Janez Orešnik, Slovenski trpnik na se (v naravni skladnji) 31UDK 811.163.6’367 Janez Orešnik Filozofska fakulteta v Ljubljani SLOVENSKI TRPNIK NA SE (V NARAVNI SKLADNJI) V okviru naravne skladnje (ki je veja teorije naravnosti) se določajo predpostavke, na podlagi katerih se dajo napovedati naslednje razmere v slovenskem trpniku na se (kot išče se Urša Plut, išče se Uršo Plut): 1) Trpnik na se je manj pogosten od trpnika z deležnikom. 2) Trpnik podvrste išče se Urša Plut se rabi domala samo v tretjih glagolskih osebah, trpnik z deležnikom v vseh glagolskih osebah. 3) Trpnik podvrste išče se Uršo Plut je manj pogosten kot trpnik podvrste išče se Urša Plut. 4) V trpniku podvrste išče se Uršo Plut je prizadeto in situ, v trpniku podvrste išče se Urša Plut prizadeto ni umeščeno in situ. Slovenian distinguishes between the past participle passive and the (personal and impersonal) refl exive passive. In this paper, the weight is on the refl exive passive. Natural Syntax (a branch of Naturalness Theory) defi nes the presuppositions with whose help the following state of affairs in the Slovenian refl exive passive can be predicted: (1) The refl exive passive is less frequent tokenwise than the past participle passive. (2) The personal refl exive passive is used almost only in the third grammatical persons, whereas the past participle passive is used in all grammatical persons. (3) The impersonal refl exive passive is less frequent tokenwise than the personal one. (4) In the impersonal subtype the patient is in situ, whereas in the personal subtype the patient is not in situ. Ključne besede: teorija naravnosti, skladnja, trpnik, slovenščina Key words: naturalness theory, syntax, passive, Slovenian Naravna skladnja je deduktivna jezikoslovna teorija (v razvoju), ki določa predpo- stavke, na podlagi katerih so neke (obliko)skladenjske razmere napovedljive – in tako na opisni ravnini razložene. Osnovna vrsta predpostavk so t.i. lestvice naravnosti in pravila ujemanja med soodnosnimi vrednostmi po dveh lestvic. (Obliko)skladenjske razmere so predstavljene v obliki med sabo primerljivih dvojnic. Naravna skladnja ne vsebuje nikakršne tvorbene sestavine. Lestvica naravnosti se v najsplošnejši obliki glasi >nat (A, B), kjer sta A in B »vred- nosti« lestvice. A se nanaša na ugodno za govorca, B pa na ugodno za ogovorjenega. Dovoljeni sta dve razširjeni lestvici, in sicer >nat (A + B, B) in >nat (A, A + B); razširjeni lestvici sta veljavni, kadar je veljavna soodnosna osnovna lestvica oblike >nat (A + B). Lestvice naravnosti se utemeljujejo z naslednjimi načeli/merili naravnosti (v nada- ljevanju: aksiomi): (a) Načelo ugodnega za govorečega in ugodnega za ogovorjenega. Kar je ugodno za govorečega, je bolj naravno; govoreči je namreč središče sporazumevanja. Z lestvi- co: >nat (ugodno za govorečega, ugodno za ogovorjenega). Ta pogled na narav nost pozna jezikoslovje že dolgo (Havers 1931: 171), in sicer pod imenoma težnja po gospodarnosti (to izkorišča predvsem govoreči) in težnja po natančnosti (ta godi predvsem ogovorjenemu). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 32 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij (b) Načelo najmanjšega napora (Havers 1931:171). Kar se bolj sklada s tem načelom, je govorečemu bolj naravno. Kar je za govorečega kognitivno preprosto, se zlahka tvori, zlahka prikliče iz spomina itd. (c) Prototipičnost. Kar je bližje prototipu, je bolj naravno ogovorjenemu. Govorečemu je bližje neprototipično. (č) Stopnja včlenjenosti v zgradbo. Kar je bolje včlenjeno v svojo zgradbo, je govo re- čemu bolj naravno. (d) Pogostnost (v duhu Fenk-Oczlon 1991). Kar je v nekem jeziku bolj pogostno kot pojavnica (izraz po Gorjanc 2002: 10), je govorečemu bolj naravno. Kar je za govorečega kognitivno preprostejše, se več rabi. (Toda obratno ne drži: kar je govorečemu naravno, ni nujno pogostno.) (e) Majhen nasproti velikemu razredu. Raba (enote iz) majhnega razreda je govorečemu bolj naravna kot raba (enote iz) velikega razreda. Med tvorjenjem sporočila govoreči lažje izbira iz majhnih razredov kot iz velikih. (f) Specializirana nasproti nespecializirani rabi. Če je na voljo specializiran način za izražanje neke kategorije, je specializirani način govorečemu zelo naraven za izražanje tiste kategorije. Denimo, da ima jezik povratne osebne zaimke. Slednji so specializirani za izražanje povratnosti (medtem ko drugi osebni zaimki niso specia- lizirani za izražanje povratnosti, četudi jo morda pod določenimi pogoji izražajo) in njihova raba za izražanje povratnosti je govorečemu zelo naravna: >nat (+ povratni, – povratni) / osebni zaimek za izražanje povratnosti. (g) V vsaki zgradbi je premik enote na levo govorečemu bolj naraven od premika enote na desno. (Premik na levo je bolj naraven od nepremika. Premik na desno je manj naraven od nepremika.) (h) Sprejemljiva nasproti nesprejemljivi rabi. Kar je sprejemljivo, je govorečemu bolj naravno od nesprejemljivega. Bistveni razlog za sprejemljivost neke skladenjske zgradbe je ravno njena večja naravnost za govorečega v primerjavi s soodnosno nesprejemljivo zgradbo. (i) Kar je bolj razširjeno po jezikih sveta, je govorečemu bolj naravno (tipološko načelo). Kar je za govorečega kognitivno bolj preprosto, se rabi v več jezikih. Navadno zadošča, da se neka lestvica utemelji z enim izmed gornjih aksiomov, pri čemer tisti aksiom podpira bodisi vrednost A bodisi vrednost B lestvice; nepodprta vrednost zavzame edino preostalo mesto v lestvici. Seveda se lestvica lahko podpre z več aksiomi. Morebitno nasprotje med aksiomi, s katerimi se podpre neka lestvica, se razreši z uporabo omejitev, ki določajo uteži za povezovanje aksiomov. Doslej sem oblikoval le malo takih omejitev, nisem namreč še naletel na kdove koliko v tej zvezi bistvenega jezikovnega gradiva. Lestvice naravnosti so bistveni del t.i. izpeljav, v katerih se izračunavajo napovedi o razmerah v jezikovnem gradivu. V vsaki izpeljavi igrajo pomembno vlogo pravila ujemanja. Ta pravila uravnavajo povezovanje soodnosnih vrednosti obeh lestvic, ki sta omenjeni v izpeljavi. Ujemanje more biti vzporedno ali križno. Recimo, da sta lestvici >nat (A, B) in >nat (C, Č). Vzporedno ujemanje poveže vrednost A z vrednostjo C in vrednost B z vrednostjo Č. Križno ujemanje pa poveže A s Č in B s C. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Janez Orešnik, Slovenski trpnik na se (v naravni skladnji) 33 Pomembno vprašanje je, kdaj je ujemanje vzporedno in kdaj križno. Vzporedno ujemanje je privzeta vrednost (t.i. default). Izkušnja ob delu z mnogimi zgledi kaže, da križno ujemanje nastopi, kadar je jezikovno gradivo izpeljave omejeno na neko t.i. skrajno nenaravno okolje. Slednje je defi nirano kot vrednost B lestvice >nat (A, B), kadar se lestvica ne da podaljšati v desno, tj. kadar ni nobene take vrednosti, ki bi bila še manj naravna od vrednosti B. Sedanja vednost o naravni skladnji ne zmore razložiti, v čem je »višji« smisel dveh vrst ujemanja in zakaj sta razvrščeni, kot sta. Zaradi nadaljevanja moram najprej utemeljiti lestvico >nat (neprehodnost, prehod- nost). Podpira jo načelo najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov, kajti