo, ki nam je m ed izkopavanjem p riza d eja la mnogo težav. Zelo veliko delovnih moči je te rjalo delo v la b o rato riju . N ajp re j so vnesli dijaki svoje skupne ugotovitve v inventar, k je r je vsak predm et natančno opisan, kako smo ga našli, njegove m ere, njegove značilnosti, ohranjenost, ali je napis ali kos arhitekture. Na osnovi teh podatkov je druga skupina naredila odlitek. Seveda je p ri tem delu še e n k ra t kontrolirala podatke prve skupine, posebno glede gradbenih kosov, ki so b ili vezani z železnim i spojkam i in klini. Te vdol­ bine ali njihove sledove, k je r smo večkrat našli ostanke svinca, je bilo potrebno na odlivkih posebno označiti. T udi vse m ere so še e n k ra t natančno pregledali. V endar se je včasih zgodilo, da kosi, ki so očitno spadali skupaj, niso im eli popolnom a ustrezajočih dim enzij. P ri večini smo ugotovili, da gre razloček v dim enzijah na rovaš ohranjenosti. A ko je padel kos v vodo s svojim reliefom navzdol tako, da je voda nasipala prod in k am enje po tistem delu plošče, ki je bil brez reliefa, je ta ostal popol­ noma dobro o hranjen in je lahko na njem ugotoviti vse posam eznosti in detajle. N arobe pa so bili navzgor obrn jen i kosi, ornam enti in reliefi več ali m anj poškodovani in izlizani (sl. 4). N ajv ečk rat so bili kosi odbiti, ali je bilo središče poškodbe tam, k je r so bile plošče spojene, to je p ri vdolbinah. Ko je priletelo več spojenih gradbenih kosov na tla, so se razleteli rav n o na tistih mestih, k je r so b ile železne spojke, pri tem p a je odletelo še m nogo prvotne reliefne površine, ki je nism o nikdar našli. Število m alih fragm entov je razm erom a zelo m ajhno. Razloček m ed ploščo, ki je b ila o b rnjena navzgor, in m ed ono, ki je ležala z licem o b rnjena p ro ti dnu, se posebno dobro vidi na reliefu Ifigenije na T avridi, ki je sestavljena iz dveh kosov. V ečja desna polovica je ležala obrnjena navzgor, m edtem ko je bila druga m an jša pod tem eljem prv e grobnice. V ečkrat se je ravno z ugotovitvijo profilov posrečilo ugotoviti, k a te ri kosi spadajo skupaj. V endar prvo leto še nismo prišli do rek o n stru k cije kakšnega večjega o b jek ta prav zarad i tega, k e r je še p recej kosov m anjkalo. U gotovili smo pa, da gre tu k a j za tri grobne edikule različnih velikosti. Tipološko študiranje izkopanih kosov nas je privedlo tako daleč, da smo si z gotovostjo sestavili neke vrste relativno kronologijo. Za absolutno določitev dobe kakega objekta nam je pa posebno dobro služila epigrafika. V prvem letu izkopavanja smo odkrili tudi največ napisov. N ajzanim ivejša je prv a napisna plošča (št. 76), ki je ležala delom a pod prvim baldahinom . Kos, ki je ležal pod njim , je ostal ohranjen in čitljiv. D ruga polovica, ki je m olela izpod njega, je p a bila od vode in kam enja popolnoma izlizana. Iz tega napisa zvemo, da je dal to ploščo postaviti C. Spectatius Priscianus, k i je bil ta k ra t celjski župan (duum- Sl. 5. H eroj z atike prve grobnice v ir iu re dicundo Cl. Celeiae) svojem u sinu, ki je im el v C eleji tudi to častno službo. Z odlivki smo k asn eje dognali, da sodi ta napis na frontalno stran prv e grobnice, ki je bila posvečena manom m lajšega P risciana. P ri izkopavanju smo pu stili spom enike in situ tako dolgo, dokler ni prišel čas, da smo jih spravili iz jam e. Ob tak i priložnosti smo našli na m arm ornati gredi št. 58 napis, iz k atereg a smo zvedeli, da so Justi, ženi Spectatia Prisciana, tu d i postavili spomenik. N a zelo preprost in zanesljiv način je bil n aen k rat rešen problem , katero žensko osebo p red stav lja prvi kip, ki smo ga našli. To ni kip boginje ali kake druge vzvišene osebe (cesarice), am pak Priscianove žene, ki je bila stara 55 let, ko je um rla, k ar nam pove napis. Med izkopavanjem v prvem letu smo našli v bližini Juste še m arm orni kip sedečega moškega v slovesni pozi z zvitkom zakonov v levici. N a osnovi po­ datkov, k i smo jih že imeli o Priscianu, lahko m irno trdim o, da je to kip duum - vira C ele je. Proti koncu izkopavanja v istem letu smo pa odkrili precej globoko, čisto na južni m eji preiskanega prostora tre tji kip m lajšega Prisciana, k i tudi sedi v pozi duuinvira iure dicundo. Velika škoda je, da so vsi trije kipi brez glav. Zelo verjetno je, da so jim glave odletele, ko so padli v strugo razbesnele Savinje, ki jih je kotalila n a p re j in so danes že gotovo popolnom a izmaličene. Po o h ran jen ih napisih in drugih indicijali smo postavili to rodovino v čas A ntonina Pi ja ; to so nam potrdili tudi drugi epigrafski spomeniki, kakor tudi stil rekonstruiranih grobnic. K akor sem že om enjal, sodi V indonijev spom enik v K lavdijsko-Neronov čas. S konca prvega ali p ričetk a drugega stoletja je pa tudi tre tja grobnica, katere dele smo odkopali šele v tretjem razdobju izkopavanja. Iz časa vlade cesarja H ad rijan a in pričetka A ntonina P ija je pa nagrobnik rodbine Ennijev, ki so tudi upodobljeni v velikem reliefu. R eliefna plošča, k je r so upodobljeni oče, m ati in hčerka, nam p odaja te osebnosti tako značilno, da lahko na osnovi teh postav nedvom no ugotovimo čas in celo plem enske posebnosti članov te rodbine. O ppidana je tip prave keltske žene s tipičnim noriškim pokrivalom . Mož je p ravi R im ljan in nosi brado kakor cesar H ad rijan . H čerka K alendina ima pa frizuro kak o r cesarica F austina starejša, žena cesarja A ntonina P ija. K tem u reliefu pripadajoči napis