Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbora. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . >» 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
u	
	9
Leto XXVIII. - Štev. 30 (1412)
Gorica - četrtek, 22. julija 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Slovencem v razmišljanje Qve gin |p| ZAriZHIll HlV SCVeiHG ABGPtte
Odmevi na junijske parlamentarne volitve se še niso polegli. Tudi med Slovenci se o teh še vedno precej govori in razpravlja, kar pravzaprav dokazuje, da niso volitve ničesar rešile ne v vsedržavnem merilu in ne v pogledu manjšinskih problemov.
Ena prvih značilnosti pri nas je, da je lista Slovenske skupnosti v bistvu ohranila svoje tradicionalne glasove in ostaja po številu glasov prva stranka med Slovenci, čeprav so vsi pričakovali in želeli njen poraz in razkroj. Nasprotno, iz tega neenakega boja z velikimi vsedržavnimi strankami je izšla častno in edina izmed manjših strank, ki je vzdržala pritiske z vseh strani.
To seveda ne gre v račun ne DC ne PCI, ki sta se najbolj potegovali za njene volivce. Prva z razlogi, da je v nevarnosti demokracija v Italiji, druga pa s pretvezo, da je za izvolitev slovenskega poslanca potrebnih partiji več tisoč novih glasov. Nekateri slovenski volivci so v dobri veri nasedli takšni propagandi, toda vo-livni rezultati so dovolj jasno in neizpodbitno potrdili trezno stališče stališče Slovenske skupnosti, da demokratičnemu sistemu in slovenski manjšini najbolj koristimo, da na vseh volitvah samostojno nastopamo.
Tako vidimo, da slovenski glasovi italijanskim strankam niso rešili problema svobode in demokracije v državi ter niso nič služili komunističnemu slovenskemu kandidatu za poslansko zbornico, ki je bil na listi očitno le za vabo slovenskih glasov.
Partija je po volitvah zvrnila krivdo, da Spetič ni bil izvoljen, na samostojni nastop Slovenske skupnosti. Ne glede na odprto vprašanje, ali bi se glasovi SSk v primeru njenega nenastopanja usmerili nanj ali ne, je takšno stališče navzdržno in neiskreno do Slovencev kakor je bila sploh izbira kandidatov PCI na Tržaškem.
Nevzdržno, ker vsaka stranka ima pravico nastopati na volitvah (vsaj v Italiji je še tako!), neiskreno zato, ker partija ni hotela spraviti Slovenca v poslansko zbornico! Dokaz za to trditev je v dejstvu, da — kljub temu, da je bil Spetič po preferencah na drugem mestu — inž. Cuffaro, izvoljen v tržaškem in furlanskem okrožju, ni optiral za furlansko okrožje, ampak za tržaško in s tem preprečil tovarišu Spetiču vstop v parlament! To so dejstva, o katerih naj razmišljajo tisti slovenski volivci, ki so v dobri veri dali glas in preferenco Spetiču, misleč, da bodo s tem vsilili partiji svojo voljo.
OPRAVIČEVANJE »DELA«
Tržaško »Delo«, glasilo partije za slovenske člane, skuša opravičevati neuspešno potegovanje za drugega poslanca v Trstu z neresnično trditvijo, češ da se vodstvo SSk ni hotelo dogovoriti glede izbire slovenskih kandidatov na listah PCI. Resnica je ravna obratna: PCI se ni hotela pred volitvami pogajati za vsem Slovencem sprejemljivega kandidata, za kar je dala pobudo SKGZ kot nestrankarska manjšinska organizacija. Raje je sprejela ukaz osrednjega vodstva v Rimu, da se morajo Slovenci zadovoljiti s senatorko in se odpovedati predstavniku v poslanski zbornici. Vse drugo so bili goli volivni manevri, kako odtrgati čim več volivcev od Slovenske skupnosti in jo tako politično razkrojili.
Po zaslugi zavednih slovenskih volivcev se ta poskus ni obnesel, zato inž. Cuffaro po sklepu vodstva svoje stranke ni odstopil v tržaškem okrožju, kjer bi ga po preferencah moral naslediti slovenski kandidat. Tako so bili tisti slovenski volivci, ki so volili PCI zaradi slovenskega kandidata, izigrani in njihovi glasovi izgubljeni! Samostojni nastop Slovenske skupnosti pa je dragoceno zgodovinsko pričevanje o prisotnosti slovenske manjšine v teh krajih, ki izprašuje vest odgovornim krogom, ki niso še poskrbeli za zaščito njenih pravic.
Isti člankar v »Delu« trdi, da če bi šlo
dobro v Trstu in če bi slovenski kandidat na listi PCI v goriško-videmskem okrožju dobil še kakih petsto preferenc, bi v rimskem parlamentu sedeli trije Slovenci. Prepustimo mu veselje, da se vdaja takšnim iluzijam, toda stvarna dejstva so naslednja: senatorko Jelko Gherbez je vsililo tradicionalno partijsko vodstvo ter je niso izbrali slovenski člani PCI; isto vodstvo je slovenskega kandidata za zbornico postavilo šele na tretje mesto; o goriškem slovenskem kandidatu Bratini pa se javno govori, da se je pred volitvami obvezal napram vodstvu stranke, da bo v primeru izvolitve odstopil v korist tovarišev (italijanskih seveda), ki so na listi pred njim.
Sicer pa je treba vrabce prej ujeti in šele potem jih šteti!
a. t.
■	Nasilje v Argentini se nadaljuje. Tako so našli od brzostrelke prerešetano truplo bivšega peronistionaga poslanca Luiisa Riz-zo Patron. V irski cerkvi s-v. Patricija patrov palotinceiv v Buenos Airesu so biii ubiti trije duhovniki an dva bogoslovca.
V	jedilnici polioijskega centra v Buenos Airesu pa je eksplodirala podtaknjena močna bomba, ki je ubila 20 policistov, ranila pa šestdeset. Zaradi tega je sam general Corbetta, šef policije, odstopil.
Združene države Severne Amerike so zgodovinski proizvod in izraz notranjih razmer njih matične države Velike Britanije. Potem, ko je kralj Henrik VIII. odtrgal Anglijo v verskem oziru od Rima in se proglasil za poglavarja angleške Cerkve, je šel razvoj v Angliji svojsko pot. Povezava Cerkve z monarhijo je postala za premnoge državljane nadležna in vzrok raznovrstnega nasilja. Da bi ta pritisk zmanjšali, so te vrste oporečniki skušali okrepiti moč parlamenta na račun kralja, spet drugi pa so se zatekali v ustanavljanje moralno strogih verskih sekt, ki jih uradna anglikanska Cerkev ni gledala ravno prijazno.
Teh gorečnikov in oporečnikov se je nato oprijel naslov »puritanci«, t. j. pristaši čiste in dosledne vere in morale. Ker so se v tedanji družbi vedno slabše počutili, so se odločili za izselitev. Odšli so v današnjo Severno A-meriko, kjer je imela Britanija svoje kolonije. S seboj so ponesli idejo o svobodi misli, govora in samoupravljanja.
Kocka je padla, bi lahko rekli s Cezarjem. Dunajski parlament je, kot smo že poročali v prejšnji številki, v sredo 7. julija sprejel zakonski predlog o preštevanju narodnih manjšin. Parlament je bil za to priložnost močno zastražen. Znamenje slabe vesti avstrijskih parlamentarcev, kajti samo kdor ima slabo vest, se obda z orožniki.
Prav zastraženi dunajski parlament priča, da pri novem zakonu ne gre samo za neko notranjo politično ali upravno zadevo, marveč za nekaj, kar sega v samo področje vesti in morale. Gre namreč za priznanje ene temeljnih človeških pravic, za pravico, da ti država prizna, da smeš uživati pravice, ki ti gredo, v tem primeru, da smeš biti Slovenec.
Kot smo že pisali, so se avstrijski modrijani zedinili, da bodo priznali pravice pripadnikom narodnih manjšin tam, kjer jih je več kot 25%. Če jih je manj, svojih pravic ne bodo uživali.
Prav to dejstvo, da se stavi neki količnik kot pogoj za uživanje pravic, ki jih človeku zagotavlja naravni in božji zakon, v Avstriji pa še državna mirovna podog-ba, je tisto dejstvo, ki človeka najbolj za-prepašča. Zaprepašča pa zato, ker sloni na predpostavki, da je število tisto, ki rodi pravice. To se pravi moč. Številni in močni imajo vse pravice, majhni in šibki pa le toliko, kolikor pravic jim dajo veliki in močiti.
Tu je tisto makiavelistično načelo, ki ga človek in zlasti še kristjan ne more in ne sme sprejeti, pa naj stane, kar hoče. Človek ima svoje pravice zato, ker je človek, in ne zato, ker je število nosilcev pravic veliko. Saj če bi pristali na tako gledanje, potem bi morali izginiti vsi majhni narodi, vsi šibki. Morale bi izginiti tudi vse majhne države, med njimi tudi Avstrija. Ostati bi smeli le trije, štirje kolosi, ki bi si razdelili svet kot so že tiho določili na Jalti.
te samo iz tega kratkega razmišljanja je razvidno, kako hudo nemoralno načelo se skriva za »preštevanjem posebne vrste«. Pri tem lahko pustimo ob strani ostale pomisleke, npr. teror, ki vlada na Koroškem že danes, ko si slovenski domačin ne upa glasno govoriti v svojem materinem narečju na javnih krajih, tudi na delovnem mestu ne, ker bi ga takoj zasmehovali tovariši, ne samo heimatdien-stovci, ampak tudi tovariši socialisti. Da molčimo o ustrahovanju, ki ga uganja policija še danes; o silno neobjektivnih ljud-
skih štetjih v preteklosti in še toliko drugega.
Prav zato, ker se za preštevanjem skriva tako nemoralno načelo, je težko molčati ob dejstvu, da med člani vseavstrij-skega akcijskega odbora zoper preštevanje narodnih manjšin ni najti nobenega katoliškega duhovnika, še manj pa kakega škofa. Med člani so Židje, protestantski teologi, katoliški laiki, ni pa nobene avstrijske cerkvene osebnosti. In vendar bolj kot za politično gre za moralno vprašanje človeške osebnosti in njenih pravic.
Gotovo pa je zakon o preštevanju tudi politično vprašanje, saj gre za izpolnjevanje določil 7. člena avstrijske mirovne pogodbe. Besedilo zakona smo objavili v prejšnji številki. Države podpisnice morajo garantirati, da se bodo določila pogodbe izpolnjevale, ne samo nekatera, ampak vsa, tudi čl. 7.
Med podpisnicami so vse velesile in tudi Jugoslavija. Zato je po našem mnenju predvsem na Jugoslaviji dolžnost, da obvesti države podpisnice o tem, kako misli avstrijska republika izpolnjevati 7. člen državne pogodbe, in zahteva od njih, da se izjasnijo. Potem ostane FLRJ še možnost, da seznani z avstrijskimi namerami glede manjšin Varnostni svet Združenih narodov ali Generalno skupščino in to, čeprav je Waldheim, generalni tajnik ZN, Avstrijec.
Zato se nam zdi, da je premalo, če se znotraj Jugoslavije oglašajo razna ustavna telesa in obsojajo avstrijsko početje. Potrebno je, da se s problemom seznanijo tudi mednarodna telesa. To pa lahko naredi samo beograjska vlada.
