1 . ,.*V ' ..T-žv Menični zakon in čekovni zakon z dne 29. novembra 1928. Z opazkami opremil univerzitetni profesor dr. Milan Škerlj. GX9 lUrig. 108736 l Vsebina, Stran Uvod. V Kratice.IX I. Menični zakon. Prvi del. Trasirana menica §§ 1 — 102: I. poglavje. Izdaja in oblika trasirane menice §§ 1-9 . . .. 3 II. poglavje. Indosament §§ 10—19.22 III. poglavje. Akceptiranje §§ 20—28 . 44 IV. poglavje. Aval §§ 29—31 . 59 V. poglavje. Dospelost §§ 32—36 . 63 VI. poglavje. Plačilo §§ 37—41.71 VII. poglavje. Regres zbog neakceptiranja in zbog neplačila §§ 42—53 . 80 VIII. poglavje. Intervencija § 54.110 1. Akceptiranje za čast §§ 55—57 . 112 2. Plačilo za čast §§ 58—62 . 117 1X. poglavje. Razmnoževanje in prepisi §§ 63 — 67: I. Razmnoževanje §§ 63 — 65 126 II. Prepisi §§ 66, 67 . 133 X. poglavje. Nepristne in predrugačene menice §§ 68, 69 . 136 XI. poglavje. Protest §§ 70—77 . 139 XII. poglavje. Zastaranje §§ 78—84 . 157 XIII. poglavje. Neopravičena obogatitev. Zastavna in pridržbena pravica §§ 85 — 89 . 168 XIV. poglavje. Amortizacija menice §§ 90—93 . . 180 XV. poglavje. Nasprotja-med zakoni §§ 94 — 96 . 190 XVI. poglavje. Obče odredbe §§ 97—102 .... 195 IV Vsebina. Stran Drugi del. Lastna menica §§ 103—106 . 206 Tretji del. Prehodne in končne od¬ redbe §§ 107—115.213 II. Čekovni zakon. Izdaja in oblika čeka §§ 1—6.225 Indosament §§ 7, 8.236 Odgovornost in plačilo §§ 9—18.239 Regres zbog neplačila § 19.255 Razmnoževanje § 20 . 257 Zastaranje § 21.258 Tožba iz osnovnega posla § 22 . 260 Predpisi meničnega zakona, ki veljajo za ček, § 23 262 Kazenski predpisi in predpisi o sodnem postopanju §§ 24-27 271 Prehodne in končne odredbe §§ 28—31 . 278 III. Primerjalni razpredelnici . . . 281 IV. Stvarno kazalo .286 V. Dodatek: Izvršilne uredbe k meničnemu zakonu in čekovnemu zakonu. Uredba o protestnih registrih in o nagradah za iz¬ vršitev protesta.306 Uredba o nadomestitvi protesta z vročitvijo prepisa menice (čeka).319 Uredba o praznikih v zmislu meničnega zakona in čekovnega zakona.320 Uvod. Razlike med šestimi meničnimi zakoni, ki so veljali v naši kraljevini od prevrata, so postale občutne, ko se je gospodarsko življenje jelo vra¬ čati v normalni tir in so se zopet v večjem številu pojavile menice. Čekovna zakona smo imeli sicer samo dva, ali, če štejemo Hrvatsko in Vojvodino vsako posebe, tri, in razlike vobče niso bile pre¬ velike, toda v večjem delu države čekovno pravo sploh ni bilo kodificirano. I)asi torej ne iz povsem istih vzrokov, se je vendar kmalu po ujedinjenju pokazala nujna potreba enotnih zakonov o menici in čeku. Tako je jeseni leta 1925. ministrstvo pravde posebni komisiji v okviru tedanjega stalnega za¬ konodajnega sveta poverilo sestavo osnutkov za nova enotna zakona o menici in čeku; pri sestavi naj bi se komisija držala meničnega reda, kate¬ rega je sprejela leta 1912. mednarodna konferenca za izenačenje meničnega prava v Haagu, in reso¬ lucij iste konference o izenačenju čekovnega prava. Komisija se je strogo ravnala po tem navodilu; §§ 1 do 69, 78, 83, 94 do 96, 100, 101, 103 do 106 meničnega zakona so vobče dosloven prevod čle¬ nov 1 do 80 haškega meničnega reda, stvarne iz- premembe, bolje dopolnitve, so samo v §§ 8, 16, 47, 48, 53, 67, 95, manjša pojasnila v §§ 12, 32, 37, 39, 41, 42, 46, 54, 65, 