število udeleženskih vlog je v neprehodnih zgradbah redno manjše kot v prehodnih zgradbah. V trpniku sta udeleženi isti osnovni udeleženski vlogi kot v prehodnem tvorniku, namreč vršilec/nosilec in prizadeto. Zato gresta tako trpnik kot prehodni tvornik v okvir prehodnosti, slednja pa tvori skrajno nenaravno okolje, kot je razvidno iz že navedene lestvice >nat (neprehodnost, prehodnost). Pri parametru neprehodnost – prehodnost namreč ni nobene vrednosti, ki bi bila še manj naravna kot prehodnost. Tako je na tem področju potrebno že omenjeno križno ujemanje. Prizadeval sem si, da bi bili zgledi preprosti in pregledni. Prehajam na primerjavo med trpnikom s trpnim deležnikom in trpnikom na se. Najprej o relativni pogostnosti obeh, o čemer govori naslednja izpeljava: 1) Slovenščina. Trpnik na se in trpnik z deležnikom. Trpnik na se je manj pogosten od trpnika z deležnikom. Trpnik na se se namreč rabi domala samo v tretjih glagolskih osebah, trpnik z deležnikom pa v vseh glagolskih osebah. Dvojnici: trpnik na se in trpnik z deležnikom. – Izpeljava poteka v skrajno nena- ravnem okolju »prehodnost«. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (trpnik na se, trpnik z deležnikom) Tj., trpnik na se je bolj naraven od trpnika z deležnikom. – Trpnik na se domala nikoli ne izraža vršilca/nosilca glagolskega dejanja, medtem ko ga trpnik z deležnikom lahko izraža. Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (bolj, manj) / pogostno Tj., bolj pogostno je naravnejše od manj pogostnega. – To je kar načelo pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega ujemanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči med trpnikom na se in trpnikom z deležnikom, tako da je eden bolj, dru- gi manj pogosten, tedaj teži trpnik na se, da bi bil manj pogosten, in trpnik z deležnikom teži, da bi bil bolj pogosten. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) Tip knjiga se je tiskala v Ljubljani se rabi domala samo v tretjih slovničnih osebah. Mimogrede: to NE pomeni, da je ta tip brezosebkovni; ne nahajamo ga namreč samo v 3. osebi ednine (kakor ravno prave brezosebkovne zgradbe), temveč tudi v 3. osebi Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 34 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij dvojine in množine, npr. knjigi sta se tiskali v Ljubljani in knjige so se tiskale v Ljub- ljani. Sestaviti se da naslednja izpeljava: 2) Slovenščina. Trpnik na se podvrste knjiga se je tiskala v Ljubljani nahajamo domala samo v tretjih osebah, medtem ko se trpnik z deležnikom rabi v vseh osebah. Dvojnici: trpnik na se podvrste knjiga se je tiskala v Ljubljani in trpnik z deležnikom. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju »prehodnost«. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (tip knjiga se je tiskala v Ljubljani, trpnik z deležnikom) Tj., tip knjiga se je tiskala v Ljubljani je bolj naraven od trpnika z deležnikom. – Tip knjiga se je tiskala v Ljubljani domala nikoli ne izraža vršilca/nosilca glagolskega dejanja, medtem ko ga trpnik z deležnikom lahko izraža. Po načelu najmanjšega na- pora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (1./2., 3.) / slovnična oseba Tj., prva/druga slovnična oseba je bolj naravna od tretje. – Slovnična oseba se v prvi vrsti loči pri osebnih zaimkih (v številnih jezikih samo pri njih). Zato o naravno- sti slovnične osebe odločajo osebni zaimki. (Torej ni naključje, da se slovnična oseba imenuje ravno »oseba«.) Obstajajo jeziki, ki ločijo osebne zaimke samo v prvi in drugi osebi, v tretjih osebah pa rabijo namesto osebnih zaimkov npr. kazalne zaimke. Tako sta prva in druga oseba naravni po tipološkem načelu, točka (i) v seznamu aksiomov. Posebni primer od 1.2: 1.2.1. >nat (1./2. ь 3., samo 3.) / slovnična oseba Tj., razmere, v katerih se rabijo vse tri slovnične osebe, so bolj naravne od razmer, v katerih se rabi samo tretja oseba. – Lestvica je dovoljene razširjene oblike >nat (A + B, B) in je samodejno utemeljena s tem, da je že utemeljena soodnosna osnovna lestvica 1.2. 