Osem kardinalov iz komunističnih dežel
Po zadnjem kardinalskem konzistoriju šteje katoliška Cerkev 8 kardinalov, ki so iz komunističnih dežel. V svoji državi, kjer so nadškofje, živijo nadškof v Hanoju (Sev. Vietnam) Jožef Marija Trin-tNhu-Khue, nadškof v Varšavi in pnknas Poljske Stefan Wyszynski, nadškof v Krakovu Wojtyla ter nadškof v Ostrogonu Lekai na Madžarskem. Drugi štirje kardinali pa živijo v tujiini: ukrajinski kardinal Slipy v Rimu, istotam poljski kardinal Bolesla\v F.iilipiak ter kardinal Franjo Šeper, bivši zagrebški nadškof. Kitajska kardinal Yu Pin, nekdanji nadškof v Nankingu, se je po porazu Cangkajškovih čet umaknil na otok Taiwan.
ROJSTVO NOVE DRŽAVE
Osnovna težnja vsakega novo-naseljenca je bila, zagotoviti si svoj obstoj. Zato je bilo temeljno načelo: Delaj in ustvarjaj! Vpliv matične domovine je vedno bolj slabel. V vsaki koloniji so si no-vonaseljenci ustvarili svoje svete, ki so jih volili vsi moški. Prvič se je pojavil v človeštvu sistem svobodnih in splošnih volitev, ki je dal kasneje osnovo Združenim državam Severne Amerike. Nikjer na svetu ni parlament tako močan in neodvisen kot v tej državi. In nikjer ni zavest v prebivalstvu tako močna kot v ZDA, da mora biti vlada v službi ljudstva in njemu podajati račune.
Ko je leta 1776 Velika Britanija naložila novonaseljencem poseben davek, ki naj bi prispeval h kritju stroškov za sedemletno vojno, katero je Anglija vodila v Kanadi zoper Francijo, se je 13 angleških kolonij na atlantski strani Sev. Amerike uprlo matični državi in 4. julija 1776 — torej točno pred 200 leti — proglasilo svojo neodvisnost. V prvem odstavku nove ustave najdemo znani stavek:
»Vsi ljudje so enakopravni in jih je Stvarnik oblikoval z neodtujljivimi pravicami kot so življenje, svoboda in težnja po sreči.
V	te namene si ljudje izbirajo vlade, katerih oblast izhaja iz pristanka podložnikov.«
Lepa načela pa bi bila prelepa, če bi bila dosledno izvedena. Tudi severnoameriška demokracija je grešila nad njimi in jih ponovno umazala. Izkazalo se je, da veljajo pravzaprav le za pripadnike bele rase. Indijanec je bil zanje kot govedo na preriji. Ker je bil v oviro prodiranju na zahod, ga je bilo treba iztrebiti. Enomilijon-sko ljudstvo je v sredi preteklega stoletja doživelo skoro popolno uničenje. Nekaj se ga je rešilo le v kasnejših indijanskih »rezervacijah«, področjih, ki jih je vlada, ko je bil rodomor že izvršen, dodelila ostankom indijanskih plemen. Danes le še zgodbe Karla Maya govorijo o tej tragediji, razni »western filmi« pa proslavljajo krutost belih osvajalcev zahoda.
Potreba po delovni sili je pripeljala v ZDA v preteklih stoletjih pol milijona črnih sužnjev, ki so jih brezvestni trgovci s črnim blagom nalovili na obalah Zahodne Afrike, zlasti v današnij Angoli. Res .je treba priznati, da severni del Severne Amerike tega suženjstva ni odobraval in ker se jug države temu ni hotel odpovedati, je prišlo celo do krute državljanske vojne, v kateri je sicer sever zmagal in je bilo suženjstvo odpravljeno, toda črnci — danes že nad 20 milijonov — so dejansko še vedno nižja rasa, s pravicami dostikrat le na papirju.
VERODOSTOJNA DEMOKRACIJA
Kljub vsemu, kar smo omenili, pa smemo reči, da severnoameriška demokracija le ni puhla in prazna beseda. Nikjer na svetu se ne dogaja, da bi se razne ustanove vedno same očiščevale in to pred očmi vsega sveta. Vzemimo le primer Watergate, ki je odpihnil Nixona, afero Lockheed s podkupovanjem pri prodaji letal, javno razpravljanje o napakah, ki jih je napravila ameriška tajna obveščevalna služba CIA.
Brez vstopa Severne Amerike v zadnjo vojno bi bilo težko pora-
ziti Hitlerjevo Nemčijo; brez velikodušne podpore ZDA po vojni bi se Evropa ne obnovila tako hitro kot se je; pošiljke žita v od lakote prizadete dežele spadajo v svetlo tradicijo severnoameriškega ljudstva, prav tako njegov prispevek za rast Cerkve v misijonskih deželah, pa naj gre za katoličane ali protestante.
Brez odločilnega prispevka ZDA ne bi obstajala Organizacija Združenih narodov in ne njene številne ustanove; ne bi bilo Mednarodne svetovne banke pa tudi ne vojaške obrambne zveze NATO, ki varuje zahodno Evropo pred sovjetskim prodorom od Vzhoda.
ZDA so še danes v stanju, da si svet podvržejo vojaško, gospodarsko in politično. Dejstvo, da so vsi na svetu prepričani, da Sev. Amerika tega ne bo nikdar storila, je ena najlepših strani njenega demokratičnega sistema.
V ZDA ne obstaja socializem; tam ni mogoče operirati z geslom kot se sedaj dogaja v Zahodni Nemčiji »Svoboda ali socializem«. Ameriška družba je zgrajena na svobodi združevanja, na osebni pobudi in na medsebojnem tekmovanju.
2e Benjamin Franklin, eden prvih ustanoviteljev ZDA, je svoj čas dejal, da Američane ne zanima, od kod je kdo, kakšnega porekla je, ampak koliko je pripravljen delati. V ZDA vsak človek z delom postane deležen osebnega dostojanstva, ki mu je v ponos, o-poro in vzpodbudo za vse življenje.
SVEČANE PROSLAVE
Bomo potem Američanu zamerili, če letos tako na najvišji ravni kakor tudi na množični način proslavlja 200 let svoje države? Zavestno ali podzavestno čuti, da svoji domovini ogromno dolguje. In človeštvo prav tako.
Proslave ob tej priložnosti so bile raznovrstne: ognjemeti, svečane povorke, množične zabave na prostem in v zaprtih prostorih, slavnostna srečanja in kosila, glasba in ples.
Osrednja prireditev je bila v mestu Filadelfiji, kjer se bo v kratkem pričel 41. mednarodni evharistični kongres. Tam je govoril sam predsednik Ford, ki je dejal, da »bosta mir in pravica v svetu v veliki meri odvisna od miru in pravice, ki bosta vladala v ZDA v tretjem stoletju njih zgodovine.«
V Valley Forge, blizu Filadelfije, kjer je Washington leta 1777 v skrajno težavnih okoliščinah prezimoval, da je potem na pomlad nadaljeval svoj boj proti Angležem, je Ford pozval Amerikance, naj ne iščejo le blagostanja in svoje komodnosti, marveč naj gojijo močno voljo in pogum, brez katerih nobena sila ne more preživeti.
Proslave dvestoletnice so bile 4. julija letos po vseh ameriških mestih in naseljih. Gotovo pa je bila najbolj bleščeča v New Yor-ku, kjer so priredili posebno ladijsko povorko po reki Hudsom mimo znanega kipa Svobode. Poleg številnih velikih jadrnic raznih držav se je parade udeležilo 53 ladij ameriške vojne mornarice in nad deset tisoč manjših zasebnih ladij.
Ves svet upravičeno lahko čestita Severni Ameriki za njen jubilej. Brez nje bi bila podoba sveta zelo drugačna kot je.
Suša in požari pestijo človeka
Huda suša je letos zadela vso Evropo in deloma tudi druge celine. Najhuje je prizadeta vsa zahodna Evropa. V Italiji je suša pritisnila najbolj v pokrajinah, ki so za kmetijstvo najvažnejše, to so predvsem Lombardija, Piemont, Emilija in Veneto. Na večini tega področja ni bilo močnega dežja že dva meseca.
Na srečo je v teh deželah dobro razvita mreža namakalnih kanalov, ki za nekaj časa lahko povsem nadomestijo dež. Težave se začno ob izredno dolgi suši, kakor je letošnja. Alpske reke namreč upadajo — Pad ni bil tako nizek že pol stoletja — in napajanje kanalov se iz dneva v dan manjša. Kmetje so dan in noč pokonci, da lahko do zadnje kapljice izrabijo vodo, ki jim pritiče in jo usmerijo vsaj na tiste njive, kjer so pridelki občutljivejši in morda dragocenejši.
Neprecenljivo škodo so do zdaj utrpeli predvsem travniki in koruza, ki je sicer dobičkonosna a tudi zelo žejna rastlina. Posredno se ta škoda potem skoraj v celoti prenese na živinorejo. Zadnje kratke plohe, ki so se usule tu in tam, niso bistveno spremenile položaja.
V Furlaniji-Julijski krajini je v ravninskem predelu dobro razvito namakanje, ki je do danes učinek suše tudi dobro zadržalo. Nesrečna so tista področja, kjer namakalna mreža še ni dokončno urejena in z njo vsi gorati predeli, kjer kmetu ne preostane drugega kakor da z zaupanjem gleda v nebo.
Ukrepi proti suši so nasplošno zelo neučinkoviti. V Italiji je bil svoj čas ustanovljen že tradicionalni medministrski odbor, ki naj bi urejal državno pomoč in zakonske predpise. Zaenkrat je bilo odločeno, da bo državna družba ENEL dajala na razpolago za namakanje čim več vode iz umetnih jezer, ki stoje za hidroelektrarnami. S tem bo elektrika utrpela na proizvodnji, a so se sporazumeli, da je voda važnejša. Če bo suša trajala do avgusta, bo odpadla tudi ta rešitev, ker takrat ne bo več vode niti za namakanje.
V nekaterih državah je položaj še mnogo hujši kot v Italiji, tako predvsem v Franciji, kjer je suša zadobila že obseg velike katastrofe za vso državo. Kritičen položaj je še v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Iz Anglije poročajo, da ni bilo podobne suše že dvesto let.
V mnogih mestih nastajajo problemi, ker pojema dotok vodovodov. Meščani stoje seveda v prvi vrsti s svojimi protesti, saj so navajeni, da jim teče vse kot po olju in da so z vsem dobro postreženi. Medtem ko kmet tiho čaka že dva meseca in neizprosno izgublja dan za dnem svoj letni pridelek in zaslužek, je meščan takoj besen, komaj se začne pipa v kopalnici kujati: voda namreč mora biti, ker jo pošteno plača. Ne pomisli, da narave ni mogoče plačati z denarjem. Od nje vse preveč jemljemo brez pomisleka.
V Padski nižini je bila pred leti vodna plast prav blizu površja. Kmetje so lahko izvrtali nizke vodnjake in vode je bilo dovolj za vse. Potem so začeli graditi povsod tovarne in nova naselja brez pravega načrtovanja in logike. Zvrtali so globoke vodnjake in začeli črpati vodo, ne da bi upoštevali naravne zmogljivosti. Posledica tega je bila, da se je podzemska vodna plast toliko znižala, da jo danes komaj dosežejo in poleg tega se še naprej odmika. Nekega dne se bo moral človek gotovo vprašati, če je to pravi napredek.