smo našli mnogo kasneje. Z velikim i teža­ vami smo ga vzdignili iz vode in prenesli v barako. Zdelo se nam je sicer, da ta dva kosa sodita skupaj, v en d ar nismo n iti slutili, da bomo z rekonstrukcijo tega spom enika rešili problem , kako spojiti grobno sk rin jo za pepel z b ald a­ hinom. Ta problem smo rešili šele tretje leto izkopavanja, ko smo našli sk o raj vse k a rh ite k tu ri tega spom enika pripadajoče kose. Po načinu izdelave je spom enik št. 238 zelo podoben napisu št. 134 s Tuto- rino. O badva reliefa p red stav ljata celo rodbino; celo v posam eznostih sta si zelo podobna. G ube ženskih oblačil so v obeh prim erih popolnom a enake. Napis sam in vsa izdelava pa kaže, da je spom enik št. 238 k o p ija T utorininega spom enika, samo iz mnogo kasnejšega časa. Na spodnji strani spom enika 238 so upodobljene priprave za sedmino po keltskem običaju. N ajvečji m arm orni spom enik je zgornji del prvega baldahina, ki so ga našli km alu po pričetku izkopavanja, saj nosi inv. št. 55. Pod njim je ležala že om enjena plošča št. 70 z napisom rodbine Priscianov. Ves ta baldahin je razen nek aterih m ajhnih ornam entalnih posebnosti podoben baldahinu z ravno streho, ki je upodobljen na reliefu št. 469 iz leta 1954. D olžina sp red aj je 213,6 cm, višina 106,5 cm, širina 186 cm. Ravna streh a tega baldahina ni im ela nobenega o rn a ­ menta, pa tudi nobena figura ni stala na njem kot a k ro te rij. D esna in leva stena sta zunaj okrašeni z dvema skupinam a grifonov. V ečji grifon sedi na zadnjih nogah kot čuvaj, ki varuje pokojnika, m anjša dva pa držita vsak na eni stran i držaj velike vaze z jabolki. P rostor med srednjim obokom in levim vogalom je izpolnjen s krilatim genijem , drugi desni vogal pa m anjka. Ravni strop je znotraj izpolnjen s kasetam i, od k aterih ima vsaka različen cvet. Večino n o tran je zadnje navpične stene zavzema školjka. Navzgor je om ejena s širokim pasom, ki ga izp o ln ju je pleteninast ornam ent. Ob straneh sta dva delfina z ribo v gobcu. Zadnja in stranske stene so sestavljene iz več kosov in so cele razen m ajhnega kosa zad n je stene. Namesto sprednje stene p a imamo dva to rdirana stebra, ki nosita spredaj baldahinovo streho. Iz odlivkov vseh teh kosov smo že prvo leto izkopavanja postavili rekonstrukcijo tega prvega baldahina in nim am o na n je j nič m enjati. Za tla k so služili m arm orni kosi, tem elji so pa bili iz večjih pešče- n jak o v ih blokov. O hranjena višina tega spom enika brez tlak a znaša ca. 2,92 m. Pod tem baldahinom je v erjetn o stala sta tu a m lajšega Prisciana. Sl. 6. Tem elj I, dvignjen Poleg tega spom enika se nam je že posrečilo sestaviti prvo grobnico iz odlivkov v mavcu. Imamo nam reč ohranjene skoro vse gradbene dele. Bogato ornam entirana p red n ja stena s preklado in kapiteli je sestavljena iz več kosov. S transke stene so sestavljene iz pravokotnih in tu d i šesterokotnih kosov, m ed katerim i so stali reliefi k o t v okvirih. Na desni stran i je relief Ifigenije v Avlidi. Z adnja stena je gladka. N a levi strani je b il v erjetn o relief, ki p red stav lja n e­ kega G rka (Ahil), ki p reb ad a pod seboj ležečega borca v orientalski opravi (mogoče H ektorja). Nad p reklado in stranskim i kosi, ki so izpolnjeni z vodnimi pošastm i, stoji na vsakem vogalu kvader, ki ima v reliefu golega oboroženega h ero ja (sl. 5). P roti vhodu sta pa o b rnjena reliefa, ki p red sta v lja ta satira, kako hoče vzeti nimfi obleko. Med tem a dvem a je stal na p re d n ji strani napis št. 70., k i smo ga našli pod prvim baldahinom . D el desne atike izpolnjuje relief z ropom Helene, m edtem ko nam na levi strani m an jk a ustrezajoči relief. Tim- panon je deloma izpolnjen z reliefom nimfe, k i jaše na vodni pošasti pro ti 1. stran i, pod njo je plošča št. 242 s kraticam i »D. M.«. Sleme je sestavljeno iz m arm orne grede, ki je prelom ljena na dva kosa. G reda im a spodnjo stran vdol- beno, n a sprednji strani je pa m eduzina glava. N a slem enu je stala v erje tn o še k ak a druga figura, saj im am o za njo ohranjene vdolbine, ki im ajo še ostanke svinca. T ločrt smo ugotovili zelo lahko, saj nam je o h ran jen tem elj, na k aterem je v an tik i stala ta stavba. Tega (št. 14) so našli delavci tak o j v pričetku izko­ pavanja. To je tudi največji o h ran je n i spom enik, ki se ga nam je posrečilo obnoviti v rek o n stru k ciji. Ležal je poševno v sm eri severozahod-jugovzhod, k ar nam do­ kazuje, da je pri svojem padcu v Savinjo tudi nekoliko sprem enil svojo prvotno sm er. N jegova največja dolžina je 4,35 m, n ajv eč ja oh ran jen a širina 3,75 m, n a jv e č ja oh ran jen a višina p a 1,40 m. K akor pri vseh tem eljih, je tudi njegov spodnji del v višini 40 cm za 15 cm odebeljen. N jegove štiri stene so sestavljene iz p re c e j velikih rečnih oblic, ki so vezane m ed seboj z živim apnom. Tako močno je tem elj zgrajen le ob straneh. Sredina je pa izpolnjena z gram oznim , drobnim peskom, k a r je vse vezano z živim apnom. Z gornja površina je tu d i vsa zalita z apnom . S tem tem eljem smo dobili dim enzije prv e grobnice, zato smo ga poskušali konservirati, da bi n a njem postavili prvo edikulo. Delo je bilo dolgo­ tra jn o in težavno, vendar se nam ga je posrečilo že prvo leto vzdigniti v prvotno višino. P od njim smo naredili leseno ogrodje, ki ga je že prvo leto zam enjal delom a betonski tem elj. Vse leto smo im eli težave s talno vodo, ki nas je tudi jeseni le