78, 83, 100, 105. Tudi od haskih resolucij o čeku je komisija odstopila samo VI Uvod. tani, kjer je morala, dasi te resolucije niso bile formulirane naravnost v obliki zakona. Komisija je morala dodati določbe o protestu, prekinitvi in usta¬ vitvi zastaranja, neopravičeni obogatitvi, amorti¬ zaciji in menični sposobnosti, ker jih haski me¬ nični red ne vsebuje. Pomagala si je zlasti za ta del z avstrijskim načrtom novega meničnega za¬ kona iz leta 1913., italijanskim načrtom novega trgovinskega zakonika, ogrskim novim meničnim zakonom in poljskim meničnim in čekovnim za¬ konom iz leta 1924., seveda tudi z našimi doseda¬ njimi meničnimi in čekovnimi zakoni, zlasti je prevzela iz hrvatsko-ogrskega meničnega zakona določbe o zastavni in retencijski pravici za me¬ nične terjatve. Spomladi leta 1926. sta bila osnutka gotova, ministrstvo pravde ju je poslalo višjim sodiščem, trgovinskim, advokatskim in notarskim komoram, pa tudi raznim drugim, gospodarskim, napravam in organizacijam v izjavo. Številna mnenja so slu¬ žila za podstavo delu v končnem zasedanju komi¬ sije jeseni leta 1926. Leto pozneje sta bila osnutka predložena narodni skupščini, ki ju je sprejela meseca oktobra 1928. Zakona sta bila nato še isto leto, in sicer dne 29. novembra sankcionirana in dne 19. decembra objavljena, dne 19. decembra 1929. pa dobita obvezno moč. Kot član omenjene komisije sem smatral za svojo dolžnost, da naše najbolj prizadete kroge, praktične pravnike, denarne zavode, trgovce in obrtnike seznanim z novima zakonoma, ne v obliki obširnega, znanstveno zasnovanega sistema ali komentarja, temveč z izdajo zakonskega besedila, Uvod. VII opremljenega s kratkimi, na zakonsko besedilo navezanimi tekočimi opazkami, ki naj naglašajo razlike od sedanjih zakonov, tolmačijo pomen po- edinih zakonskih določb in izrazov ter opozarjajo na zvezo poedinih določb z drugimi določbami meničnega in čekovnega zakona in ostalih še veljavnih ali vsaj že objavljenih zakonov, ki se tičejo meničnega in čekovnega prava. Drugo, še nujnejše, delo in bolezen sta pro- vzročili, da sem se zakasnil. Stvari sami ta zakes- nitev, mislim, ni škodila. Daši sem namreč, zasle¬ dujoč kot cilj samo prvo informacijo, opustil navajanje literature o naših dosedanjih zakonih — uporabo te literature bosta olajševali obe pri¬ merjalni razpredelnici —, mi je zakesnitev dala priliko, zavzeti svoje stališče napram komentarjem in sistemom, ki so doslej izšli o novih zakonih v srbskohrvatskem jeziku. Pri tem se nisem mogel baviti s podrobnostmi, ki ne spadajo v okvir mo¬ jega dela, tudi nisem navajal soglasnih mnenj drugih piscev, pač pa sem se potrudil naglasiti različnost mnenj v vseh važnejših vprašanjih, ker mislim, da se tako praksi olajša razčiščevanje spornih točk. Med deli, ki jih omenjam, daleko prednjači Stražnickega Tumač zakona o mjenici, dočim zasledujeta komentarja Čimiča in Bartoša približno iste cilje kakor moje delce. Vrbaniceva sistema meničnega in čekovnega prava sta pred¬ vsem učbenika, tudi praksi pa bodo dobro služili zlasti njegovi menični obrazci in dodatek o raz¬ likah med novim in dosedanjim hrvatskim menič¬ nim zakonom. Nisem se skliceval na svoj sistem meničnega prava iz leta 1922., dasi sem se v njem precej obširno bavil s baškim meničnim redom, VIII Uvod torej