Med poletjem si večkrat želimo sonca in lepega vremena zaradi svojih počitnic.
V kakem letovišču ob morju si v marketih kupujemo mleko v plastičnih vrečkah, meso in zelenjavo skrbno zavito v najlone, zmrznjena živila ali ohranjena v kovinskih škatlicah. Izvor tega blaga je daleč za nami in navadno ne pomislimo, da se je vse to začelo pri zemlji, vodi in skrbni kmetovi roki. Nekaj tednov brez vode bi nam gotovo pomagalo, da bi se s pametjo vrnili k resničnosti in se spomnili, da je še nekje narava z gozdovi, studenci in ledeniki in da so še nekje kmetje s kravami in prašiči.
POŽARI GOZDOV
Posebno v poletnih mesecih smo vsako leto priča številnim požarom v gozdovih. Ko je suša, kakor letos, ima ogenj še večjo moč in je težko vse požare obvladati.
V zadnjem desetletju je ogenj uničil v Italiji približno 35.000 hektarjav gozda na leto, kar znaša kakih deset milijard škode na leto samo v lesu, ne da bi upoštevali stroške za nove nasade in uničenje okolja. Skozi vsa leta je tudi požgana površina večja od tiste, ki jo v istem razdobju pogozdijo.
Vzroki teh požarov so številni, a večinoma se lahko pripišejo človeku in njegovi nemarnosti ali celo zlonamernosti. Tako se
navadno požari razvijejo iz majhnih ognjev, ki jih radi kurijo izletniki, ribiči in lovci, otroci in včasih tudi kmetje. Dosti jih povzroče tudi cigaretni ogorki posebno ob cestah in železnicah, mnogokrat pa požare namerno zanetijo zlikovci, ki ob pustošenju uživajo. Včasih je požara kriva strela, da bi se pa ogenj sam vnel, kakor se včasih govori, je v naših podnebnih pogojih nemogoče.
Točnih podatkov o požarih nimamo, ker je italijanski statistični zavod ISTAT zelo skop z obveščanjem. Ce primerjamo te redke in splošne podatke s tistimi, ki jih imajo na voljo v nekaterih državah kot npr. v Švici, ZDA ali Kanadi, lahko sklepamo tudi zakaj je boj proti požarom v Italiji tako neučinkovit. Podatki ISTAT nam npr. povedo, da je treba skoraj 60 odstotkov požarov pripisati neznanim vzrokom; očitno se za takim podatkom skriva dvom ali neresno delo.
Pri nas na Primorskem so poletni požari prav pogost pojav. Posebno na kraškem področju tržaške in goriške pokrajine velikokrat gori. Sistematično delo gasilcev in dobra volja prostovoljcev navadno kmalu ugonobita požar, a ne preprečita vsakoletne ogromne škode. Mislim, da nisem prevelik črnogled, če rečem, da večino požarov na našem Krasu zakrivijo meščanski izletniki, ki so trdno prepričani, da se je treba neke discipline držati samo v stanovanjskem bloku ali v prometnem vrvežu, ne pa v naravi. Tu si vsega privoščijo in dajo duška herojskim podvigom, ki jih sicer občudujejo samo v televizijskih filmih. Zvečer, ko se vračajo v mesto, pa se za njimi dvigajo zublji v znak visoke civilizacije.
Sredstva za boj proti požarom so v zadnjih letih zelo izpopolnili, a v Italiji jih je za enkrat le malo na razpolago. Najzanimivejša so letala, ki nosijo v svojih trupih velikanske količine vode in jo v letu pršijo na ogenj. Tako letalo se potem spusti na jezersko ali pomorsko dno, si v kratkem času napolni trebuh ter zopet odleti. Še zanimivejša in najnovejša so kemična sredstva, ki jih iz helikopterjev spuščajo na požare in imajo posebno lastnost, da ogenj zadržujejo in dušijo.
Vsi ti pripomočki pa bodo vedno nezadostni, če ne bomo načrtno posegli po najučinkovitejšem sredstvu: vzgoji državljanov. Družina, šola in vse mladinske organizacije bi morale že od vsega začetka v otroku vzbuditi ljubezen do narave in vsega stvarstva. Ko bo večina ljudi nosila v srcu to ljubezen, se bo lahko svet imenoval civiliziran in velike nesreče, kot so suša in požari, bodo izgubile skoraj vso svojo moč.
D. Čotar
rm on im
■ V torek 20. jiuiija ije pristal na planetu Marsu modul vesoljske ladjice »Viking 1«, ki so jo poslale ZDA z namenom, da bi znanstveniki ugotovili sledove življenja, sestavo tal, opazovali vreme in beležili potrese. Modul se je spustil na tla na severovzhodnem območju doline Chryse, ki je dolga 178 in široka 96 kilometrov. Chryse pomeni v stari grščini »Zlato deželo.« Prvotni datum pristanka modula je bil 4. julij, ko so ZDA slavile 200-letmico svojega nastanka, a se je izkazalo, da vnaprej določeno mesto za pristanek ni bilo primerno za tako operacijo.
■ Pooblaščeni predsednik Giulio Andreotti je v ponedeljek 19. julija zaključil glavni krog posvetovanj za sestavo vladnega programa1 v zvezi s sestavo nove vlade. Nazadnje se je sestal z odposlanstvom sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Zastopniki sindikatov so izjavili, da so pripravljeni pomagati pri reševanju najnujnejših gospodarskih vprašanj pod pogojem, da se bo nova rvlada zavzela za naložbe in za zmanjšanje brezposelnosti.
■ Avstrijski Bundesrat (svet zveznih dežel) je »soglasno in brez pripomb« potrdil spremenjeni zakon o ljudskem štetju, zakon o narodnostnih skupinah v Avstriji in spremembo odredbe v zvezi z dvojezičnim poukom na Koroškem. S to odobritvijo je odprta pot za izvedbo preštevanja manjšin, slovenske in hrvaške v Avstriji.
■ V Libanonu divja državljanska vojna z neizprosno silo naprej. Na eni strani so muslimanski levičarji, povezani s Palestinci, na drugi strani maronitski kristjani, v boj pa posegajo tudi sirske čete, ki nastopajo zlasti proti Palestincem. Krščanski oddelki še vedno oblegajo palestinsko taborišče Tal El Zataar ter so zadnje čase zasedle 20 krajev v Severnem Libanonu. Sirske čete pa so obkolile mesti Saido v južnem ter Baalbek v srednjem Libanonu; obenem pa obstreljujejo pristaniško mesto Tripoli na severu države.
■ Pod pritiskom vode je popustil novi prekop, ki povezuje reko Elbo in tako-imenovani srednjenemški prekop. Voda je poplavila obrežna območja Spodnje Saške. Luknjo so zamašili po 13 urah nadčloveških naporov, potem ko je steklo šest milijonov kubičnih metrov vode. Prekop bo ostal zaprt zaradi popravila šest mesecev.
■ Kot je bilo pričakovati, je demokratska stranka soglasno izvolila za svojega kandidata na bodočih ameriških volitvah bivšega guvernerja Georgije Jimmy-ja Carterja. Ta si je izbral za svojega namestnika, t. j. kandidata za podpredsedniško mesto senatorja iz Minnesote Walterja Mondale.
iiiiimimiiitiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Knjiga Vilka Čekuta
Ob 60. letnici svojega življenja je izdal v Torontu (Kanadi) naš primorski rojak Vilko Čekuta knjigo pod naslovom »Prgišče«, ki ima 64 strani večjega formata. Posvetil jo je svojim otrokom Petru, Mirjam, Blagotu in Nežiki.
Knjiga je izčrpen pregled umetnikovega delovanja. Slike in načrte spremlja besedilo, ki v obliki aforizmov, t. j. kratkih, duhovitih in jedrnatih izrekov pokaže poglede tega umetnika na umetnost in življenje. Navedimo nekaj teh značilnih izrekov!
Umetnost je človeku živa potreba. Tisti, ki jo taje, se motijo. Tisti, ki jo ne poznajo, so ubogi. Umetnost opazuje življenje s stališča večnih resnic in vzorov. Barva je 'kot ton na glasbeni lestvici, paleta z barvami pa so glasbila, s katerimi moremo predvajati simfonijo. Ustvarjati se pravi delati iz praznote polnost, iz nereda red. To je življenjska naloga vsakega umetnika. Umetnost je v svoji popolnosti izraz božjega stvarstva. Stvarnik je ustvaril svet, umetnik ga preoblikuje.
To so glavne misli, ki sestavljajo temelj njegovega umetniškega ustvarjanja, čekuta je razvil svojo umetniško dejavnost na Primorskem, nadaljeval pa je z njo v Kanadi, kjer še danes neutrudno deluje v Torontu.
Po drugi svetovali vojni se je vrnil iz notranjosti Slovenije na Kras. V zvezi s tem piše: »Hvala Njemu, da me je obdržal in poslal nazaj na Kras v rojstne kraje. Tako sem mogel posredno dopolniti željo svoje pokojne matere, da bi šla po kolenih nazaj na Kras, ko bi ji bilo dano... Tako pa počiva že dolgo ob očetu v prijazni štajerski deželi.«
V	svoji knjigi pravd: »Drobec za drobcem sem zgnetel v prgišče izbranih skic in dol.« Izbrana dela v knjigi so od leta
1938 do leta 1975.
Večina dovršenih spomenikov je iz na-brežinskega belega marmorja. Za skrbno upodabljanje kamnitih gmot se zahvaljuje zvestima soustvarjalcema Angelu Gobotu, s furlanske ravnine na Kras presejanemu kremenitemu možu in dr. Josipu Devetaku, kraški korenini.
Raznovrstne so njegove umetniške stvaritve. Večinama so religiozne vsebine. Kapelica v Podgori, v Piščancih nad Trstom, božji grob na Kostanjevici pri Gorici, cerkev v Pesku pri Bazovici, oltar v Sv. Križu pri Trstu. Njegove nagrobne spomenike pa najdemo v Trstu, Mavhinjah, šti-vanu, Gorici, Škocjanu pni Turjaku. Pokopališki križ je v Štivanu pri Devinu, svetoletno znamenje pa v Mavhinjah pri Nabrežini.
Številne so njegove študije. Na koncu pravi: »Drobec za drobcem som zgnetel v prgišče izbranih skic in del.«
Prepričani smo, da bo Vilko Čekuta še naprej uspešno vršil plemenito poslanstvo slovenskega umetnika v tujini in tako izpričal, da tudi mi Slovenci doprinašamo svoj častni prispevek k splošnemu prizadevanju na področju umetnosti.
—	sb —
• V Saigonu so ukinili vatikansko nun-ciatuno, ker sta sedaj oba Vietnama združena v eno državo in bo tako vatikansko uradno zastopstvo v Hanoju. Novemu ha-nojskemu kardinalu je papež Pavel VI. nedavno izjavil, da je resno nameraval obiskati Vietnam v najtežjem času notranje revolucije.
• V Assisiju bodo kmalu začeli z restavriranjem Giottovih fresk z zgornjem delu Frančiškove bazilike. Pri tem bo sodelovalo 40 italijanskih restavratorjev.
PRIPRAVA NA ZAKON IN DOBRA DELA
Zaročenci naj se pripravljajo na zakon s poslušanjem božje besede ter s sodelovanjem pri liturgičnem življenju Cerkve in osebno ter skupno molitvijo. To pa jih bo vodilo k dobrim delom, k dobrodelnosti.