ta 1952 prehitela, da smo m orali pren eh ati z podzidavanjem . T alna voda je v jesenskem deževju n ara sla do dolnjega roba tem elja, a ga ni poškodovala. P roti padavinam smo ga p a zavarovali z zasilno streho (sl. 6). Šele leta 1954 se nam je posrečilo podzidati ves tem elj, tako da je dobil trdno obliko. T em elj leži n a m asivni betonski kocki, ki je na n ek aterih m estih izpopolnjena z opeko. S transke stene ohranjenega tem elja smo izpopolnili z oblicam i do njih o v e prvotne višine. Mejo med originalnim delom in dopolnitvijo smo močno označili z opeko. O gle in stranske stene smo učvrstili s k rajšim i betonskim i stenam i, tako da je vmes videti prvotni tem elj. Na te stranske stene smo položili 15 cm debelo arm iran o betonsko ploščo, na katero bomo lah k o postavili rekonstrukcijo prve edikule. Tako m ore vsakdo videti originalen tem elj, kolikor ga je o h ra ­ njenega, rek o n stru k cija pa bo trdno stala n a m odernem zaščitnem betonskem tem elju (sl. 7). R azen tem elja prve grobnice smo našli ok. 7 m p ro ti vzhodu tem elje druge edikule (št. 32), ki so pa bili zelo poškodovani in nepopolni. Tudi pod n jim i je ležalo zelo veliko m arm ornih kosov (št. 50, 216, 283 itd.). N ašli smo še tudi d ru g je mnogo gradbenih kosov te stavbe. O d atike, ki je b ila na vogalih okrašena s šestim i reliefnim i figuram i, nam m an jk a samo relief pom ladi. Zelo dobro sta o h ran jen a oba D ioskura in relief p o letja s srpom te r košaro žita na ram enu. 3,35 m dolgo m arm ornato slem e (št. 396), ki je popolnom a ohranjeno, nam pove, kako dolga je bila ta zgradba. Konča se s p rek rasn o M eduzino glavo (sl. 8). Na samem slem enu so pa izklesane strešne opeke. N a pokopališču v Šem petru tudi ni m anjkalo grobnih sk rin j za pepel po­ kojnikov iz m arm ora. Vse so bile bogato o rnam entirane z reliefi raznih m ito­ loških dogodkov. T akih reliefov smo našli n ajveč v prvem letu izkopavanja. Šele ko smo drugo ali tre tje leto našli še m anjkajoče kose, smo jih iz odlitkov v m avcu sestavili. Zelo lepa je grobna sk rin ja za pepel s širšo steno, na k ateri je relief Sl. 7. Tem elj I, zaščiten Sl. 8. Z ačetek slem ena z m eduzino glavo (št. 170), kako vodi H eraklej A lkestis iz podzem lja (sl. 9). Desno in levo od tega prizora imamo dvoje ornam entiranih polj, ki sta izpolnjeni z vodno ptico in bršljanovo vejico. Tudi na desni in levi stranski plošči te grobne skrinje za pepel so bili reliefi. Reliefna plošča št. 35 predstavlja lovca, kako nosi preko ram en zajca. Na drugi plošči št. 52 je pa upodobljen lovec, ki nosi na palici čez ram e p tičje gnezdo v m reži, v levici pa ima ubite ptice. Poleg spomenikov iz pohorskega m arm ora smo našli mnogo ostankov sa rk o ­ fagov iz peščenjaka. Večinoma so bili to tipični pokrovi kvadratične oblike. Celih dolnjih delov peščenčevih sarkofagov prvo leto nism o našli, pač pa precej fra g ­ m entov. Našli smo 1,70 m dolg pokrov rakve iz peščenjaka, ki pa ni rab ila za sh ran je v an je pokojnikovega pepela, am pak je gotovo ležalo v n je j celo p o k o j­ nikovo truplo. Zato mislim, da je to bila rakev nekega m ladega kristjan a. To dejstvo bi še bolj podkrepilo našo kronologijo šem petrskega grobišča. Zelo veliko je število velikih klad in blokov iz peščenca. Im ajo sledove vdolbin in celo ostanke svinca v njih. Po vsem sodeč so ti kosi služili za tem elje večjim ali m anjšim spomenikom. P rva skrb nam je bila, da smo tem elj prve grobnice dobro zavarovali pred padavinam i in talno vodo. P rav tako smo m orali tu d i vse izkopane predm ete zavarovati pred snegom in ledom pozimi. Izkopane spom enike smo vzdignili s tronogi in škripčevjem , jih vlekli z vitli na lesenih valčkih po poševno po­ loženih bru n ih iz jam e in jih postavili na trav n ik poleg k ra ja izkopavanja. V n e k a j m esecih sta jih tam k aj dež in sonce očistila in tudi utrdila. Tovariš M iran Cvenk, domačin iz Šem petra, nam je odstopil dvoje lesenih barak, ki smo ju prenesli n a k r a j izkopavanja. Pravočasno smo še pred dežjem postavili barako. Toda število spom enikov se je tako povečalo, da smo jo m orali še za polovico podaljšati. Č eprav nam je p ri tem n ag a ja l sneg, smo delo ven ­ darle pravočasno končali. P ostavili smo 20 m dolgo in 9 m široko stavbo, jo obili z novim i deskam i in pokrili z opeko. Sem kaj smo spravili večino v letu 1952 izkopanih spomenikov. N ekaj kosov smo zaradi talne vode m orali pustiti v zem lji. Da bi nam bilo mogoče prih o d n je leto (1953) takoj n ad a lje v ati delo, smo z buldo­ žerjem , k i nam ga je blagohotno dal na razpolago H m ezad iz Žalca, odrinili vso zem ljo, ki je ležala med preiskanim prostorom in cesto, na že preiskani prostor. Površina vsega v tem letu prekopanega prostora znaša 750 m2 . Spom enike smo skušali v b a ra k i postaviti tako, da so arhitektonski in večji kosi položeni spredaj. N anje smo pa postavili kipe, reliefe in važnejše ornam en- tiran e kose, tako da si jih lahko vsakdo natančneje ogleda. Obiskov smo im eli že m ed izkopavanjem zelo veliko, gotovo okrog 10.000. K tem u je pripom oglo tudi to, da je izkopavanje 50 m od m agistrale L ju b lja n a —C elje—M aribor. Med obiski so bili tudi tu jci iz skoraj vseh evropskih dežel. N ekaj jih je bilo tudi iz A m erike in Azije. S koraj vsak dan jeseni je bilo na terenu po več šolskih ekskurzij od blizu in daleč, tudi iz sosednje H rvatske. O biskali so nas tudi znani učenjaki-arheologi, m