z največjim delom našega novega meničnega zakona, prav tako ne na svoje sistematične članke o novih zakonih, ki so s prevodi zakonov samih izšli v «Zeitschrift fiir Ostrecht» leta 1928. v št. 12. in leta 1929. v št. 5. Varala me je nada, da mi bo zakesnitev omogo¬ čila priobčitev in obdelavo uredb, ki naj izpopol¬ nijo menični zakon in čekovni zakon, na mestih, kjer so omenjene v samem zakonu. Natisnjene so, kolikor jih je doslej izšlo, v dodatku, v knjigi pa je bilo samo še na nekoliko mestih mogoče opo¬ zoriti nanje. V Ljubljani, meseca oktobra 1929. Dr. Milan Škerlj. Kratice in znaki. ačz. — čekovni zakon 3. aprila 1906, drž. zak. 84. Bart. = Dr. Milan Bartoš, Menični zakon i čekovni za¬ kon, Beograd 1929. ces. nar. = cesarska naredba. ces. pat. = cesarski patent. opr. = civilni pravdni red, zakon 1. avgusta 1895, drž. zak. 113. Cim. = Dr. Ernest Čimič, Mjenični zakon, Zagreb 1929. čl. = člen. čz. = čekovni zakon 29. novembra 1928, Sl. Nov. 295/ /XCI'V/464, Ur. 1. 136/1929. drž. — državljanski, državljansko, i. sl. = in slično. jn. = jurisdikcijska norma, zakon 1. avgusta 1895, drž. zak. 111. kr. = konkurzni red, ces. nar. 10. decembra 1914, drž. zak. 337. Lapajne = Dr. Stanko Lapajne, Mednarodno in med- pokrajinsko pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1929. min. = ministrski, ministrska. mr. — obči menični red, ces. pat. 25. januarja 1850, drž. zak. 51. mz. menični zakon 29. novembra 1928, Sl. Nov. 295/ /XCIV/463, Ur. 1.135/1929. nar. = naredba. ncpr. = zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah 13. julija 1929, Sl. Nov. 179/LXXV/396 (novi civilni pravdni red). nesp. pat. = ces. pat. o sodnem postopanju v nespornih pravnih stvareh 9. avgusta 1854, drž. zak. 208. notr. = notarski red, zakon 15. julija 1871, drž. zak. 75. odst. = odstavek. X Kratice in znaki. odz. = obči državljanski zakonik, ces. pat. 1. junija 1811, zbirka pravosodnih zakonov 946. op. = opazka. posl. = poslovnik za sodišča prve in druge stopnje, min. nar. 5. maja 1897, drž. zak. 112. prekl. — preklicni red, ces. nar. 28. junija 1916, drž. zak. 207. sl. = in sledeči (§§, čl.). Sl. Nov. = «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Straž. = Dr. Milorad Stražnicky, Tumač zakona o mje- nici, Zagreb 1929. št. številka. trg. = trgovinski, trgovinsko. tz. =: obči trgovinski zakonik 17. decembra 1862, drž. zak. 1/1863. Ur. 1. = «Uradni list ljubljanske in mariborske oblastb. uv. zak. = uvodni zakon. Vrb. Č. = Dr. Juraj Vrbanič, Čekovno pravo, Zagreb 1929. Vrb. M. = Dr. Juraj Vrbanič, Mjenično pravo, Zagreb 1929. z., zak. = zakon. j 1 ), ( 2 ) itd. = odstavki paragrafov (členov) v zakonih. (a), (b) itd. = pododstavki paragrafov (členov) v za¬ konih. i), 2 ) itd. = opazke k besedilu meničnega zakona in čekovnega zakona. I. Menični zakon. (Razglašen v (Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» 19.decembra 1928., št. 29S/XCIV/463, in v .Urad¬ nem listu ljubljanske in mariborske oblasti* 9. aprila 1929., št. 135.) 