Dobra dela drugim jih obvarujejo pred zaprtjem vase in odmaknjenju skupnosti, ker jih priganja k dejanski ljubezni do bližnjega, ki je v potrebi.
Med mnogimi možnostmi, ki jih imajo zaročenci na voljo, da pomagajo bližnje-mu, je zelo priporočljiva skrb za doraščajočo mladino in sploh za mlade ljudi, sočutna ljubezen do ubogih, bolnih in starih. Zelo je priporočljivo prijateljstvo z drugimi zaročenci, ker si med seboj lahko pomagajo z nasveti, si dajejo pogum pri skupnih naporih na poti v zakon. Na ta način se uvajajo v način življenja v skupnosti, da ne bo njih zakon in njihova družina le svet zase, |zapr*t za življenje in potrebe drugih.
li skupni napori za druge, da jih osrečimo in jim pomagamo, so tudi veliko sredstvo, da sta zakonca močna v obrambi kreposti čistosti. Po njej bosta znala v zakonu spolnost usmerjati v službo popolne in plodovite ljubezni, ki bo ožarjala njuno skupno življenje.
Drugi vatikanski cerkveni zbor v odloku »Veselje in upanje« tako pravi: »Zaročence ponovno pozivamo, da po božji besedi rastejo v času pred poroko v čisti ljubezni.« To jim bo pomagalo, da bodo dozorevali v medsebojnem spoznanju in v vživljanju v osebnost sodruga; vodilo jih bo v razvoju ljubezni na obziren in globlji način, delalo jih bo zmožne, da obvladajo samoljubne nagone v spoštovanju osebnega dostojanstva; ohranili se bodo za popolno darovanje sodrugu, ker se le v zakonu doseže polnost sožitja.
 .  IIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII.  Illllllllllllll.IIIIIIIIIIIIII.11111111111.  Illllllll.Illllllllll...mili.mn.im
za pmi(* sniH
V	Moskvi je umrl v starosti 52 let, žrtev srčne kapi, polkovnik sovjetske armade Efim Davidovič, po pokolenju židovskega rodu. Leta 1973 je vložil prošnjo, da bi mu oblasti dovolile izseliti se v Izrael. Ne samo, da so mu oblasti dovoljenje zavrnile, ampak mu tudi odvzele polkov-niški čin ter z njo povezano pokojnino. Začela so se mučna in dolgotrajna zasliševanja s strani sovjetske tajne policije KGB, toda Davidovič se ni dal ustrahovati. Prešel je v protinapad. Tako je 25. aprila lani pisal Brežnjevu odločno pismo, v katerem je naštel številne krivice, ki jih doživljajo njegovi rojaki v beloruskem mestu Minsk, v katerem so Nemci med zadnjo vojno -pobili 200.000 Judov, med njimi starše in tri brate Efima Davidoviča.
»Minsk, — piše Davidovič — je mesto, kjer se ubija ljudi samo zato, ker so Judje. V zadnjih letih so znani »neznanci« ubili 16 letnega Griša Tunik, dva dijaka brata Kantor, prof. Mihelsona, fizika Pe-ralmana, idelavca Šermana. Isti »neznanci« so oskrunili judovsko pokopališče v Minsku. Ista policija, ki je drugače tako u-činlkovita, to pot krivcev ni mogla izslediti. V Minsku slavijo tri junake (heroje) odporništva: so to neki starček, neki mladenič in neko dekle, ki so jih usmrtili Nemci. Medtem ko se za prva dva ve, kdo sta bila, je dekle postalo »neznana junakinja«, čeprav se ve, da se je pisala Maša Bruskina in je bila judovske brvi. To je bilo dovolj, da se sedaj to ime ne sme omenjati.«
Davidovič je še omenil v pismu Brežnjevu, kako velik prispevek so dali Judje v Sovjetski zvezi za zmago nad Hitlerjem. Pol milijona Judov se je borilo v Rdeči armadi, 170.000 jih je bilo odlikovanih na samem bojnem polju, 133 jih je prejelo naslov »heroja Sovjetske zveze«, 150 judovskih generalov pa je bilo na čelu oddelkov, ki so sa priborili zmago nad Hitlerjevo Nemčijo. Vse to je po 30 letih pozabljeno. Zakaj je prišlo do tega? Iz gole naklonjenosti do arabskega sveta, ki se protivi obstoju izraelske države?
Bralci pišejo
»Ich verstehe deine Sprache nicht«
(Ne razumem tvojega jezika)
Tak odgovor je dobil slovenski kmet od koroškega vojvode pri obredu ustoličenja na vojvodskem prestolu. Je vseeno, £e je to bilo že leta 1286 ali šele 1414 in tudi ni važno pri tem, zakaj so bili ti vojvode že Nemci. Veliko bolj važno je naslednje:
— naj so nemški Herzogi (vojvode) obred ustoličenja jemali resno ali za šalo, obred je kot staroslovenska tradicija obstajal. Prav gotovo ne bi obstajal, če bi takrat na Koroškem poleg Slovencev živeli tudi Nemci;
— pa recimo, da je takrat na Koroškem že živelo nekaj Nemcev in v primem, da so tile Nemci prevzeli kot za svojega staroslovenski obred ustoličenja, bi vojvodo (tj. Herzoga) prav gotovo pozdravili oni in ne Slovenci. To bi hotel sam vojvoda in pa cesarski Dunaj;
— vojvodov odgovor kmetu pa je dokaz, da Nemcev na Koroškem ni bilo, niti ne v letu 1414. Ako pa kdorkoli prav hoče trditi, da so bili, potem je pa to toliko kot reči, da so bili podrejeni Slovencem in... po vsej logiki so tudi morali poznati njihov jezik.
Ako okoli leta 1414 na Koroškem ni bilo Nemcev, odnosno jih je bilo tako tnalo, da so morali ubogati Slovence, pa nastane veliko vprašanje, KDAJ pozneje se je
na Koroško priselila tista nemška množica, da se danes lahko govori, da je Koroška »nemška« zemlja, Slovenci pa da so le vsiljivci, neznatna manjšina.
Pa tudi če je prišlo do take množične naselitve Nemcev, čeprav se ne ve kdaj, je pa to moralo biti tako pozno, da se mora Koroška, kljub temu, še vedno smatrati za slovensko deželo, ne glede na današnje nemško govoreče prebivalstvo.
Poudarjam »nemško govoreče« prebivalstvo, ker vse dotlej, dokler ne vemo za čas kake množične naselitve Nemcev, imamo stoodstotno pravico videti v tem »nemško govorečem prebivalstvu« le Slovence, ponemčene z nasilnimi sredstvi.
Tako vidimo koroško zadevo mi navadni ljudje.
Rajko Jereb
DROBNE NOVICE
■ V Etiopiji so usmrtili 19 oseb, med njimi dva višja častnika, češ da so pripravljali državni udar in izvajali gospodarsko sabotažo.
■ Za promet je bila odprta železniška proga Tanzania-Zambia v južnovzhodni A-friki. Zgradili so jo kitajski tehniki ob denarni pomoči LR Kitajske in je dolga 1860 km. Z deli so pričeli leta 1970.
■ V Franciji so v vasici Traves blizu švicarskega mesta Baala neznanci ubili nekdanjega oficirja SS oddelkov Joachima Peiperja. Med zadnjo vojno je v povračilni akaiji dal požgati piemontsko vasico Boves in pobiti 35 domačinov, kasneje pa je dal decembra 1944 pobiti med bitko v Ardennih 71 ameriških vojnih ujetnikov. Po vojni je bil najprej obsojen na smrt, nato pa pomiloščen. Leta 1957 se je spet znašel na svobodi.
■ V Parizu so 14. julija proslavili 197. o-hletnico zavzetja Bastiilje, kateremu je sledila znana francoska revolucija, z veliko vojaško parado, v kateri je sodelovalo 4500 mož in nad 1200 vozil. Zanimivo je, da je ves čas parade krepko deževalo, ko je Francija že nekaj mesecev brez dežja.
■ Španski parlament, Cortes imenovan, je izglasoval zakon, ki dovoljuje obstoj vsem političnim strankam razen komunistični. Za zakon je glasovalo 245 ,poslancev, proti 175, vzdržalo pa se jih je 57.
■ Misovski poslanec Sandro Saccucoi, ki so ga na zahtevo italijanskega sodnika angleške oblasti morale izpustiti iz ječe, se ni vrnil domov, ampak se je zatekel v Španijo.
■ Novoizvoljeni predsednik portugalske republike 41-letni general Antonio Dos Santos Ramalho Eanes je zaprisegel pred portugalsko skupščino in tako nastopil svojo službo. Sestavo nove vlade je izročil socialistu Soaresu, ki je na zadnjih volitvah prejel relativno večino, t. j. 35% glasov. Soares namerava sestaviti manjšinsko vlado s člani socialistične stranke.
■ Znani oporečnik sovjetskega režima zgodovinar Andrej Amalrik je dobil dovoljenje, da s svojo ženo zapusti Sovjetsko zvezo. Letalo ga je pripeljalo v Amsterdam na Nizozemskem. Verjetno se bo kasneje naselil v ZDA.
■ Sl. avgustom bo v Livornu prenehal izhajati dnevnik »II Telegrafo di Livorno«, ki je dosegel sto let življenja. Kriza časnikov se veča in že se govori, da bodo kmalu stali 200 lir izvod.
★
•	V glavnih ruskih mestih je za 14 milijonov prebivalcev odprtih le 51 cerkva in sicer: v Moskvi 26, v Leningradu 12, v Kijevu 10 in v Odesi 3. Vse druge ccinkve so zaipnte; število ni znano.
Nova “ Iniziativa Isontina
V	knjigarnah se je pojavila nova, 66. številka tega goriškega obzornika. Vsebina je, kot vedno, izredno bogata, slikovna in tehnična oprema skoraj razkošna. Vendar nam tokrat že kratek pregled objavljenih prispevkov pove, da je slovenski del sedanje kot zgodovinske goriške dežele neupoštevan, kar pomeni nazadovanje v primeri s prejšnjimi zvezki; da s tem v zvezi spomnimo le na zelo tehtni prispevek o težkem preganjanju slovenskih duhovnikov pod fašizmom izpod peresa Teofila Simčiča v prejšnjem zvezku; ena od tem, ki so italijanski javnosti v deželi glede usode njih slovenskih sodežalanov še premalo znane.
In ker je še toliko vprašanj in stvari, ki zadevajo medsebojno narodnostno in kulturno sožitje v deželi, medsebojno spoznavanje in odpravljanje predsodkov o »boljši« in »slabši« narodnosti, s katerimi bi se moral ta goriški obzornik redno soočati, je očitno, da najnovejša številka »Iniziative« ne izpolni začrtanega poslanstva. Jeziki so torej, kljub dobri volji, še vedno določene pregraje.
Kratka vsebina te številke: O tem, kaj bi bilo storiti v Italiji (Pasquale De Simone); Sredsitva obveščanja pri italijanski Skupnosti v Jugoslaviji (Marcello Cheri-ni); Vprašanja malih industrij (Sergio Mo-gorovich); Espomego 76 (Maurizio Gido-ni); Krmin in njegova vina (Armando Tornadom); Iz oporoke Umberta Saba (Sergio Campailla); O razfurlanjenem mestu (Calso Maoor); V spomin Umberta Bon-nesa (Ervino Pocar); O ljudski kulturi pri goriškam Sv. Roku (C. M.); Goriški »Re-vival« (Tullio Bernot); I-nge Vavra Aspets-berger (Oskar Matula); Paolo Belli in Alfred Hohenberger (Fulvio Monai); Slikar Vito Timmel (Maria Walcher); O Sardiniji (Romalo Gosolo); sledi še nekaj krajših spisov, tako v spomin pesnika Giulia Bar-ni, o poezijah v »bizijanščini«, o sociološki raziskavi idealne stanovanjske hiše v mestu in drugo. Iz slovenske goriške kulture in prosvetnega dogajanja, kot rečeno, ničesar.