ed njim i prof. O elm ann iz Bonna, prof. N ierhaus iz F rei- burga in mnogi drugi; vsi so bili nad delom in njegovim obsegom presenečeni in so priznali, da sodi šem peterska nekropola med svetovno arheološke redkosti. Z izkopavanjem smo prenehali 15. decem bra, ko sta nam sneg in talna voda onem ogočila vsako n ad a ljn je delo. Izkopavanja leta 1953 Poučeni po izkušnjah p rejšnjega leta, smo pričeli z izkopavanjem že 18. m aja, da nam ne bi dež in talna voda preveč n ag ajala. N ajp rej smo z H m e­ zadovim buldožerjem prekopali zem ljišče zahodno od k raja , k je r smo našli zadnje m arm ornate polvalje, ki so služili za streho p ri pokopališčnih ograjah. Sl. 9. H eraklej pelje Alkestis iz podzem lja N a tem k ra ju nismo našli nič, čeprav smo šli v globino 3,50 m in v pasu širokem 7 m še za 20—50 m proti zahodu od zem ljišča, k i smo ga prekopali leta 1952. K asneje smo na tem k ra ju n ared ili še štiri sonde v globino 4,50 m, a nismo našli nič. Pač pa smo v tej k am p an ji izvlekli iz jam e vse polvaljkaste kose, ki smo jih do tedaj našli. Med n jim i je bilo tudi še n ek a j nepravilnih kosov zidovja, v erjetn o tem eljev porušene pokopališčne ograje. P rekopali smo tudi ves prostor severno od tem elja prve in druge grobnice do plasti ilovice. Pod tem eljem druge grobnice smo izkopali n e k a j spom enikov in fragm entov, ki jih p rejšn je leto zarad i talne vode nismo utegnili vzdigniti. S H m ezadovim buldožerjem smo ves pro sto r med občinsko cesto in do sedaj preiskanim zem ljiščem odgrnili v glo­ bino do 1,50 m, s čimer nam je bilo p rih ra n je n eg a zelo mnogo dela. Izkopani m a teria l smo potisnili na severno, še neprekopano stran proti Gasilnem u domu, k je r po dosedanjih izk u šn jah ni bilo v zem lji n ik a k ih antičnih objektov. Na tako odkritem prostoru smo našli mnogo večjih in m anjših m arm ornih in pe- ščenčevih spomenikov. N ajvažnejši je dvokapni gornji del nekega m arm o r­ n atega baldahina (št. 272). P rekopali smo tudi ves prostor vzdolž občinske ceste, skoraj do m eje Do- šlerjevega zem ljišča. Na severni strani tega pasu smo šli precej globoko, sk o raj do 4 m globine. Proti D ošlerjevem zem ljišču smo pa šli v globino 2 m, k e r smo tam k aj nam eravali kopati naslednje leto. Na severni stran i smo naleteli na zid, Sl. 10. Steber II. baldahina dolg 4,50 m in širok 1,56 m, sezidan večinom a iz kam na lom ljenca. N a posam eznih m estih je bilo seveda tudi n e k a j večjih oblic. M islili smo, da je ta gradbeni kos del vzhodne pokopališčne ograje, posebno k er je ležal v sm eri sever—jug. Iz­ k opavanja leta 1954 so nam pokazala drugače. Zahodno in južno od pro sto ra preiskanega v le tu 1952, smo raziskovali tudi še v letu 1953. Kopali smo različno globoko in široko, k ak o r so bili pač delavci na razpolago. Na zahodni stran i smo šli do 3 m globoko, m edtem ko smo prišli pri D o šle rju v globino dveh m etrov, tako globoko je tudi bil prekopan na tem k ra ju prostor ob cesti. T akoj v pričetku tega izkopavanja smo na južni stran i izkopali sk o raj 6 m dolgo 2,50 m globoko sondo, da bi ugotovili, ali je tudi na tem k ra ju k a j arhitektonskih objektov. V erjetno je to b ila še prem ajhna globina. k e r zaen k rat še nismo mogli ničesar ugotoviti. V drugem letu raziskovanja smo p rec ej poglobili že p rej preisk an i teren in povečali preiskano površino za okrog 725 m2 . V severnem delu preiskanega prostora ob občinski cesti smo našli poleg že om enjenega dolgega tem eljnega zidu še več m anjših objektov. N ašli smo pod­ nožje steb ra (št. 519) ta k ih dim enzij, k ak ršn ih še do te d a j nismo dobili. V plasti že čisto pod cesto smo izkopali vogelni kos (št. 353), k i je okrašen na dveh straneh. Na eni strani d ržita dva orla lovorov venec, druga stran pa je izpol­ n je n a z listjem vinske trte . V te j steni je tičalo več kosov sarkofagovih po- Sl. 11. S transka stena II. baldahina. Pes p reg a n ja antilopo, spodaj m orske pošasti krovov kvadratne oblike iz peščenca. V profilu pod cesto smo tudi ugotovili več velikih kosov, ki jim pa nism o mogli določiti oblike, k e r so ležali predaleč pod cesto. Izkopali smo cel steber (št. 312, sl. 10), katerega listnati kapitel je bil le nekoliko poškodovan. V ečjo dolnjo polovico takega steb ra smo že p rej našli. G o rn ji del dvokapnega, m arm ornatega b aldahina (št. 265) je ležal poleg n ek ih drugih plošč iz m arm ora. Strop je zn o traj izpolnjen s kasetam i, od k aterih im a skoraj vsaka cvet, le n e k a j jih ima druge p red m ete (n. pr. košaro, oklep itd.). Z adnja zunanja baldahinova stran je popolnom a neokrašena. Reliefi na obeh stranskih stenah so navzdol om ejeni z močno p rofiliranim robom, ki sega tudi na notranjo stran. N a eni steni je upodobljen beg k o n ja pred levom. K ako p re g a n ja pes antilopo, nam p red stav lja relief na drugi stran i (sl. 11). Pod sle­ m enom je pa na sp red n ji stran i upodobljena en face glava starčk a z dolgo brado. V erjetno je to bog rek e Savinje, im enovane v rim skih časih A dsalluta. D esno in levo od njega je po en z glavo navzdol o b rn jen delfin. Pod okvirom om enjenih dveh reliefov in n ad profiliranim dolnjim robom hiti na n o tra n ji in z u n a n ji strani vrsta vodnih pošasti, ki jih sp re d a j dv ak rat p retrg a n a p re j o b rn jen a levova glava. Z odlitki nam je v letu 1954 uspelo sestaviti cel spom enik, ki m u p rip ad a n a jd e n i zgornji del drugega