> 4 0 &   $ 7! "!!(!&8 %! ) !!9 $ dela in pièle hrane. V letih do okupacije se zateka v sokolsko gibanje, stran od katoliške prakse. S prihodom Italijanov se aktivno vkljuèi v Osvobo- dilno fronto in zaène se nje- gova strma pot navzgor po funkcijskih stopnicah Komu- nistiène partije — od partijske- ga sekretarja, inštruktorja CK KPS do pomoènika naèelnika OZNE za Slovenijo. Po vojni je bil naèelnik OZNE za Pri- morsko in namestnik naèelni- ka OZNE za Ljubljano. Po re- soluciji informbiroja je posta- lo nevarno tudi zanj in je zbe- `al na Mad`arsko. Vrh knjige prav gotovo predstavljajo poglavja, ki nas vodijo v neposredno bli`ino Ivana Maèka, enega najhujših slovenskih komunistiènih mo- lohov, ki je bil ustanovitelj in prvi vodja (naèelnik) OZNE za Slovenijo. Kot omenjeno, je bil Albert Svetina njegov pomoènik. »Ivan Maèek je bil preprost in surov èlovek, ki se je vmešaval v vse stvari. V svojih namerah je bil zelo odloèen. @e med njegovo od- sotnostjo, ko je bil pri Titu v Drvarju, sem spoznal, da ga niso mogli disciplinirati niti v CK. Nikoli ni dal nikomur prav. Nihèe ni niti poskusil, da bi ga preprièeval. Niti ugovarjati se mu ni upal nih- èe. Nikoli. Kot je rekel, tako je moralo biti. Pravi diktator. /…/ Kdor ni bil njegov sorod- nik ali pa ga ni poznal, je bil njegov sovra`nik. Govoril je zelo na kratko. Veèkrat je vse pomešal. Ni se ponašal s pre- tirano inteligenco. Ko sem `i- vel pod njegovim vodstvom, sem se ga prav tako bal, kot so se ga bali drugi. /…/ Tak je bil. Primitiven, nekulturen in neè- loveški. Èlovek s tremi razredi osnovne šole« (str. 133). V teh poglavjih med dru- gim izvemo tudi za eno glav- nih nalog OZNE – sestavlja- nje kartoteke o politiènih nasprotnikih, ki je proti kon- cu vojne vsebovala `e nad 17.000 imen. Ta kartoteka je bila osnova za povojne poboje. Zanimivi so odlomki o dvo- liènem sprejemanju pomoèi idejno sovra`nih zahodnih za- veznikov, obenem pa udinja- nje Sovjetski zvezi, èeprav se je ta izneverila njihovim pri- èakovanjem po pomoèi. Marsikaj izvemo tudi o no- tranjih razmerah v partizan- skih enotah. Avtor je posebej kritièen do èlanov Centralne- ga komiteja, izvršilnega odbo- ra Osvobodilne fronte in ge- neralštaba, ki so se skozi vso vojno skrivali, si dali tudi v pomanjkanju gosposko streèi in so za odvrnitev spopadov iz svoje bli`ine niso pomišljali `rtvovati npr. celega bataljona svoje vojske. Povojna doba prinaša zani- mivo prièevanje o delovanju OZNE pri kraji premo`enja ljudem in podjetjem, o njenih roparskih dejavnostih èez mejo, pa tudi o avtorjevem sooèenju s trupli v Brezarje- vem breznu, o vlogi Mitja Ribièièa itd. ,   Knjiga z gornjim naslovom je avtorjevo prièevanje o èasu med drugo svetovno vojno in po njej. Pozornost zbuja zlasti zato, ker je bil Albert Svetina èlan najo`jega vodstva OZNE oz. kasnejše UDBE. Poleg tega se ga je njegov lastni re- `im odrekel, tako da se je pred njim umaknil v tujino. Verjetno sta se morala izpol- niti prav ta dva pogoja, da se je lotil podviga, ki mu v Slo- veniji ni podobnega; gre na- mreè za prete`no neselektiven in realen opis razmer, kot se ka`ejo z njegove visoke funk- cije. Z izjemo te knjige osta- jata molk in programirana iz- guba spomina med še `ivimi nosilci totalitarnega èasa veè kot oèitna. Kot pravi avtor sam, se je za knjigo odloèil zato, ker ni imel druge prilo`nosti, da neobremenjeno, brez