Tudi ta številka ima povzetke v nemščini in slovenščini. Slednjim manjka jezikovna izdelanost in natančnost; kot že od zmeraj. V članku o italijanski manjšini v Jugoslaviji je neroden izraz »ubogljivost manjšin«, kar se sliši nekoliko naivno. Dejansko skušajo vse večinske družbe manjšine podrediti, torej gre za vprašanje -podrejanja ali poskusov podrejanja manjšin volji večine. Za »občilna sredstva« je pravilen izraz: sredstva obveščanja ali pa občila. Besede amitteJevropsiki« v -slovenščini ni, -prav: sradmje-evropski.
Preseneti nas prikaz bogate izbire tiska, radijskih in televizijskih sporedov za italijansko skupnost v Istri.
Pomenljiv, tudi za slovensko srenjo, je prispevek Celsa Maoorja o razfurlanjemju Gorice, saj nam prepričljivo prikaže, kako tragično razosebljanje je izguba domačega jezika. -Furlanski starši so začeli učiti sv-oje otroke neke vrste italijanščino, ki za premalo razgledane od njih ni bila nič drugega kot obupen prevod furlanšči-ne. Nekateri med njimi pa da so hoteli za svoje otroke raje italijansko beneško narečje, brez prave barve, ki se vsiljuje še danes.
Oboje da se je zdelo bolj »fino« kot domača furlanska govorica, nekakšna odrešitev iz ponižanja in svetovljanske nevednosti. Bila pa je to odpoved domačemu jeziku in tam, kjer je bilo v navadi, opustitev učenja dveh, treh jezikav, kakršno je bilo -staro goriško izročilo. Kako so,
nadalje, uničili z novimi zgradbami kulturno podobo mesta pri Sv. Roku. Uničenje, ki -sedaj grozi tudi Ločniku. Gorica izgublja svojo izvirno večkulturnost, je tragična ugotovitev pisca, ker se ne zaveda jezikovne in z njo povezane duhovne kulture. Od furlanske kulturne podlage v Gorici je ohranjenih le še nekaj drobcev.
Tu bi lahko pripomnili, da so tudi od slovenske prisotnosti -le še ostanki, če pomislimo, da je bila Gorica pred -prvo vojno drugo slovensko kulturno središče. Vendar je slovenska kultumopros-vefcna dejavnost v mestu kot v njegova okolici tudi danes prisotna in celo prav živahna. Toda če odgovorni ne bodo imeli razumevanja tudi za slovensko stran, bodo vse goriške srednje-evr-opske prireditve in napori le akademska srečanja.
Vsled tega bi -bilo na mestu, da bi se tudi tukajšnja italijanska javnost kot se s furlanskim -bolje seznanila tudi s slovenskim zgodovinskim in kulturnim deležem v mestu in deželi. Poslanstvo1, ki bi ga lahko zgledno opravljala ravno »Iniziativa Isontina« - 1. n.
Slovenski delovni ljudje v Italiji
V	soboto 3. julija se je sestal izvršni odbor SDL v Italiji in ocenil volilni izid ter kritično analiziral delovanje enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UII, pri reševanju socialnih uslug v -korist krajevnega prebivalstva ter o matičnem zatajevanju prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti pri razvijanju gospodarske problematike glede na perspektive nove industij-ske proste cone.
Po mnenju 10 SDL v Italiji so politične volitve 20. junija neizogibno dokazale, da hoče italijanska republika obdržati svobodni, demokratični in pluralistični sistem ter se v tem okviru preoblikovati v napredno in razv-ito državo. IO SDL v Italiji jemlje dalje z zadoščenjem na znanje predoren uspeh edine slovenske stranke, t. j. Slovenske skupnosti, na področjih Benečije, Rezije in Kanalske doline ter kar dobro ohranitev glasov na Goriškem
  ..............
Ume XXI. elmllsXe im
XXI. olimpijske igre v Montrealu so le stekle, toda ne tako kot so si to zamislili prireditelji. Najprej je opazna odsotnost večine afriških držav. 25 jih je odpovedalo udeležbo, dz solidarnosti pa se jim je pridružil še Irak, čeprav ni afriška država. Na igrah je ostalo le pet afriških držav: Egipt, Tunizija, Maroko, Slonokoščena o-bala in Senegal. Odsotnost 600 atletov se bo gotovo poznala, zlasti ker so med njimi mnogi vrhunskih kakovosti kot Akii Bua iz Ugande ali Baji iz Tanzanije.
Bojkot afriških držav je iz trte izvit in ne najde pravega opravičila. Po njih stališču bi moral olimpijski odbor izključiti Novo Zelandijo, ki vzdržuje športne stike z rasistično Južno Afriko. Pa jih vzdržuje ne samo Nova Zelandija, ampak kakih 20 držav, med njimi Francija in Velika Britanija. iZakaj niso afriške države zahtevale, tu-di njih izključitve?
Sploh pa je nesmiselno, da najdejo diplomatski spori in politična nasprotstva mesto na olimpijskih igrah, ki naj bi bile po osnovni zamisli sredstvo mednarodnega zhližanja, bratstva, strpnosti in razumevanja. Vsaj na olimpijskih igrah ne bi smelo prihajati v poštev, iz -kake dežele je kdo, -kak političen sistem tam vlada, -katere barve so njeni -prebivalci.
Drug -problem je bila udeležba Taivvana, ki si še vedno lasti pravico, da zastopa tudi celinsko Kitajsko, kjer vlada komunistični režim. Kanadska vlada, ki vzdržuje diplomatske -stike z rdečo Kitajsko, ni hotela -dati vstopne vize atletom s Tai-vvana, če bi hoteli predstavljati vso Kitajsko. Olimpijski odbor je zastopstvu Taivvana nato predlagal, naj nastopa kot samostojna enota in pod olimpijsko zastavo, kar pa Taiwancd ni-so sprejeli. Torej spet ena država -manj na oli-mpiadi.
Na -njih ne sodeluje tudi celinska Kitajska, ker še ni pokazala niti interesa za to. Južna Afrika pa ne sme nastopati, ker s svojo rasistično politiko do črne večine stalno krši olimpijska načela.
Tako je v soboto 17. julija, ko so se olimpijske igre pričele, ob svečanem mimohodu držav udeleženk, marsikatero moštvo manjkalo. Ce pomislimo, da je bilo leta 1960 ,v Rimu zastopanih 84 držav,
leta 1964 v Tokiu 94, leta 1968 v Mehiki že 122, -pomeni letošnji padec na število iz leta 1964 moralen neuspeh za igre same -in njih prireditelje.
Drugače pa je bilo odprtje iger blesteče, govori svečani, pa mestoma prazni, vzdušje slovesno. Odprla jih je angleška kraljica Elizabeta II, -ker je Kanada del Com-momveaitha, britanske skupnosti narodov. Po odprtju so se pričela tekmovanja in te dni je vsa pozornost svetovne športne javnosti uperjena predvsem v športne dosežke atletov. Upajmo, da se ne bo zgodilo nič neljubega kot je bil leta 1972 pomor izraelskih atletov v Munchnu.
KRATKE NOVICE
■ Na Dolenjskem je bil na območju 0-točca, Smarjete in Trške gore severovzhodno od Novega mesta zabeležen potres pete do šeste stopnje po Mercallijevi lestvici. Območje je sicer znano po razmeroma -močnih potresih majhne globine, ki so omejeni na zalo ozke pasove.
■ Na železniški postaji Klara, 10 -km od Zagreba, je «Bosna ekspres«, ki vozi med Zagrebom in Sarajevom, treščil v tovorni vlak, ki je stal na pos-taji. Strojevodja ekspresa je bil na mestu mrtev, med potniki pa je bilo 20 ljudi huje ali laže ranjenih.
■ Tajnik PSI De Martino je odstopil kot tajnik stranke, ki je na zadnjih -političnih -volitvah doživela precejšen neuspeh. Obenem so bile razpuščene vse struje v stranki. Za novega tajnika je bil izvoljen Bettlno Craxi, ki se navdušuje za avtonomijo stranke zlasti glede komunistične partije.
■ V soboto 17. julija je bila v parku grada Miram ar ob 21.30 prvič izvedena v slovenščini predstava »Luči in sence«, ki se je pojavila najprej v italijanskem besedilu, -potem pa tudi v nemščini in angleščini. Slavans-ko izdajo je pripravilo Stalno slovansko gledališče v Trstu v režiji Jožeta Babiča, registracija pa je bila opravljena v študiu -ljubljanskega radia.
in Tržaškem, kljub -propagandnemu bombardiranju italijanskih strank.
V nadaljni analizi -sindikalnega delovanja enotne federacije CGIL-CISL-UIL je 10 SDL v Italiji kritično in ostro obsodil njene posege in sklepe, ki stalno prezirajo prisotnost in potrebe slovenskega delavstva ter splošno vsega slovenskega prebivalstva.
Tako so -pri zahtevi središča za socialne storitve v -tržaški industrijski coni, ki se razprostira večji del po dolinski občini in kjer je zaposlenih okrog 20.000 ljudi, sindikalni voditelji enotne sindikalne Federacije CGIL-CISL-UIL enostavno pozabili postaviti zahtevo po slovanskih o-troških jaslih ter slovenskem vrtcu.
Z enako žalostno ugotovitvijo se moramo spoprijazniti pri gradnji otroških jasli ter vrtca na področju Rocola, kjer so na slovanski zemlji zgradili ljudska stanovanja, ne da -bi pri tem krajevno prebivalstvo bilo socialno ter gospodarsko nagrajeno.
Jasno je, da teče [raznarodovanje po taki poti reševanja socialno gospodarskih problemov, ki ne upoštevajo prisotnosti slovenskih ljudi.
10 SDL v Italiji kliče vso napredno in demokratično slovensko javnost, da podpre delovanje edine slovenske delavske organizacije, ki se bori proti načrtnemu in nasilnemu potujčevanju točno poznanih socialno političnih organizacij.
Kako rešiti podjetje v stečaju
V zvezi s težkim položajem, v katerem se je po proglasitvi stečaja znašlo podjetje CALZA BLOCH v industrijski coni pri Domju s svojimi 600 delavci, svetovalska skupina Slovenske skupnosti v dolinskem občinskem svetu meni, da napovedano začasno nadaljevanje proizvodnje (do 20. septembra it. 1.) ni zadovoljiva rešitev, ki bi lahko pregnala strah pred pretečo brezposelnostjo in zaprtjem 'ovame.
Po mnenju SS-k je rešitev -treba iskati v -ponovni osamosvojitvi tržaškega obrata tovarne, katerega nadaljno poslovanje bi morale zagotoviti deželne finančne ustanove in podjetni domači gospodarski o-paraterji.