baldahina. Spom enik je postavljen članom rodbine E nnijev, k aterih relief in napis smo našli že p re j. R ekonstruirani bald ah in se­ sta v lja jo poleg strehe z zgornjim delom in stropom še zadnja stena z reliefi E n n ije v in dve stranski steni v obliki pilastrov. S p red aj pa podpirata streho dva stebra, od k aterih smo enega (št. 312) n ašli v bližini om enjenega baldahina. Vse p a sto ji na m arm orni plošči z napisom , k je r je om enjena ta rodbina. Plošča pa je obenem pokrov grobne sk rin je, katere stranske stene so izpolnjene z reliefi. S p re d n ja stena p red sta v lja Evropo na biku. Z adnja stena ima relief s P arisovo sodbo, m edtem ko je satir, ki n ag aja nim fi in ji hoče vzeti obleko, upodobljen n a eni stranskih sten. T a rek o n stru k cija je važna posebno zato, k er zd ru žu je d v o je v rst nagrobnih spom enikov, grobno sk rin jo za pepel in baldahin n ad grob­ nico, v enotno stavbo. M ed izkopavanjem smo važnejše predm ete spravili v barako. O dlivki iz m avca in ves ostali znanstveni m aterial p a so večinom a v laboratoriju. Število obiskovalcev se je to leto še povečalo. O d strokovnih obiskov n aj om enim samo koroške arheologe pod vodstvom prof. E ggerja. Več dni je bil v Šem petru prof. Brusin iz Padove. Šem petrske zb irk e so si ogledali tu d i m nogi arheologi z arheološkega kongresa v Puli. K er smo im eli pri izkopavanju in tudi za sip av an ju večkrat na razpolago buldožer, je bilo število delavcev mnogo m anjše k a k o r prvo leto. Na p ra k si pa je bilo m ed izkopavanjem vsega deset študentov-arheologov. Večina je po svoji enom esečni praksi odšla dom ov. Do konca izkopavanja sta ostala le dva. Izk o p a­ v a n je smo zaključili 31. oktobra. Izkopavanje leta 1954/55 V te j kam panji je b ila naša naloga, poglobiti n ek atere preplitve izkope p re jš n jih let, jih povečati in ugotoviti m eje arheološkega teren a; k o n serv irati tem elj prve grobnice in p rek o p ati občinsko cesto. Izkopavanje se je pričelo 5. ju lija s 15 delavci, k e r jih več v ozkem p rostoru ob D ošlerjevi hiši in v ju ž ­ nem ja rk u ni bilo mogoče zaposliti. Na južni stra n i smo se približali desnem u b reg u S avinje v rim skih časih, k a r so nam dokazali tu d i najdeni predm eti. N a j­ lepši kos je bilo sleme dru g e grobnice z M eduzino glavo (št. 369). Našli smo tudi še n e k a j peščenjakov, ki so b ili deli sarkofagov. K nap isu št. 135 smo našli n ek aj spodnjega kosa. V poglobljenem prostoru južno od drugega b ald ah in a smo odkrili več k v a ­ d ra ta stih sarkofagov iz peščenca, a v njihovi neposredni bližini je stal relief iz m arm ora, ki p red sta v lja G anim eda (št. 425), ko ga orel vzdiga v nebo. K er smo ugotovili, da je ta relief stranska stena grobne sk rin je za pepel, smo po­ skusili n a jti še širšo steno, toda to nam zaradi p revisoke vode ni uspelo. Zato smo ta prostor pustili nezasut, da mogoče k d aj k asn eje poiščemo m an jk ajo če kose. Voda je počasi toliko upadla, da smo 17. avgusta lahko pričeli s podzidava- n je m tem elja prve grobnice (št. 14). K ljub nizkem sta n ju vode, smo m orali n a j­ nižjo plast betona m ešati v ta ln i vodi. K m alu je šlo bolje. R abili smo 7000 kg cem enta in ca. 1500 kosov opeke. Ta tem elj je sed aj k onserviran tako, da bom o n ad n jim lahko postavili prvo edikulo. D elo je tra ja lo približno m esec dni, to je do 15. septem bra (sl. 7). V la b o ra to riju smo delali odlitke novo izkopanih predm etov. V tem letu nam je uspelo sestaviti iz odlitkov, k a k o r sem že om enil, prvo grobnico, spo­ m en ik E nnijev z drugim baldahinom in grobno sk rin jo za pepel s H eraklejevim reliefom . Prvo poskusno rekonstrukcijo prvega b ald ah in a smo sestavili že prvo leto izkopavanja. V indonijev spom enik p a sto ji popolnom a sestavljen, toda ne še zložen v celoto, v b ara k i. Zelo radi bi izvlekli kose, ki smo jih videli v p ro ­ filu pod cesto, toda nism o dobili dovoljenja, da b i cesto zaprli. Zato smo zasuli ves pro sto r ob cesti. S tem bi bilo naše delo v le tu 1954 končano. Na novo iz­ kop an a površina je znašala ca. 250 m2; seveda n i tu k a j vračunano p o g lab ljan je že p re j preiskanega prostora. T ik pred zaključkom izkopavanja, t. j. 15. novem bra, smo dobili sporočilo, da bo cesta zap rta za v sak prom et, k ad a r bom o p riče li z raziskovanji. Že n asled ­ n jeg a dne smo dobili buldožer, s katerim smo o d stran ili m oderno cestišče in pod n jim ležečo plast nasutega m ateriala. Šli smo sk o raj do površine spom enikov, ki smo jih videli v profilu. P ričeli smo jih odkrivati, nato smo šli vedno globlje in tu d i vedno bolj v bližino hiše A lojzije Stante. Število n a tem k ra ju izkopanih predm etov se je n ep restan o večalo. Izkopani predm eti, deli stebrov, reliefi, kapiteli, stene s p ilastri in razni drugi predm eti nam dajo slutiti, da gre tu k a j za večjo stavbo. Ko smo še našli dele zelo v elikega slem ena, n a k aterem je v erjetn o stal 1,20 m visok grifon iz m arm ora (sl. 12), je bilo gotovo, da je stala n e k je v bližini toliko isk a n a tr e tja n ajv eč ja in n ajlep ša grobnica. V erjetno je p a tudi, da je stal na tem p ro sto ru še tr e tji baldahin, čigar fragm ente smo tu d i že našli. Tudi n ek a j ostankov tem eljnih zidov je bilo n a tem k ra ju . V globino smo šli do najgloblje ležečih, že p re j ugotovljenih spom enikov. Spom eniki so ležali delno tudi pod tem elji hiše A lojzije Stante. Z