2. Pravila križnega ujemanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo C, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo Č. 3. Posledice: Če sta v jeziku tip knjiga se je tiskala v Ljubljani in trpnik z deležnikom, tako da se ena zgradba rabi samo v tretji osebi, druga pa v vseh osebah, tedaj teži tip knjiga se je tiskala v Ljubljani, da bi se rabil samo v tretji osebi, in trpnik z deležnikom teži, da bi se rabil v vseh osebah. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) 4. Opomba. V to izpeljavo se ne da vključiti (brezosebkovni) tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani, ker se glede na glagolsko osebo in slovnično število preveč loči od (osebkovnega) tipa knjiga se je tiskala v Ljubljani in od osebkovnega trpnika z deležnikom. Naravna skladnja ne tvori ali generira slovničnih oseb, tako da ne more napovedati omejitve na tretjo osebo pri tipu knjiga se je tiskala v Ljubljani in rabe vseh oseb pri trpniku z deležnikom. Naravna skladnja napove samo naslednje: če se tip knjiga se je tiskala v Ljubljani in trpnik z deležnikom ločita glede na slovnične osebe, bo ožja možnost uresničena pri tipu knjiga se je tiskala v Ljubljani in širša možnost pri trpniku z deležnikom. Z veliko verjetnostjo razmere ne morejo biti obratne. Že to skromno napoved štejem za uspeh. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Janez Orešnik, Slovenski trpnik na se (v naravni skladnji) 35 Pri trpniku na se ločimo podvrsti knjiga se je tiskala v Ljubljani in neknjižno brez- osebkovno knjigo se je tiskalo v Ljubljani. Po aksiomih naravne skladnje ju povezuje lestvica >nat (tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani, tip knjiga se je tiskala v Ljubljani). Lestvica se utemelji z okolnostjo, da se brezosebkovne zgradbe rabijo m.dr. za opiso- vanje človekovih najbolj osnovnih, celo življenjsko pomembnih dejavnosti, npr. Janeza žeja, Janeza zebe, podiralo je drevesa, in ne smemo pozabiti vremenskih glagolov kot deževati. Torej so take zgradbe naravne. Gornja lestvica o dveh vrstah trpnika na se je torej podprta z razvrstitvijo brezosebkovnosti. Nadaljnja utemeljitev je, da je prizadeto knjigo kot premi predmet včlenjeno v stavek globlje od prizadetega knjiga kot osebka. Premi predmet je namreč del povedkove skupine, medtem ko osebek ni del nobene skupine, nad njim je razpet samo stavek. Ta utemeljitev velja po načelu o včlenjenosti v zgradbo, točka (č) v seznamu aksiomov. Zdaj bomo primerjali obe vrsti trpnika na se: 3) Slovenščina. Trpnik na se. Tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani je manj pogosten kot tip knjiga se je tiskala v Ljubljani. Brezosebkovni trpnik se namreč rabi samo v 3. osebi ednine, osebkovni tudi v 3. osebi neednine. Dvojnici: tip knjiga se je tiskala v Ljubljani in tip knjigo se je tiskalo v Ljublja- ni. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju »prehodnost«. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani, tip knjiga se je tiskala v Ljubljani) Tj., tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani je bolj naraven od tipa knjiga se je tiskala v Ljubljani. – Tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani je brezosebkovni, medtem ko je tip knjiga se je tiskala v Ljubljani osebkovni. Brezosebkovne zgradbe so bolj naravne od osebkovnih. Vsaka brezosebkovna zgradba je naravna, ker pogosto opisuje človekove dejavnosti, pomembne za preživetje, npr. Janeza žeja, Janeza zebe, podiralo je drevesa, deževalo je. Načelo ugodnega za govorečega, točka (a) v seznamu aksiomov. Dalje brezosebkovni trpnik nima osebka, osebkovni pa ga ima. Načelo najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (bolj, manj) / pogostno Tj., bolj pogostno je naravnejše od manj pogostnega. – To je kar načelo pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega ujemanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči, v okviru trpnika na se, med brezosebkovnim in osebkovnim trpnikom, tako da je eden bolj pogosten, drugi pa manj pogosten, tedaj teži brezosebkovni trpnik, da bi bil manj pogosten, in osebkovni trpnik teži, da bi bil bolj pogosten. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) Lestvica, ki ureja razmerje med tipom knjigo se je tiskalo v Ljubljani in tipom knji- ga se je tiskala v Ljubljani, se da utemeljiti tudi na pomenski ravnini, in tedaj poteka izpeljava tako, da napove drugačne razmere: 4) Slovenščina. Trpnik na se. Tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani je manj pogosten kot tip knjiga se je tiskala v Ljubljani. Brezosebkovni trpnik se namreč rabi samo v 3. osebi ednine, osebkovni pa tudi v 3. osebi neednine. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 36 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Dvojnici: tip knjiga se je tiskala v Ljubljani in tip knjigo se je tiskalo v Ljublja- ni. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju »prehodnost«. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (tip knjiga se je tiskala v Ljubljani, tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani) Tj., tip knjiga se je tiskala v Ljubljani je bolj naraven od tipa knjigo se je tiskalo v Ljubljani. – Tip knjiga se je tiskala v Ljubljani je večpomenski (moti nas možni srednjiški pomen), tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani pa ima samo trpni pomen. Drugi tip je zaradi enopomenskosti ugodnejši za ogovorjenega, zato mora biti omenjen na mestu B lestvice. Načelo ugodnega za ogovorjenega, točka (a) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (bolj, manj) / pogostno Tj., bolj pogostno je naravnejše od manj pogostnega. – To je kar načelo pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega ujemanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči, v okviru trpnika na se, med brezosebkovnim in osebkovnim trpnikom, tako da je eden bolj pogosten, drugi pa manj pogosten, tedaj teži brezosebkovni trpnik, da bi bil bolj pogosten, in osebkovni trpnik teži, da bi bil manj pogosten. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) Izpeljava 4 napoveduje nasprotne razmere od izpeljave 3. Ker stojimo na stališču, da so napovedi izpeljave 3 pravilne, in da so torej napovedi izpeljave 4 nujno napačne, potrebujemo posebno omejitev, ki bi izločila izpeljavo 4 iz nabora možnih izpeljav. Predlagam naslednjo začetno rešitev: Omejitev. Če je pri utemeljevanju neke lestvice na voljo izbira med skladenjskim in pomenskim utemeljevanjem, se da nujno prednost skladenjskemu utemeljevanju. Ta omejitev izloči izpeljavo 4, ker je pri utemeljevanju njene lestvice 1.1 res bila izbira med skladenjskim in pomenskim utemeljevanjem, a smo se zoper narek omejit- ve naslonili na pomensko utemeljevanje. – Z omejitvijo je pomensko utemeljevanje izločeno samo