Zaradi tega podpisana svetovalska skupina meni, da hi moral o -tem problemu kot prvi razpravljati občinski svet občane Dolina, na katere ozemlju leži omenjena tovarna CALZA BLOCH in je v njej zaposlenih -večje število dolinskih občank ter se izreči za takšno rešitev, ka jo prizadeti delavci pričakujejo, če do te razprave doslej še ni prišlo, je zato, ker občinska uprava v Dolini ni imela to za potrebno.
Rekordno število prehodov na italijansko-jugoslovanski meji
Kljub delu, ki poteka na -nekaterih mejnih prehodih z Jugoslavijo, je promet v teh poletnih tednih izredno močan. Ob sobotah in nedeljah, pa tudi med tednom je opaziti dolge vrste avtomobilov ter prometne zastoje, čeprav se policijske in carinske oblasti trudijo, da bi -kar najbolj omilile obmejne formalnosti.
V rekordnem času je bil popolnoma preurejen mejni prehod -pri Pesku na i-tahjanski strani, -ki zdaj razpolaga z večjim številom čestišč ter z obširnim par--kiščem. Obnovitvena dela -potekajo tudi drugod in še zlasti na prehodu pri Lipici,
ki bo kmalu dobil mednarodno kategorizacijo. Promet je vsekakor boljši tudi zaradi -modernizacije cestnih povezav na jugoslovanskem ozemlju, pri čemer je posebej omeniti udobno in funkcionalno križišče pri Ankaranu.
Naj navedemo -nekaj zelo zgovorn-ih podatkov: v prvih šestih mesecih letos so na meji zabeležili 21 milijonov 140.592 prehodov, medtem ko jih je bilo lani v -tem času le 16 -milijonov 166.034. Pora--stek znaša torej nad -pat milijonov. Razlogov za to ni iskati zgolj v ugodnih okoliščinah, ki jih doživlja jugoslovanski -turizem, marveč tudi pri drugih dejavnikih. Tržaški zaliv je na primer postal -tako umazan, da se m-nožice Tržačanov -vozijo na -kopanje v Jugoslavijo. Dalje: zaradi povečanih življenjskih stroškov so se mnoge tukajšnje družine odrekle počitnicam in si raje -privoščijo enodnevni izlet čez mejo. Ti nihajoči »kopališki potniki« prav gotovo v znatni meri vplivajo na število prehodov.
Zamejski Jamboree 1976
[Beseda Jamboree je velikega pomena za skavte in skavtinje; pomeni namreč srečanje predstavnikov' skavtskih organizacij celega sveta i-n se vrši enkrat vsaka štiri leta. Prvi je bil v Angliji, naslednji pa -po raznih krajih sveta; zadnji je bil lansko leto na Norveškem.
Tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) je -priredila letos prvi Jamboree. Od 20. julija dalje -tabori 250 skavtov in skavtinj iz Tržaške, Goriške in Koroške v -kraju Pinedo v dolini Celli-na.
Misel na Jamboree se je rodila v Trstu, kjer so želeli na ta način proslaviti 25. letnico začetka skavtizma v zamejstvu in sicer prav v Trstu. Zamisel so z navdušenjem podprle organizacije v Gorici in v Celovcu i-n začele so se priprave.
Zaradi hudega potresa, ki je prizadel naše kraje, smo mislili opustiti misel na Jamboree in ves -trud za letos usmeriti v pomoč potresnim področjem; ker pa bi na ta način veliko mlajših članov naše organizacije ostalo brez poletnega delovanja, smo se odločili za Jamboree v omejenem obsegu. Tako bo trajal naš Jamboree samo do 1. avgusta.
Jamboree ni navaden poletni skavtski tabor; posvečen je predvsem spoznavanju med člani organizacij ter -iskanju skupnih interesov. Prepričani smo namreč, da so prav skavtska pravila sredstvo, ki lahko združuje današnjo mladino, ki si želi zdravega skupnega življenja.
Vahimo vse, ki j-i-h zanima naš Jamboree, -naj nas obiščejo; dnevi za obiske so zlasti nedelje; v nedeljo 1. avgusta bo poseben program za starše in za goste. Dolina Cel-lina se začenja pri mestu Ma-gnago, od koder je do kraja tabora približno 30 km.
•	V Lurdu so priznali 63. pravd čudež, kar pomeni, da je doslej v 118 letih bilo samo 62 potrjenih čudežev, vsi drugi številni izredni dogodki pa so le posebne milosti in lahko tudi izredna ozdravljenja, ki pa jih komisije niso potrdile in ne raziskale. Kot 63. izredni čudež je lurška komisija priznala ozdravljanje italijanskega vojaka Vittoria Michali iz Tridenta. Med vojaško službo je težko zbolel; v bolnišnici so ugotovili razkroj celic. Večkrat so ga operirali, a brez uspeha. Peljali so ga v Lurd in ga vsega v mavcu položili v lurško vodo. Tu se mu je začelo zdravje počasi vračati in eno leto pozneje je zopet zdrav nadaljeval -vojaško službo. Zdravniška komisija je uradno ugotovila čudežno ozdravljanje, kar za to bolezen sploh ni doslej zdravil na svetu.
11111111 1111............................................................................          -um.........................milili.................................................................    iiiiihiiiiiiiiiiiiiiii..............-...........................................
Katoliška Cerkev na Poljskem in v Jugoslaviji
(3)
Nokatoličanov je na Poljskem 800.000, od teh 200.000 unijatov vzhodnega obreda, ki so povezani z Rimom. S taroka tolič an ov, ki so se leta 1870 ločili od Rima zaradi dogme o papeški -nezmotljivosti je 25.000, lutoran-ov 100.000, -metodistov in kalvinistov Pa 4.000, baptistov 2.300. Judov, ki jih je bilo pred zadnjo vojno 3.200.000, je sedaj komaj še 10.000. Kar ni storil nacizem, je Se dopolnil sedanji režim, ki je podobno kot sovjetski do Judov neprijazno razpoložen.
90% Poljakov je torej katoličanov. Cerkev je vsenarodna sila, ki -je nezaupljiva tako do brezbožnega komunizma kot do Zahodnega materializma.
Vendar poljske politične oblasti nočejo direktnega spopada s Cerkvijo. Čutijo, da so še vodno preslabe za tak spopad. Zato težijo za normalizacijo odnosov med Cerkvijo in državo.
M. Skarzynski, svoj čas državni podtaj-
nik in direktor urada za verske zadeve, je leta 1971 izjavil: »Obstajajo temeljni problemi za bodočnost poljskega naroda, glede katerih imajo tako marksisti kot katoličani podobna stališča, čeprav izhajajo iz različnega filozofskega in ideološkega zornega kota.«
Poljski državni podtajnik je s to svojo izjavo podal stališče režima do pastirskega pisma poljskih škofov, ki so nekaj mesecev prej objavili pet pogojev za vzpostavitev resničnih normalnih odnosov med Cerkvijo in državo. Ti -pogoji so:
1.	priznavanje verske svobode; 2. svoboden pristop otrok k verouku; 3. soglasje pri izvajanju -socialnih pravic, ki pripadajo prebivalstvu; 4. resnična svoboda v izražanju mišljenja an pri informiranju; 5. priznanje pravic sleherni družini za dostojen življenjski obstoj.
Od leta 1971 dalje, odkar sta začeli Cerkev in -država medsebojno urejevati odnose, je še večkrat prišlo do napetosti. Cerkev se je pritoževala zlasti v naslednjih zadevah: država daje premalo dovo-lanj za zidavo cerkva; davki na cerkvene stavbe in cerkveno -premoženje so izred-
no težki; z upravnimi formalnostmi se ovira svoboda verouka; prepoveduje se ustanavljanje jeder Katoliške akcije; obstaja cenzura verskih časopisov; samovoljno se omejuje naklada teh časopisov; Cerkov se ne -more posluževati radia in televizije; predolgo časa se je -zavlačevalo z imenovanjem novih škofov na štiri nezasedene -škofijske -sedeže, med njimi zlasti v Wroclauu, ki je sedež kardinala, dn Lublinu, kjer je katoliška univerza. Glasnik teh pritožb je bil zlasti kardinal Wyszyn-ski, ki je v svojih pridigah ponovno bičal te nedostatke.
Aprila 1971 so se začela tudi uradna pogajanja med Vatikanom in Poljsko. Posebni odposlanec Apostolskega sedeža msgr. Poggi se je leta 1974 zelo dolgo mudil na Poljskem, da bi normaliziral odnose med Rimom in Varšavo. -Prepričal je kardinala Wyszynskega, ki se je bal neposrednih pogajanj med poljsko vlado in rimsko kurijo, da so ta -pogajanja za poljsko Cerkev koristna. Zato je kardinal v svoji velikonočni -pridigi tudi izjavil: »Mi želimo eno samo stvar: da ima v naši domovini mesto Kristus, da se Cerkvi pri-
zna njeno poslanstvo. Cerkev se ne bojuje niti -proti režimu niti proti vladi.«
Izven uradne poljske Cerkve se del katoličanov zbira v združenjih, ki jim pravijo klubi. Dva -izmed teh klubov sta »Pax« (Mir) itn »Znak«.
»Pax« je klub poljskih laičnih intelektualcev (razumnikov) raznih struj. Ustanovili so -ga kmalu po zadnji vojni. Njegov pobudnik je bil Boleslav Piasecki, ki ga še vedno vodi.
Na zborovanju »Paxa« v Varšavi 23. dn 24. avgusta 1975 je Piasecki orisal stališče kluba z -besedami: »Marksds-ti in kristjani smo vzpostavili skupno fronto proti in-diferantizmu (brezbrižnosti).« Tema zborovanja (simpozija) je bila »Mir in pravičnost«. Na -simpozij je -prišlo 68 udeležencev iz zahodnih držav in 33 iz socialističnih. Seveda sta obe skupini govorili dva različna jezika. Iz zahodnih držav so se zavzemali za pluralizem znotraj marksističnega sveta, medtem ko se je druga stran iz socialističnih dežel navduševala zlasti za ideološko čistost.
Združenje »Pax« je lastnik raznih proizvodnih -in drugih podjetij, ki mu prina-
šajo lepe dohodke, da lahko vzdržuje živahno založniško podjetnost In lastno organizacijsko dejavnost na raznih področjih.
V	prvih povojnih letih je »Pax« zagovarjal stalinizem, ki je takrat vladal na Poljskem. Tudi, ko je Sovjetska zveza izvedla -leta 1968 vdor na češkoslovaško in odstranila Dubčeka, je bil na strani sovjetskih voditeljev.
Zaradi -tega bi rekli suženjskega odnosa »Paxa« do režima in Moskve -paLjska Cerkev tega združenja ni nikdar odobravala, duhovnikom pa je celo prepovedala, da bi bili njegovi člani. Pač pa dovoljuje katoliškim pisateljem, da izdajajo svoje knjige -v založbi »Pax«. »Pax« izdaja tudi dnevnik »Slovvo Powszechne« (Vesoljna beseda) v inakladi 75.000 izvodov dnevno, ob nedeljah pa celo 200.000.
Zanimivo je tudi, da izhaja pri tej založbi revija »Katoliško življenje na Poljskem«, ki jo tiskajo v francoščini, angleščini, nemščini, španščini in italijanščini. V italijanščini nosi naslov »La vita cattolica in Polomia«.
(Drugič naprej)
Zadnja pot g. Arturja Zalatela
V ponedeljek 12. julija je letalo prineslo krsto s truplom g. Arturja Zalatela, ki je umrl na poti v Lurd, na letališče v Renkih, od ikoder so krsto prenesli v goriško stolnico.