arad i tega smo bili p risiljen i p o d p reti dele tem eljev te hiše s 4,5 m visokim i betonskim i podporniki (sl. 13). Na ju ž n i strani smo pa ostali m nogo bolj oddaljeni od tem elja te hiše, čeprav so se tu d i tam pokazali mnogi zelo zanim ivi kosi. D elo smo končali 15. ja n u a rja 1955. Vsega smo izkopali n a tem p rostoru čez 100 kosov vsakovrstne velikosti in oblike. Med celotnim izk o p av an jem smo odkrili okoli 540 kosov. Poleg 4000 kg težk eg a baldahina so v rač u n a n i tu d i m a jh n i frag m en ti iz p eščenjaka in razni tem eljn i zidovi. G re pri tem izk opavanju v prvi v rsti za predm ete, k i so in v e n tar antičnega pokopališča v Š em petru. Kako daleč je segalo to pokopališče, dan es še ni mogoče reči. To bodo pokazala bodoča izk o p av an ja. V sekakor nam d a je jo izkopani predm eti v Š em petru dragocene podatke za um etnostno zgodovino, v p rv i v rsti za rim sko provincialno um etnost, ki p a sto ji tem atično in form alno pod vplivom keltskega b aro k a . Mnogi predm eti im ajo tipične noriško-panonske značilnosti. Zastopane so vse v rste nagrobnih spom enikov, ki so večinom a od­ lično ohranjeni. U gotovljeni so spom eniki v obliki sestavljenega žrtvenika, nap isi s p o rtreti ali brez n jih , grobnice, baldahini, grobne sk rin je za pepel, sark o fag i za pepel, čisto prim itiv n e rakve iz p ešče n jak a itd. Posebno zanim iva je kom binacija grobne s k rin je za pepel z baldahinom , portretom in napisom . 20* 307 508 Sl. 12. G rifon s tre tje grobnice Sl. 13. P odzidavanje ogrožene hiše T udi leta 1954/55 je bilo zelo mnogo obiskov. D ne 16. septem bra so si ogle­ dali izkopavanje in predm ete m uzealci in konservatorji republike H rvatske. Iz G radca je prišla 3. oktobra velika skupina klasičnih arheologov pod vodstvom prof. G erstingerja in prof. E rne Diez. N ajvišji predstavniki naše ljudske oblasti so že v p rejšn jih letih pokazali svoje veliko razum evanje in zanim anje za šem petrske spomenike. V dneh na Ostrožnem je večina njih, kak o r tudi p re d ­ stavniki naših najv išjih znanstvenih ustanov (akadem ij, univerz itd.) obiskala izkopavanja in se zanim ala za znanstveno delo. Izkopavanje si je ogledal tudi prof. G. B ersu iz F ra n k fu rta itd. Z arheološkim izkopavanjem so združeni zelo veliki stroški. V tem pogledu gre n ajv eč ja zahvala predsedniku Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti Josipu V idm arju. A kadem ija je k lju b drugim ogrom nim izdatkom m unificentno podpirala to na videz neproduktivno delo. V n ajv ečji m eri svoje gospodarske m ožnosti je pom agal OLO C elje-okolica v osebi tovariša M irana Cvenka. Za Savinjsko dolino tako pom em bno odkritje je našlo odmev tudi pri H m ezadu iz Žalca, ki je podpiral delo z m aterialom in denarjem . G lavna zasluga gre p ri tem tovarišu V. Jordanu, s pom očjo katerega smo prem agali včasih skoraj n ep re­ m agljive težave. Zelo mnogo prebivalcev iz Šem petra je posebno leta 1952 de­ jan sk o sodelovalo na ta ali oni način p ri izkopavanjih. Vsem om enjenim in neom enjenim , k aterih je še veliko ševilo, posebno pa M estnemu m uzeju v C elju z rav n ateljem Antonom Stupico in kustosom A lojzom Bolto, n a j bo izrečena zahvala za vso pomoč. ZUSAMMENFASSUNG Vorläufiger Bericht über die Ausgrabungen in Šempeter Šem peter (St Peter) liegt an der H auptstrasse C elje—L jubljana, ungefähr 3 km w. von Žalec, im S avinjatale. Angeblich befand sich in der Gegend zwischen St. P e te r und Novi klošter ein röm ischer Juno-Tem pel. Im Jahre 1947/48 b rach te die A usgrabung des M useums der Stadt C elje au f dem F elde des P farrers von St. P e te r m ehrere M auerreste und viel römische K eram ik an den Tag. Am 12. Jän n er 1952 trafen A rbeiter der B auerngenossenschaft aus St. P ete r beim S chottergraben in dem ehem aligen G arten der Besitzerin Wolf au f eine Fundam entm auer und 13 M arm orstücke. Am interessantesten w ar die M arm orstatue einer sitzenden F rau , d er ab er der Kopf fehlte. D ie lokalen Behörden gruben hier bis Juni 1952 als die A rchaeologische Sektion d er Slowenischen A kadem ie der W issenschaften in L ju b ljan a die Leitung d er A usgrabung übernahm . Bis zu diesem Zeitpunkte grub man etw a 100 v er­ schiedene M arm orstücke aus. U nter der Leitung des Univ. Professors J. Klem enc nahm en an der A usgrabung M itglieder des A rch. Sem inars der U niversität in L ju b lja n a teil, desgleichen auch ein M useum sbeam te aus Celje. Beim Sondieren stellte m an fest, dass sich die antiken Funde in d er O -W R ichtung erstreckten und dass m an in d er N-S R ichtung nicht viel m ehr zu erw arte n hat. Das bestätigte auch d er w eitere V erlauf der A usgrabung. Um die Lage d er gefundenen Stücke genau zu bestim m en, spannten wir über den ganzen zu untersuchenden Raum ein P lanquadratnetz, dessen absolute Höhe 268,70 m b etru g und ungefähr 1,50 m ü b er der gegebenen O berfläche lag. D ie au sg eg ra­ benen Steine Hessen die frü h e re n A usgräber in situ liegen. Deswegen konnten w ir die genaue Lage aller dieser Steine leicht bestim m en. Von jedem gefundenen F undstück m achten w ir nebst B eschreibung einen G ipsabguss im M asstabe 1 : 10. W enn es möglich w ar, gossen w ir auch zusam m enpassende Fragm ente als ein Stück ab. Mit H ilfe dieser G ipsabgüsse gelang es uns, eine G rabaedicula, zwei Baldachine, m ehrere A schenkisten und G rabdenkm äler in Zeichnung zu rek o n ­ struieren. A uf der beiliegenden Skizze (Abb. 2) kennzeichnen w ir den vom 15. Juni bis 15. D ezem ber 1952 untersuchten Raum m it einer unterbrochenen Linie (-------------). D ie A usgrabung in der Zeit vom 15. Mai bis 1. Juni 1953 stellen w ir m it voller ( --------- ■ ) . Linie dar. Die letzte A usgrabung dauerte vom 5. Juli bis 15. N ovem ber 1954 und w ir grenzen sie im Plane m it Strich u n d P u n k t (—.