priti- skov in omejitev spregovori o dogajanju, ki mu je bil prièa in je nadvse pomembno za zgodovino slovenskega naro- da. Svojo pripoved zaène z otroštvom na Primorskem, ki jeèi pod fašistiènim re`imom. Zaznamovanega z odporom do slednjega ga starši po os- novnem šolanju pošljejo v Ljubljano. Prva ljubljanska leta odrašèanja teèejo v zna- menju domoto`ja, iskanja   # Zadnji del knjige je name- njen begu in `ivljenju na Ma- d`arskem. Tudi tu nam av- tor ponuja veliko zanimivega branja. Morda ka`e posebej poudariti to, kako je Ma- d`arska po Stalinovi smrti postopala s politiènimi za- porniki, med katerimi je bil tudi avtor. To je nekaj, kar si v slovenski dr`avni skupnosti petnajst let po zaèetku demo- kratizacije in dvainpetdeset let za Mad`ari lahko samo `e- limo. Oktobra 1953 je amne- stija zajela vse politiène za- pornike. Izpušèeni in rehabi- litirani so bili vsi. Kdor je de- lal za AVH (mad`arsko razli- èico UDBE) na sodišèu, na policiji ali na to`ilstvu in sploh kdor se je ukvarjal s po- litiènimi procesi, svojega do- tedanjega dela ni mogel veè opravljati. Vsi tisti torej, ki so bili vpleteni v stalinistiène procese, so se morali iz repre- sivnih dr`avnih organov ta- koj posloviti. Kot pravi avtor, je šlo za popolno rehabilita- cijo. Obsojencem so izbrisali vse tisto, za kar so bili obso- jeni. Bili so, kot bi ne bili ni- koli v kazenskem postopku. Èas zapora se jim je štel v de- lovno dobo. Dobili so od- škodnino. Mnogim so dali stanovanja, slu`be, razne ugodnosti in tudi odgovorne funkcije. Tistim, ki so bili takrat v zaporu, se še danes prizna poseben dodatek k po- kojnini. Poleg vsega tega se je po de`eli zaèelo oglašati de- mokratièno gibanje, vendar ga je leta 1956 zatrl sovjetski vojaški poseg. Avtor v knjigi nièkoliko- krat razlo`i, kako manipula- tivna in ekskluzivna je bila Komunistièna partija npr. znotraj Osvobodilne fronte in kaj so bili njeni cilji. Neko podpoglavje nosi naslov Na- rodnoosvobodilni boj kot prva faza revolucije. Nazorno ome- nja vosovske likvidacije, ki so bile prve akcije Komunistiène partije s smrtnim izidom, uperjene proti Slovencem. Omenja tudi povraèilne ukre- pe okupatorja, ki so jih s svo- jimi akcijami provocirali par- tizani. Direktno utemeljuje, da so bile ustanovitve vaških stra` samoobrambni odgovor na vosovske poboje. Kljub na- štetemu avtor na veè mestih vztraja pri veri v narodnoosvo- bodilne vzgibe partijskega in partizanskega gibanja ob za- èetku vojne, kar je razloèno videti tudi v samem naslovu knjige. Iskren narodnoosvo- bodilni naboj znotraj revolu- cionarnega dogajanja bi po- gojno lahko iskali kveèjemu pri nekaterih »navadnih« pri- padnikih partizanskega giba- nja, zlasti izven Ljubljanske pokrajine. Pri Svetinovem uvi- du in visokih funkcijah pa je zadevno vztrajanje zelo te`ko razlo`iti – celo s prisloviènim primorskim sindromom zame- jenega pogleda na vsesloven- sko dogajanje med drugo svetovno vojno. Bralec te knjige ima seveda neprestano pred oèmi, kdo je avtor, in v tem smislu je s pri- merno prilagojenimi kriteriji dele`en marsikaterega pozi- tivnega preseneèenja. Zlepa pa ne bo prišel na svoj raèun tisti, ki bi `elel podrobnejšo in kritièno presojo avtorjevega lastnega dele`a pri vsem do- gajanju. Vendar to za splošno prièevalsko vrednost knjige br`kone ni bistveno in jo je vsekakor vredno vzeti v roke. 7(! ! ,