Naslednje jutro je goriški nadškof msgr. Cocolin ob krsti opravil v somaševanju s kanonikom dr. O. Simčičem in g. Cvetkom Žbogarjem ob 7. uri v slovenščini sv. mašo za dušni blagor pokojnika, ob
10.30	pa je bila v italijanščini pogrebna sv. maša, ki jo je opravil generalni vikar goriške nadškofije msgr. Eonio Tuni ob somaševanju številnih duhovnikov o-beh narodnosti tostran in onstran meje. Na koru je pel slovenski zbor, berili pa sta bili eni ,v slovenščini in eno v italijanščini. Italijansko je prebral g. Barto-gna, slovensko pa msgr. dr. Močnik.
Po sv. maši so vsi navzoči v latinščini zapeli »Libera me Domine«. Zadnji počitek je nato g. Zalatel dobil v skupni du-hovski grobnici na goriškem pokopališču.
Sklep zavodnega sveta šole »Ivan Trinko«
V odgovor na predlog garaškega župana, ki namerava gori omenjano šolo preseliti v bivšo stavbo nižje srednje šole »Locchi« v ulici Margotti, zavodni svet na seji 19. julija ni mogel sprejeti ponujanega predloga. Stavba je namreč v zelo slabem stanju, kar dokazuje že izselitev prejšnje šole takoj po potresu in tudi šolski prostori ne ustrezajo številu naših dijakov, zato zavodni svet enoglasno zavrača ta sklep. Z večino glasov pa predlaga dvojno začasno rešitev:
1) Če se Strokovni zavod za trgovino izseli v semenišče, naj se izprazni celotna stavba v ulici Vittorio Vaneto št. 74 in se tja vseli nižja srednja šola »Ivan Trinko«.
2) če se pa Strokovni zavod ne bo izselil, naj se enajst učilnic v semenišču, ki so bile namenjene Strokovnemu zavodu, dodali nižji šoli »Ivan Trinko« poleg tistih devetih, ki so že na voljo v semenišču.
Pri tem svet posebej opozarja, da sprejema to rešitev samo kot začasno in pod pogojem, da občina odmeri ustrezen prostor v mestu in sicer v neposredni bližini sedanje stavbe šole »Ivan Trinko« za zgradbo nove šole. V ta namen naj se takoj ustanovi medobčinski konzorcij za njeno zgradbo.
Občinska seja v Sovodnjah
Seja se je vršila v petek 16. julija. Takoj na začetku je svetovalec SSk predlagal, naj bi se bil občinski svet sestal uro prej, da bi mogel občinske novoizvoljene svetovalce sedanje mandatne dobe seznaniti z zadevo terminala za odpadke, ki ga namerava goriška občina zgraditi na kraju, ki ga Sovodenjci imenujejo »Na skalah«. Tudi seje naj bi se sklicevale bolj pogostno. Tako bi se izognili nepotrebnim nesoglasjem v zadevah, ki so zapletenega značaja.
Občinski svet se je strinjal s predlogom svetovalca SSk kar se tiiče večje pogostnosti sej, vendar je bil župan J. češčut mnenja, naj bi bile te seje v okviru vaških posvetovanj, čeprav so nekateri svetovalci večine predlagali tudi seje v okviru rajonskih konzult.
Župan je v svojem poročilu seznanil svetovalce, da bo na prihodnji seji navzoč tudi tehnik ii Gorice, da pojasni funkcionalnost terminala za odpadke, podžupan V. Devetak pa je priporočil, naj bi tudi sovodonjska občina poskrbela za svojega tehnika, ki bi seji prisostvoval.
Občinski svet je nato izvolil kot svojega predstavnika v posvetovalno komisijo za vodenje proste cone podžupana Venceslava Devetaka. Tako zahtevajo prejšnja pravila te ustanove, medtem ko nova pravila predvidevajo dva občinska svetovalca, ki morala biti izvoljena v to komisijo, kar se je že zgodilo na prejšnji seji občinske uprave.
Nato je prišla na vrsto točka, o kateri je občinski svet že razpravljal na zadnji seji. Svet je moral spremeniti in odobriti vsoto (una tantum) kot odškodnino občinskim uslužbencem. V državnem merilu so ti uslužbenci po zakonu glede dodatnih prejemkov enakopravni, vendar v vsaki pokrajini kontrolni urad določi mero o vsoti, ki jo lahko občinske uprave izplačajo svojim uslužbencem.
Svet je tudi odobril zamenjavo zemljišča pri šoli v Rupi, katerega lastnik je Anton Batistič z .zemljiščem na desni stra-
ni ceste iz Rupe v Gorico, ki je občinska last.
Pri točki o proračunu, zoper katerega so svetovalci SSk glasovali iz dobro znanih razlogov, ki so bili pred glasovanjem jasno povedani, je pa istočasno svetovalec SSk odklonil namigovanje večine, da je SSk proti tisti točki proračuna, ki predvideva popravilo športne slačilnice.
Pri slučajnostih je svetovalec SSk zastavni županu tri vprašanja. Prvo se je tikalo kraške gorske skupnosti. Lani 26. septembra se je zaradi lanskih občinskih volitev drugič volilo člane v to gorsko skupnost. Ta ustanova je imela dve seji samo lani, potem pa je bilo vse tiho. čudno je, da briška gorska skupnost deluje čeprav je položaj iv tem upravnem odboru politično mnogo bolj zapleten, kraš-ka pa ne. Kot svetovalec SSk, izvaljen v to kraško skupnost, vprašuje svetovalce napredne enotne liste, ki so bili kakor on izvaljeni v to ustanovo, kaj pomeni s strani upravnega odbora te skupnosti ta večmesečni molk.
Župan je na to vprašanje odgovoril, da je upravni odbor kraške gorske skupnosti poslal njena pravila oz. program v pregled pristojnim organom. Dokler ta pravila niso odobrena, upravni odbor ne more sklicati celotnega sveta.
Drugo vprašanje: kaj misli upravni odbor občine storiti, ko je bil zavrnjen njen predlog po poimenovanju ulic po slovenskih možeh?
Odgovor: zaradi političnih volitev je bila zadeva odložena, se bo pa iskalo potom političnih sil vse možne poti, da se zadeva reši. iNekateri svetovalci so bili mnenja, da bi morala občinska uprava ubrati tisto pot, ki jo je nameravala pred leti, to se pravi, da naj .sama poimenuje ulice po slovanskih možeh.
Tretje vprašanje: ali je goriška občina že odgovorila glede zemljišča v Sovodnjah, ki mu domačini pravijo »Pri kamnu«?
Odgovor: do sedaj ni prišel noben odgovor ne s strani dežele ne od goriške občinske uprave. Debata je dala vtis, da goriška občinska uprava ni toliko kriva, pač pa da so v to zapleteni nekateri goriški politiki, ki spletkarijo na škodo sovodenj s'ke občinske uprave. Občinski svet je soglasno potrdil, da se bo branil pred takimi namerami.
»Praznik petja in vina« v Pevmi
Od petka 23. do ponedeljka 26. julija bo v Pavmi že tradicionalni praznik, ki ga organizirajo domačini iz Pevme, Oslavja in šmavra. Značilnost tega praznovanja sta slovenska pesem in pokušnja najboljših vin z briškega področja.
Organizatorji so za letos pripravili kvaliteten program, ki se bo začel z nastopom svetovno znanega ansambla »Lojze Slak« iz Slovenije, kateri se bo predstavil našemu občinstvu v soboto zvečer s popolnoma novim programom. Za nastop te odlične narodno zabavne skupine vlada veliko zanimanje, saj je »Lojze Slak« med najbolj znanimi in priljubljenimi slovenskimi ansambli.
Odprtje praznika bo že v petek zvečer, ko bo na sporedu tekma v bniškoli z bogatimi nagradami: dva pršuta, dve formi sira, salame in štiri steklenice vina za vsako nagrajeno dvojico.
Kulturni program bo na sporedu v nedeljo popoldne ob 18. uri, ko se bodo zvrstile na odru pevske skupine. Nastopili bodo mešani zbor iz Pevme, Oslavja in Šmavra, »»Obsoški kvartet« iz Podgore, »Goriški oktet« iz Nove Gorice pod vodstvom Tomaža Tozona, mladinski domači zbor in znani mešani zbor »Bojan« iz Dornberka. V večernih urah bodo za ples igrali znani »Mejaši«, .ki bodo tudi zaključili »Praznik petja in vina« v ponedeljek zvečer.
Organizatorji so za letošnje slavje lopo uredili prostor na dvorišču s cementno ploščo za ples. Prav tako bo na voljo obširen prostor za parkiranje v središču vasi. Poznavalci in ljubitelji dobre kapljice bodo lahko dobili najboljša briška vina; poleg tega bo poskrbljeno tudi za specialitete na žaru.
Uspeh zadnjih dveh let utrjuje prepričanje, da bo tudi letošnji praznik potekal v naj lepšem redu in prijetnem vzdušju. Zato organizatorji vabijo na ta domači praznik, ki se odvija v prijateljski družabnosti in ob poslušanju slovenske pesmi.
Resnica jim
V	začetku občinske seje, ki je bila v torek 20. julija v Doberdobu, je župan poročal o gradnji stanovanjskega poslopja istotam. V zvezi s to gradnjo so svetovalci SSk protestirali, da še niso prejeli odgovora na .interpelacijo, ki so jo vložili že decembra lani.
Podžupan Lavrenčič je s svoje strani poročal o seji zavodnega sveta nižje srednje šole in o selitvah šol v Gorici. Ob poročilu podžupana je svetovalska skupina SSk predložila dnevni red, ki ga je občinski svet potrdil. V njem je izražena zahteva, naj drži dežela obljubo v zvezi z dnevnim redom, ki ga je predlagal deželni svetovalec dr. Drago šitaka in nakaže goriški občini obljubljene prispevke. Nadalje se zahteva, da dodeli goriška občina takoj zemljišče za vse slovenske šole, skliče sejo prizadetih občin za konzorcij za nižjo srednjo šolo in v pričakovanju konzorcija vloži na deželi prošnjo za .prispevek za gradnjo nove nižje srednje šole, ki je edina za vso deželo.
Ko je bilo govora o zadnji volivmi kampanji, je svetovalka SSk Marija Ferletič prebrala izjavo, ki večini ni bila všeč, ker je odgovarjala resnici in je zato zadela v živo. V Doberdobu se sistematično ob vseh volitvah trga in odstranja lepake Slovenske skupnosti, za čuda na . miru pa se pusti lepake drugih italijanskih strank, vključno MSI. Prav nekaj sramotnega za Doberdob je bil tudi izbruh sovraštva in nestrpnosti ob zaključnem vo-livnem shodu Slovenske skupnosti v petek 18. junija, ko je prišlo do izraza sleherno pomanjkanje čuta za demokracijo, civilizacijo in spoštovanje obstoječih zakonov. Župan, ki predstavlja v kraju javno varnost, ni smatral za potrebno nastopiti vsaj v trenutku, ko je bil govornik SSk prisiljen prenehati z nastopom.
Ob tej ugotovitvi so člani večine preprečili Mariji Ferletič nadaljnje branje izjave, češ da se ne drži dnevnega reda. Tako ravnajo vedno, kadar jiim kaka stvar ne prija, sami pa govoričijo brez omejitve časa o stvareh, ki res nimajo z dnevnim redom nobene zveze.