—.—.—) ab. W ir konnten ab e r unerw artet die A rbeit auch vom 15. N ovem ber 1954 bis 15. Jän n er 1955 fortsetzen. W ährend dieser Zeit durchsuchten w ir m it grossem Erfolge im O sten die O rtsstrasse und einen Teil unter dem H ause der F rau Stante. Im P lane bezeichnen w ir die F ortsetzung der dritten A usgrabungskam pagne m it P unkten (............ )• Schon im ersten Jahre der A usgrabung fanden w ir im W esten grosse, unten v erstä rk te M arm orquader. D aneben lagen halbzylindrische bis 4 m lange M arm or­ stücke. Aus der Lage und an d eren U m ständen konnten w ir m it Sicherheit schliessen, dass es sich hier um einen Teil der alten F riedhofm auer handelt. Diese M auer bestand aus grossen, unten v erstärk ten M arm orblöcken, die oben m it halbrunden Stücken als Regenschutz bedeckt waren. W ir fanden auch etliche Reste von F u n ­ dam entm auern. Aus den Profilzeichnungen und der Lage, in d er sich einzelne Steine b efa n ­ den, erschien es schon im ersten G rabungsjahre, dass sich hier ein röm ischer F riedhof erstreckte, der von dem vorbeifliessendem Savinjaflusse bei ein er W etterkatastrophe untergraben w urde. E r stürzte m it allen D enkm älern und B auten in die Tiefe und w urde langsam m it Sand und Schotter des vorbeifliessen- den Savinjaflusses zugedeckt. In der späteren Zeit verschob der Savin jaflu ss sein Bett nach Süden, die R uinen blieben aber unter einer aus seinem Sand und Schotter gebildeten Schutzdecke begraben. D ieser Friedhof gehörte der bekannten röm ischen Fam ilie der Prisciani, die w ir au ch aus den Inschriften in St. P eter kennen lernten. Sie w aren II v iri iu re dicundo C laudiae Celeiae. Es w urden hier auch frü h e re Besitzer begraben, was uns besonders die Inschrift eines Einheim ischen, G- Vindonius Successus aus klau d isch -n ero n isch er Zeit bew iesen h at (Arheološki vestnik, L ju b ljan a 1954, V. S. 284 ff.). Aus d er Inschrift des Secundus und sein er F rau T utorina w ar uns klar geworden, dass die erw äh n te W etterkatastrophe in der ersten H älfte des III. Ja h rh u n d erts stattgefunden hat, was auch durch die später gefundenen D en k ­ m äler b estätigt w urde. W ir fanden w ährend d er A usgrabung u n ter den Fundam entm auern der ersten und zw eiten G rabädikula m eh re re ih rer B aureste. D as lässt sich n u r so erk lären , dass die O berstücke der B auten (Giebel, Gesim se usw.) zuerst in das W asser stürzten. S päter w urden sie ab e r von folgenden nachgestürzten G rundm auern überdeckt. W ährend der A usgrabung im Jahre 1952 fanden w ir 256 einzelne Stücke. W as das M aterial anbelangt, haben w ir Stücke aus dem M arm or von Pohorje, das aus Sv. Vid oberhalb V itanje h ieh er geschaftt w urde. D o rt fü h rte eine röm ische Strasse vorbei und d o rt befanden sich auch röm ische Steinbrüche. D aselbst w urden auch M ilitärgrabsteine d er Legio L Italica gefunden. Es ist möglich, dass die Soldaten dieser Legion W ache bei den Sklaven im S teinbruche hielten (Arheološki vestnik, L jubljana, IV., S. 227). Viele Stücke, besonders Sarkophage fü r Sklaven, w aren aus Sandstein, der in Založe bei Polzela (4 km von St. P eter) gebrochen w urde. D ie F undam entm auern sind aus K laub- und B ruchsteinen gebaut und m it ungelösch­ tem K alk verbunden. Röm ische Ziegel haben w ir keine gefunden. Es ist w ah r­ scheinlich, dass sogar das D ach d er G rabädikulen aus M arm orplatten bestand. In die Tiefe gingen w ir m anchm al bis 4,50m, jedenfalls bis zum G rundw asser, das uns m anchm al bei der A rbeit hinderte. D ie E rhaltung der gefundenen Stücke ist seh r verschieden. D ie O berfläche je n e r Stücke, die nach oben gew endet lagen, w ar sta rk abgew etzt, die nach unten gew endeten sind aber vorzüglich erhalten. W ährend der ersten A usgrabungs­ kam pagne w urden auch die m eisten Inschriften gefunden, unter anderen die M arm orplatte (Inv. Nr. 70) m it der Inschrift, in w elcher V ater und Sohn C. Spec­ ta tiu s Priscianus als II v iri C laudiae C eleiae erw äh n t w erden. D iese Inschrift w ar in die erste G rabädikula eingem auert. D araus erfu h ren wir auch, dass die beiden in am tlicher H altung sitzenden M arm orstatuen die erw ähnten W ürden­ trä g e r darstellen. D ie S tatue des Vaters fanden w ir nahe am N ordrande des G räberfeldes, die des Sohnes aber im Süden desselben, w eit von der ersten en t­ fernt. Später fand sich auch die Inschrift, die sich au f die w eibliche Statue bezog. D iese bezeugt uns, dass die Statue die F ra u des älteren (pater) und dem nach die M utter des jüngeren P riscianus darstellt. A us allen Fundum ständen, Inschriften und baustilistischen M erkm alen erkannten w ir, dass diese vornehm e und reiche F am ilie zur Zeit des K aisers A ntonius Pius lebte. Ih r gehören auch die m eisten und die schönsten G rabbauten. Aus dem A nfänge d er R egierung dieses K aisers stam m t das D enkm al und die Inschrift d er F am ilie der Ennier. D ie Bildnisse dieser Fam ilie sind so fein und genau ausgearbeitet, dass m an auf