1 Menični zakon Prvi del. Trasirana menica. I. poglavje. Izdaja in oblika trasirane menice. § l. Trasirana menica obseza: 1. ) označbo, da je menica, napisano v samem besedilu listine 1 ) 2 ) in v jeziku, v katerem je me¬ nica sestavljena; 11 ) 2. ) nepogojno nakazilo, 4 ) da se plačaj določena vsota denarja; 5 ) 3. ) ime onega, ki naj plača (trasat); 0 ) 4. ) označbo dospelosti; 7 ) 5. ) kraj, kjer je treba plačati; 8 ) 6. ) ime onega, kateremu ali po čigar naredbi je treba plačati (remitent); 0 ) 7. ) označbo dne in kraja izdaje menice; 10 ) 8. ) podpis onega, ki je izdal menico (tra- sant). 11 ) 12 ) Mr. 4 označuje v njem navedene sestavine trate za b i s t v e n e, § 1 pa se je zaradi določb §2 ( 2 ) do ( 4 ) ognil besedi «bistvene». V resnici so tudi po § 1 krajevne določbe bistvene, ker morajo biti vsaj posredno navedene v menici, § 2 ( 3 ) ( 4 ); glede časa dospetka to ne velja, njega ni treba naznačiti, § 2 ( 2 ), gl. § 32. 4 Menični zakon. Razlike v poedinih sestavinah gl. spodaj. J ) Menica je listina, torej mora biti njeno besedilo napisano (tudi s strojeni), na¬ tisnjeno, litografiranoi. sl. na snovi, na kakršno se v prometu redno pišejo listine. Ker je menica redno namenjena kroženju, mo¬ rajo biti sestavine § 1 št. 1 do 8 — t e m e 1 j n a menica — na isti strani (lice menice). -) Ni razlike. V besedilu, torej ne izven besedila, zgoraj, spodaj, ob strani; namesto «menica> zadostuje tudi npr. «menično pismo», «menična obveznicam, «menična zadolžnicam, ne pa «po meničnem pravum, «po meničnem za¬ konu^ «prima», «sola», «trata». 3 ) Ni razlike. Temeljna menica je lahko napisana v kateremkoli živem jeziku, prav tako druge menične izjave (akcept, indosament, aval, akcept za čast). Vsaka izjava je lahko napisana v drugem jeziku, v kraljevini domačem ali ne. Dvomljivo je, ali sme biti napisana v mrtvem ali umetnem (esperanto!) jeziku ali s pismen¬ kami (znaki) mrtvega jezika ali stenografski. — Hebrejščino bo danes smatrati za živ jezik, hebrejske črke pa z ozirom na § 98 (') pač nišo dovoljene (Straž. 67 dovoljuje hebrejščino — tako tudi Vrb. M. 20 — esperanto, stenografijo). ■*) a) Te sestavine mr. ne navaja izrečno, razumela se je tudi doslej. Nakazilo, poziv drugi osebi, da plačaj menično vsoto, je bistveno za trasirano menico, gl. § 103 št. 2: «obljuba>. Menica je z besedo nakazilo» označena kot na¬ kaznica, vendar veljajo zanjo samo one določbe odz. ali tz. o nakaznicah, ki niso v nasprotju niti 'z besedilom mz. niti z bistvom menice, tako npr. ne bo mogel trasant na osnovi § 1401 odz. zahtevati od trasata, da sprejme menico, kajti §■!■ 5 menična zaveza bo redno strožja kot je zaveza iz kritvenega razmerja. Nakazilo se izraža redno z besedo «plačajte», zadostuje pa kakor¬ koli izražen poziv, da se plačaj. b) Mr. ne govori o nepogojnosti, razumela se je tudi doslej. Pogojno izraženo nakazilo vzame listini veljavnost kot menici. Vseeno je, kakšne vrste bi bil pogoj, zamenjavati pa se ne sme pogoj z omenitvijo pravnega temelja (causa debendi) za izdajo menice, ki se lahko navede, pa ni da bi se moral (abstraktna za¬ veza). Veljavna je torej menica: «plačajte g. X. 6000 Din kot kupnino za prodanega mi konja», neveljavna; «plačajte g. X. 6000 Din, če Vam izroči prodanega mi konja». 