v tistih primerih, ko pomensko utemeljevanje tekmuje s skladenjskim. Sicer je pomensko utemeljevanje še naprej dovoljeno. Omejitev se zdi kot prvi približek kar smiselna, saj se razume, da naj bi v okviru skladnje imelo prvo besedo ravno skla- denjsko razmišljanje. O razmerju med obema podvrstama trpnika na se se da sestaviti še naslednja izpeljava: 5) Slovenščina. Trpnik na se, obe podvrsti. V tipu knjiga se je tiskala v Ljubljani je prizadeto premaknjeno s svojega osnovnega položaja. V tipu knjigo se je tiskalo v Ljubljani je prizadeto na svojem osnovnem položaju. Glej 4. Opomba. Dvojnici: tip knjiga se je tiskala v Ljubljani in tip knjigo se je tiskalo v Ljublja- ni. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju »prehodnost«. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (+, –) / brezosebkovni trpnik Tj., brezosebkovni trpnik je bolj naraven od osebnega. – Brezosebkovni trpnik je brezosebkovna zgradba, slednja pa je naravna, ker pogosto opisuje človekove dejav- nosti, pomembne za preživetje, npr. Janeza žeja, Janeza zebe, podiralo je drevesa, deževalo je. – Načelo ugodnega za govorečega, točka (a) v seznamu aksiomov. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Janez Orešnik, Slovenski trpnik na se (v naravni skladnji) 37 1.2. >nat (+, –) / premik prizadetega v levo Tj., premik v levo je bolj naraven kot odsotnost takega premika. – Vsak premik v levo je naraven, točka (g) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega ujemanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči med tipom knjiga se je tiskala v Ljubljani in tipom knjigo se je tiskalo v Ljubljani, tako da vsebuje en tip prizadeto na osnovnem mestu (in situ), drugi tip pa ne, tedaj teži tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani, da bi bilo njegovo prizadeto na osnov- nem mestu, in tip knjiga se je tiskala v Ljubljani teži, da bi njegovo prizadeto doživelo premik. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) 4. Opomba. V točki 3 se deloma opiram na duha tvorbene slovnice. V tipu knjigo se je tiskalo v Ljubljani je skladenjska enota knjigo kot prizadeto odvisna od slovar- ske enote TISKATI in dobi sklon (namreč tožilniškega) od nje. V TEM smislu je prizadeto knjigo na svojem osnovnem mestu (in situ). Nasprotno v tipu knjiga se je tiskala v Ljubljani prizadeto knjiga ni več pod pokroviteljstvom glagola tiskati in ni na svojem osnovnem mestu. Sklon (namreč imenovalniškega) dobi na način, na katerega dobijo sklon osebki (namreč od vsakokratne osebne glagolske oblike). – Pojem »osnovno mesto« (in sopomenski mednarodni pojem »in situ«) se NE nanaša na površinsko stavo neke skladenjske enote. V obeh naših zgledih je pri- zadeto v površinski zgradbi navedeno nalašč na istem mestu, namreč na začetku stavka. Nekaj besed o tipu knjigo se je dalo/pustilo tiskati v Ljubljani nasproti tipu knji- ga se je dala/pustila tiskati v Ljubljani. V tej zvezi naj poročam o preizkusu, ki sem ga pred časom opravil z nekaterimi poskusnimi osebami. Vprašal sem jih, kateri od naslednjih dveh stavkov je pravilen s stališča knjižne norme: ni se je dalo tiskati v Ljubljani in ni se jo dalo tiskati v Ljubljani. Večina vprašanih se je v skladu z mojimi pričakovanji odločila za prvo možnost. Vendar sta v resnici oba odgovora napačna, saj je knjižno samo ni se dala tiskati v Ljubljani. Morda kaže ta bežna poizvedba, da uporabniki občutijo tip išče se Uršo Plut v tem posebnem primeru (namreč z glagoloma dati/pustiti) kot knjižnega. Soočimo zdaj oba trpnika na se z brezosebkovno zgradbo takrat se je tiskalo ročno. Ta zgradba je bolj