G rund ih rer A nalyse die Zeit der A ufstellung des D enkm als, das A lter, die A bstam m ung der dargestellten Personen und sogar die K rankheit, an der die Tochter starb, m it S icherheit bestim m en kann. D as D enkm al d er F am ilie der E nnier ist auch des­ w egen besonders interessant, w eil es die A ufklärung gibt, w ie man A schenkiste und Baldachin in einem G rabm ale vereinigen kann. W as die A rbeitstechnik anbelangt, ist das B ildnis d er T utorina (Arheološki vestnik, L jubljana, V., S. 297) se h r ähnlich jenem d e r F ra u Cerva, G em ahlin des S tatius Secundianus (Inv. N r. 238). Sogar K leiderfalten d er beiden F rauen sind gleich. N atürlich ist das letzte G rabm al aus viel sp ä te re r Zeit. Auf diesem D en k ­ m ale ist eine D arstellung der V orbereitung zum keltischen Totenm ahle besonders bem erkensw ert. D as grösste Stück ist d er fast ganz erh a lten e O berteil des so­ genannten I. Baldachins (Inv. Nr. 55). U nter ihm lag teilw eise die schon erw ähnte Inschriftplatte d e r Prisciani (70). Sie ist deswegen teilw eise leserlich geblieben. D ie äusseren Flächen d er W ände sind m it G reiffiguren geschmückt. In den Ecken der V orderwand w aren im Relief Todesgenien dargestellt. D ie recht schön k assetierte Decke geht m ittels einer grossen M uschel in die H interw ände, die au ch erhalten sind, über. D er Baldachin w ird vorne von zwei tordierten Säulen getragen. Seine Höhe b eträ g t ungefähr 3 m. D aru n te r stand die S tatue des jü n ­ geren Priscianus. V erm ittels der G ipsabgüsse der ausgegrabenen Stücke gelang es uns, ein M odel der ersten G rabädikula zusam m enzustellen. W ir haben fast alle B auteile unbeschädigt erhalten gefunden. D ie vordere P ilasterw and w eist oben K apitäle auf, die einen M arm orbalken tragen. In der rechten als auch in der linken S eiten­ w and befanden sich in d er M itte Reliefs. D as eine stellte Iphigenie in Aulis dar, von dem anderen ist n u r der u n te re Teil, wo m an einen liegenden Feind sieht, erhalten. D ie h intere W and ist ohne O rnam ente. D ie E ckstücke der A ttika bilden vier Reliefs m it bew affneten H eroen. R echts und links an d er V orderseite ist im R elief ein Satyr, der eine N ym phe zu entblössen versucht, dargestellt. Im T ym ­ panon ist das Relief einer auf einem Seeungeheuer reitender N ym phe oberhalb d er P latte m it D (iis) m (anibus) angebracht. Von besonderer W ichtigkeit ist es, dass die G rundm auern d ieser Ä dikula erh alten sind und uns auf diese Weise die G rösse der Standplatte d e r ersten Ä dikula gegeben w ird (4,35 X 3,74 m). D ie äusseren W ände d er A schenkisten bestanden aus M arm orreliefs, die teils einzelne mythologische F iguren (Ganymedes), teils m ythologische H andlungen (z. B. H erakles führt A lkestis aus der U nterw elt) darstellten. Es sind sehr viele w ürfelähnliehe Sarkophage aus Sandstein erhalten. Auch einen 1,60 m langen Sargdeckel für Leichenbegräbnis haben wir schon im ersten Ja h re des G rabens ausgegraben. D as w äre bis je tzt die einzige Leichenbestattung, auf die w ir gestossen haben. Vielleicht w ar der h ier Begrabene ein C hrist, was unsere Chronologie des F riedhofes nur bestätigen w ürde. In der zweiten G rabungskam pagne (1953) gruben w ir gegen Osten, bis zur O rtsstrasse. H ier w urde auch der O berteil des zw eiten Baldachins (Inv. 272) ge­ funden. In der 4,50 m langen Fundam entm auer glaubten w T ir die O stgrenze des F riedhofes erreicht zu haben. Doch fanden w ir w eiter ostw ärts noch einige Stücke, die aber unter der Strasse lagen. D eshalb verm uteten w ir unter d er O rtsstrasse noch an d ere D enkm äler. D as wichtigste Stück, das uns in diesem Jah re (1953) gelungen ist auszugraben, w ar der obere Teil des schon erw ähnten M arm or- baldachines m it Satteldach. D ie innere gewölbte Plafonddecke ist ausgefüllt m it K assetten, die m eist verschiedene Blüten darstellen. A uf d er äusseren Seitenw and ist ein von einem Löwen verfolgtes Pferd, auf der anderen die F lucht einer G azelle vor dem H unde dargestellt. D ieser Baldachin ist d er O berteil eines G ra b ­ m als d er Ennier-Fam ilie und stand au f einer A schenkiste aus M armor. D ie W ände der A schenkiste stellten dar: E uropa auf dem Stiere reitend, Satyr einer N ym phe die K leidung raubend und U rteil des Paris. D ie Ausgrabung im Jahre 1954—55. Bei der V ertiefung des schon durchsuchten Bodens fanden w ir die Seitenw and einer A schenkiste m it G anym edes (Inv. 425) und einen M arm orgiebel m it dem M edusenhaupt. In diesem Ja h re (1955) ist es uns gelungen die F undam entm auer d er ersten G rabädikula zu konservieren. D ie A usgrabung unter der Strasse haben w ir am 15. N ovem ber 1954 angefangen. W ir gruben teilw eise auch u n te r dem H ause der F rau Staute. H ier fanden w ir noch fast 100 verschiedene, m eist M arm orfragm ente, so dass es im ganzen am Schluss der G rabungsarbeiten etwa 450 Stücke w aren. D ie grosse Zahl h ier gefundener G egenstände, Kapitale, P ilasterw ände, Säulenschäfte usw. deutet auf einen grösse­ ren Bau hin, den w ir aber noch nicht rekonstruieren können. Ein 1,20m hoher M arm orgreif stand auf dem D achgiebel dieses G ebäudes. E rst die w eitere A usgrabung w ird hoffentlich das Gesam tbild dieses G ebäu­ des bringen. U nsere w eitere A ufgabe besteht darin, auch G ebäude und W ohn- räum e d e r Besitzer dieses prachtvollen Friedhofes an das Tageslicht zu bringen.