Marija Ferletič je še imela prebrati: »Ti obžalovanja vredni dogodki zaslužijo vso obsodbo, ker pri trganju lepakov ne gre za delo nekih pobalinov, .kakor se že dalj časa skuša ta dejanja omalovaževati, temveč so ti pojavi .nekulturnosti in nestrpnosti sad načrtne politične gonje zoper edino slovensko listo v slovenski občini. Krivdo pri tem nosi tudi župan, bi nikdar ni storil ničesar, da se ne bi te vrste dogodki ponavljali.«
Že od leta 1970 se govori po gostilnah in drugod o nekem pismu, ki naj bi ga goriška prefektura poslala doberdobskemu županu, v katerem naj bi svetovalska skupina SSk zahtevala od prefekta, da ukaže v občinskem svetu rabo edinole italijanskega jezika. Ker to ne odgovarja resnici, so svetovalci SSk zahtevali od župana, naj objavi vsaj prepis pisma. Odgovor na to upravičeno zahtevo je bil zgolj molk. Pač pa stoji SSk na stališču, naj se vse, kar se v občinskem svetu slovensko govori, prevede tudi v italijanščino, da tako ostane v sejnem zapisniku, ki je veljaven le v italijanščini. To pa rdečim svetovalcem ne prija, saj v slovenščini govorijo toliko žaljivih in gorostasnih stvari, da bi jim bile gotovo v sramoto, če bi šle na zapisnik.
Dejansko so le člani SSk v občinskem svetu tisti, ki se dosledno zavzemajo za dvojezičnost. Ta doslednost večini ni všeč in so ji dali ime »obstrukcionizem«, t. j. oviranje dela. Kako velika je slovenska zavednost svetovalcev večine, je razvidno iz tega, da je precejšen del njenih svetovalcev zapustil sejno dvorano, ko so na zahtevo svetovalcev SSk postavke proračuna, prebranega najprej v italijanščini, •nato prevedli še v slovenščino.
Dve smrti
Letos konec marca je po kratki mučni bolezni preminula pri svojem nečaku v Ljubljani Angela Kovač, doma iz Lokavca iz Malnarčne družine v starosti 73 let. Po vojni se je naselila v Trstu, zadnje čase pa je bivala pri sorodnikih v Gorici. Doma v Lokavou je bila po prvi vojni dolgo vrsto let prednica Marijine družbe. Gospod Bog ji je dal zavidanja vreden značaj, skoro vedno je bila vesela in dobre volje ter s tem blagodejno vplivala na svojo okolico, zato je bila vedno dobrodošla v vsaki družbi. Pokopali so jo doma v Lokavcu.
Skoro ob istem času je tudi v Lokavcu umrla Linči Hmelak vd. Knavs, dolgoletna upravnica znanega Hmelakovega premoženja po prvi vojni. Dočakala je skoro 93 let. Naj bo obema rahla zemlja pod Čavnom.
je odvratna
In še ena cvetka z zadnje seje! Ko je šlo letos v marcu za potrditev proračuna, je večina ik sestavi poklicala tudi člane manjšine. Dogovorili so se, da bodo na predlog SSk povišali postavko za kulturne namene; tako bi se dala podpora tudi cerkvenima zboroma v Dolu in Jamljah ter Glasbeni šoli v župnišču. Proračun je bil nato soglasno sprejet.
Toda rdeči ne bi bili rdeči, če bi držali dano besedo. Proračun so res zvišali, a požrli dano besedo in prezrli omenjene tri ustanove. Prav tako niso izpolnili obljube, da bodo rešili problem jusarskih pravic. Zato so svetovalci SSk na zadnji seji še enkrat zahtevali, naj občinski odbor skliče prizadete ljudi v navzočnosti vseh svetovalcev in zadevo že enkrat reši.
IZ KANALSKE DOLINE
Ukve
Izšla je nova številka, t. j. sedma župnijskega vestnika Ukve. Članki so v glavnem v slovenščini in nemščini. Osrednji slovenski članek je ponatis razprave univ. prof. dr. Boga Grafenauerja o Slovencih v Kanalski dolini pod naslovom »Nekaj podatkov o naši zgodovini«. Prav tako je zanimiv članek v italijanščini »Ugovizza al 30 giugno 1976« (Ukve 30. junija 1976), ki je neke vrste raziskava o tem, koliko je prebivalcev Ukev, kdo so, kaj delajo in kakšna je njih izobrazba. Prav prijetna je zgodba dr. Jakoba Kandutha »Specialist za podgane«. Boris Devetak poroča o nastopu nabrežinskih pevcev, ki so ob zaključku tečaja slovenščine navdušili številno občinstvo v Ukvah.
Objavljena je tudi dokumentarna izjava, ki jo je podal prof. dan Marino Qualizza na zasedanju furlanske duhovščine 25,-27. junija 1975 v Vidmu in so jo podpisali furlanski ter slovenski duhovniki iz Benečije. Gre za uporabo slovenskega jezika v bogoslužju, ki so ga fašistične oblasti odpravile, cerkvene oblasti pa na to sramotno pristale. Po enem letu nato je videmski nadškof Battisti lizdal dokument, ki uradno dovoljuje uporabo slovenskega jezika v župnijah Beneške Slovenije.
Na koncu je še govora o Jehovih pričah, kdo so in kaj učijo. Ne manjka novic, obvestil, duhovitih skic in šal. Z eno besedo: Vestnik se predstavi zelo prijetno in dela čast tistim, ki ga izdajajo.
-jk
OBVESTILA
Odhod deklic in dečkov iz Gorice v gorsko kolonijo v Comelians bo v torek 27. julija ob 16.30 izpred železniške postaje v Gorici. Odhod deklic v morsko kolonijo v Nabrežino bo v torek 3. avgusta ob 17. uri izpred železniške postaje v Gorici.
Popravni izpiti. - Priprava na popravne izpite začne v Aiojzijevišču 1. avgusta. Prijaviti se je treba do konca meseca julija.
Izlet in romanje pripravlja župnija Gabrje-Vrh v .soboto 21. avgusta. Obiskali bomo Gardsko jezero in ga vsega obkrožili. Postanek v Malcezinah, kjer vodi sanatorij naš goriški rojak dr. Komjanc. Opoldanski postanek v Rivi na severni konici jezera. Povratek po zahodni strani. Na večer prihod v Padovo, maša na grobu bi. Leopolda Mandiča, obisk bazilike sv. Antona, večerja v romarskem domu. Prijave v Gorici sprejema uprava Katoliškega glasa in g. Artur Koshuta, ul. Ma-meli 8. Odhod s Travnika ob 5. uri zjutraj.
DAROVI
Za žrtve potresa: N. N. 3.000; N. N. Trst
10.000	lir.
Za sklad Katol. glasa: v spomin Ninolu Lapanja N. N. 20.000; v spomin pok. A. Filipčiča darujeta Darko in Zinka 20.000; Gaspari A. 4.000; Pezzani F. 1.000; Kocjančič 2.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: M. Goričan 10.000; ob 25-letmici nove maše g. Lojzeta Zupančič daruje Darko Cerkvenik 20.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti sestre Pine Busoni daruje Marija Pavlin vd. Briško za Zavod .sv. Družine, za Alojzijevišče, Katoliški glas in slovensko duhovnijo v Gorici po 2.500 lir.
M. M. daruje za Zavod sv. Družine in za Katoliški dom po 10.000 liir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Vida Matitti 2.600; družina Marusig ob krstu 5.000; Bernarda Daneu v spomin moža Lojzeta 20.000; razni 5.000 lir.
j Mo Frst/I
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob de-
avnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 25. do 31. julija 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Klavirska glasba G. Rossinija. 11.15 Mladinski oder: »Prigode Huok-leberryja Finna«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15 Vera in naš čas. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.30 »Dva bregova«, drama. 18.00 Nedeljski koncert. 19.00 Zvoki in ritmi. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovanski razgledi. 22J5 Glasba.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Zbirka plošč. 19.10 Podvodna arheologija. 19.25 Južna Amerika igra in poje. 20.35 J. Massenet: »Wer-ther«, opera. 21.30 Glasba za lahko noč.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Westem-pop-folk. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 Glasba.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Polifonija. 18.50 Orkestri in zbori. 19.10 A. Rebula: Po deželi velikih jezer. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Upor s filtrom«, drama. 22.10 Glasba za lahko noč.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Dela deželnih skladateljev. 18.45 Filmska glaslba. 19.10 Na počitnice. 20.50 Koncert. 21.25 Glasba.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Motivi nedavne preteklosti.
18.30 Klasiki 20. stoletja. 19.10 Ženski liki v romanu. 19.30 Pevska revija. 20.50 »Kazen za greh«, drama. 21.30 Lahka glasba.
Ljubljanska TV
Spored od 25. do 31. julija 1976
Nedelja: 8.15 H.de Balzac: Teta Liza.
9.00	Folklorna povorka. 10.30 Otroška matineja. 11.10 Kmetijska oddaja. 12.30 Montreal: filmski pregled z olimpijskih iger 76.
13.30 Nedeljsko popoldne. 16.30 Mandy, film. 18.00 Montreal: Olimpijske igre 76: veslanje. 19.00 Okrogli svet. 20.00 S Ka-ranov.ič: Na vrat na nos. 21.00 Montreal: Olimpijske igre 76: veslanje, boks in plavanje.
Ponedeljek: 15.00 Filmski pregled z o-limpijskih iger 76.	17.30	Reportaža iz
Montreala. 18.00 Štirje fantje in pes. 18.45 Mladi za mlade. 21.00 Montreal: Olimpijske igre 76: atletika in boks.
Torek: 15.25 Filmski pregled z olimpijskih iger. 18.10 Svet pod vodo. 18.45 Koncert orkestra jugo.slovanske vojne mornarice. 20.00 Mednarodna obzorja. 20.55 H. spring: Zanikrni Tiger. 21.50 Montreal: O-limpijske igre 76: jahanje, nogomet in boks.
Sreda: 15.05 Filmski pregled z olimpijskih iger 76. 17.40 Barvna reportaža iz Montreala. 18.10 Piloti akrobatske skupine. 18.45 Metlika. 20.00 Montreal: Olimpijske igre 76: atletika in rokomet.
Četrtek: 15.15 Filmski pregled z olimpijskih iger 76. 18.10 Mačkon in njegov trop. 18.35 Filmska burleska. 20.00 Montreal: Olimpijske igre 76: atletika.
Petek: .14,20 Filmski pregled z olimpijskih iger 76. 17.40 Barvna reportaža iz Montreala. 18.10 Catch Kandy, film. 20.05 Kapitan Mikula Mali. 20.40 Kitajska. 21.10 Montreal: Olimpijske igre 76: atletika.
Sobota: 13.00 Montreal: Filmski pregled z olimpijskih iger 76: jahanje in kajak. 18.05 Disneyev .svet. 20.00 Iščite idol, film.
21.30 Montreal: Olimpijske igre 76: atletika in boks.
Za revne dijake: v spomin prof. Jožice Lasič daruje prof. Nada Rojec 10.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: Pavla Makuc, Kalifornija, ZDA 10.000; N. N. Trst 10.000; T. Turk 10.000 lir.
Za misijon p. Vladimirja Kosa DJ, Japonska: Anica Fcrl.uga 5.000 lir.
Za misijone: Antonija Ščuka 3.000; T. Turk 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davak IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!