naravna od trpnika na se, saj je v njej izraženih še manj udeleženskih vlog kot v trpniku, torej velja načelo najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksio- mov: >nat (tip takrat se je tiskalo ročno, tip knjigo se je tiskalo v Ljubljani). Vsekakor je brezosebkovnost pri takrat se je tiskalo ročno pričakovana, če je podana že pri eni od obeh podzvrstí trpnika na se. Trditev, da trpnik na se v knjižnem jeziku ne trpi prislovnega določila vršilca/nosil- ca, je sicer resnična, toda v neprisiljenem pogovornem jeziku že naletimo na marsikaj drugačnega. Maja 2005 sem slišal v gostilni stavek kako se je ona spraševala od mene družbo v pomenu ‘kako sem jo spraševal(a) (šolski predmet) družbo’ s presenetljivim prislovnim določilom vršilca/nosilca v okviru trpnika na se. Izdelal sem še naslednja vzporedna zgleda: kako se je ona pustila spraševati od mene družbo in kako se je ona Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 38 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij dala spraševati od mene družbo. Res so vsi taki zgledi najbrž redki. Dajo pa misliti, da navzočnost t.i. splošnoosebnega se ne izriva kar samodejno prislovnega določila vršilca/nosilca, in ta okolnost spodbuja k nadaljevanju razprave o skladenjski vlogi splošnoosebnega se, razprave, ki se za sedaj odvija samo v okviru tvorbene slovnice. Kot drobno zanimivost dalje navajam, da španska predpisovalna slovnica prav tako ne trpi prislovnega določila vršilca/nosilca v trpniku na se, toda v resnici se je celo zna- nemu politiku in bivšemu predsedniku vlade Felipeju Gonzálezu zapisalo v uglednem dnevniku El País: el terrorismo no debe atacarse aisladamente por las naciones que lo padecen (Butt ь Benjamin 2000: 390) terorizem se ne sme napadati posamično od držav, ki trpijo zaradi njega ‘ne gre, da bi se terorizma vsaka prizadeta država lotevala sama’. (González se je izrazil, kot se je, čeprav je imel na voljo tudi trpnik s trpnim deležnikom, pri katerem je prislovno določilo vršilca/nosilca kajpak dovoljeno.) Podobno je v francoščini. Zdaj že pokojni predsednik Francije François Mitterand je izjavil na televiziji: Tout ce qui touche à l’indépendence nationale et à l’intégrité du territoire ne se décide ni à Moscou, ni à Washington, ni à Genève. Cela ne se décide à Paris que par moi-même (Grevisse 1993:488 po dnevniku Monde 15. julija 1983) ‘vse, kar zadeva neodvisnost države in nedotakljivost ozemlja, se ne odloča niti v Moskvi niti v Washingtonu niti v Ženevi. To se odloča v Parizu samo od mene’. – Drugih romanskih trpnikov na se nisem pritegnil, nedvomno pa bi postregli z nadaljnjimi mikavnostmi. Jezikovni priročniki španščine in francoščine rohnijo proti takim zgradbam, a začuda nikoli ne izdajo razloga za kremženje. Bržkone deluje iz ozadja spoštovanje predpisovalcev do zgodovinskih počel jezika. Zgradba na se je namreč po izvoru vse kaj drugega kot trpnik in je trpniški pomen privzemala šele polagoma in nepopolno. Zato začetkoma vsekakor ni trpela prislovnega določila vršilca/nosilca, pozneje ga nekaj časa je izražala, a so se predpisovalne slovnice postavile po robu in za sedaj skoraj zmagale. Tudi v slovenščini se je nekoč trpnik na se rabil s prislovnim določilom vršilca/no- silca. To navaja Martina Orožen (1969) za 18. stoletje (pisava zgledov delno poknjižena od mene): Dajnko: Kda pa so to vidili, so spoznali, da je beseda tak, kak se je nim od deteta povedala; Gutsmann: Zakai od vass se je Gospudova besieda rezglasila. Toda razvoj se v naši sodobnosti nadaljuje. Po moji sodbi je treba o slovenskem, španskem in francoskem trpniku na se ugotoviti, da (spet) dopušča rabo prislovnega določila vršilca/nosilca, a da je taka raba za sedaj manj razvita kot pri trpniku s trpnim deležnikom. Morda smemo sklepati, da trpnik na se sili v razmerje s kakim soodnos- nim tvornikom, zaradi česar se prislovno določilo vršilca/nosilca zdaj pritajeno širi tudi v trpnik na se. V naslednjih desetletjih se nam na tem področju vsekakor obeta zanimiv razvoj. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Janez Orešnik, Slovenski trpnik na se (v naravni skladnji) 39 LITERATURA John BUTT in Carmen BENJAMIN, 2000: A new reference grammar of modern Spanish. Tretja izdaja. London: Arnold. Gertraud FENK-OCZLON, 1991: Frequenz und Kognition – Frequenz und Markiertheit. Folia Linguistica 25, 361–94. Vojko GORJANC, 2002: Jezikoslovna načela gradnje računalniških besedilnih zbirk strokovnih jezikov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Maurice GREVISSE, 1993: Le bon usage. Trinajsta izdaja, priredil André Goosse. Gembloux: Duculot. Wilhelm HAVERS, 1931: Handbuch der erklärenden Syntax. Heidelberg: Winter. Martina OROŽEN, 1969: Raba pasiva in medija v knjižnem jeziku 18. stoletja. V. seminar sloven- skega jezika, literature in kulture. Ciklostirano. Ljubljana: Filozofska fakulteta. SUMMARY Natural Syntax (a branch of Naturalness Theory) defi nes the presuppositions with whose help the following state of affairs in the Slovenian passive can be predicted: (1) The refl exive passive is less frequent tokenwise than the past participle passive. This is pre- dicted by aid of the naturalness scales >nat (refl exive passive, past participle passive) and >nat (more frequent, less frequent). (2) The personal refl exive passive is used almost only in the third persons, whereas the past participle passive is used in all persons. This is predicted by aid of the naturalness scales >nat (personal refl exive passive, past participle passive) and >nat (all grammatical persons, only 3rd grammatical person). (3) The impersonal refl exive passive is less frequent tokenwise than the personal one. This is predicted by aid of the naturalness scales >nat (impersonal refl exive passive, personal re- fl exive passive) and >nat (more frequent, less frequent). (4) In the impersonal refl exive passive the patient is in situ, whereas in the personal subtype the patient is not in situ. This is predicted by aid of the naturalness scales >nat (+imperso- nal refl exive passive, –impersonal refl exive passive) and >nat (+left ward movement of the patient, –leftward movement of the patient). The alignment of corresponding naturalness values is chiastic. The naturalness scales follow from the basic parameters (or »axioms«) enumerated at the beginning of the paper. Predictions are calculated in the derivations, whose chief elements are a pair of naturalness scales and the rules governing the alignment of corresponding naturalness values. Parallel and chiastic alignments are distinguished, in complementary distribution. In the derivations involving the passive, chiastic alignment is indicated, being mandatory in derivations limited to unnatural environments. (This paper has to do with transitivity, a phenomenon of very low naturalness in Natural Syntax.) It is argued that the fi rst and second grammatical persons are more natural than the third grammatical person. Attention is drawn to the circumstance that the express mention of the agent/carrier is slowly (re)entering the refl exive passive. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_3.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)