5 ) Razlike od mr. ni, razen glede obresti, gl. na kraju te opazke. Menica se mora glasiti na določeno vsoto in vrsto denarja. Listina, ki bi v obliki menice nalagala dru¬ gačno kot denarno dajatev, ni menica, sicer je lahko veljavna. Denarna vsota je lahko iz¬ ražena z domačo ali tujo, tudi z zgolj računsko valuto, vendar pa tako, da je vsaj točno pre¬ računljiva. Menica z nedoločeno («do 5000 Din») ali alternativno določeno menično vsoto («100 lir ali 100 fr. frankov») je neveljavna, ne velja pa za alternativno določitev primer, kjer je ena vrsta valute le preračunjena v drugo («1000 jsl. kron ali 250 Din»), ali naj se ena vrsta pre¬ računi v drugo («1C0 šilingov ali kurz»). Menična vsota ni da bi morala biti nave¬ dena v besedilu menice: kriti pa jo mora tra- santov podpis. K menični vsoti spadajo tudi obresti, do¬ ločene v menici po’§ 5. Gl. §§ 6, 40, 47 op. f) is) ic). 6 Menični zakon. °) Glede označitve trasata ni razlike od mr.; § 1 it. 3 govori sicer samo o imenu, ne tudi o firmi, toda iz §§ 72 št. 2, 98 se vidi, da se trasat lahko označi tudi s firmo. — Sam priimek za¬ dostuje — rodbinsko ime po 51. 32 zak. o osebnih imenih 19. februarja 1929 (Sl. Nov. 47/XXI/104, Ur. 1. 110) — tudi psevdonim, če ni ustvar¬ jen ad boe (Straž. 49, § 43 odz., gl. pa čl. 34, 35 cit. zak. o imenih). Trgovec naj menice, izdane v izvrševanju trg. obrta, podpisuje s firmo, toda menica ni neveljavna, če jo podpiše s svojim rodbinskim imenom (prim. Vrb. M. 22). Pre¬ bivališča ni treba označiti; gl. § 2 ( 3 ). Trasat mora biti imenovan, tudi v trasirani lastni menici, če ni, trata ni veljavna; ni pa treba, da res obstoja oseba s tem imenom, taka firma, dovolj je, da sta ime ali firma mo¬ goči kot ime ali firma trasata. Trata lahko po¬ ziva več trasatov, § 46 ( x ), tudi z različnimi prebivališči, toda le, da plačaj vsak od njih celo vsoto v istem kraju (§§ 20, 46), zato je neveljavna menica, kjer bi se pozivali dve aii več oseb, da plačaj ali ena ali druga ali da plačaj vsaka le del menične vsote. 7 ) Razliki napram mr. sta: a) da so sejemske menice poslej odpravljene, § 32, bi da izrečna določitev dospetka v menici ni bistvena, § 2 ( 2 ). — Če je dospetek izrečno določen v menici, pa mora tudi biti določen točno, torej ne niti alter¬ nativno niti — po delih vsote — kumulativno. Gl. §§ 2 ( 3 ), 16 ( 3 ), 32 do 36. 8 ) Razlike od mr. ni. — Plačilni kraj mora biti iz menice točno razviden, ni pa treba, da je izrečno kot tak označen, § 2 ( :! ). Biti mora enoten za celo menično vsoto in za vse trasate 7 § 1 . (akceptante). Kumulativna ali alternativna do¬ ločitev ni dopuščena (Vrb. M. 27 meni, da velja prvoimenovani kraj za plačilnega). Označen mora biti kraj v upravnem smislu, ne pa baš z uradnim — upravnim — imenom; dovolj je, da je naziv udomačen. Menica s plačilnim krajem, ki ga sploh ni ali je človeku nedosegljiv («na luni>), je neveljavna. Ne zadostuje naziv okolice («v Bohinju!, «na Igu>, dvomljivo ena Bledu>), ni pa potrebno, da je izmed več krajev istega imena pravi označen točno (Jesenice, Crešnjice, Sv. Jurij, Šmartno). Imetnik bo iskal plačilo v tistem istoimenskem kraju, kjer pač misli, da ga bo dobil, vendar mu posebne skrbnosti ne gre nalagati; ako bi ga pa iskal nalašč tam, kjer ve, da ga ne bo dobil, bi ravnal zvijačno, prezentacija ne bi bila pravilna, (čim. 11, dru¬ gače Straž. 199, ki priznava prezentacijo in protest za veljavna, daje pa zoper nepoštenega imetnika osebni prigovor in odškodninski za¬ htevek.) 9 ) Brez razlike od mr. Remitent se mora imenovati, in sicer z imenom in priimkom ali samo s priimkom ali s firmo; potrebno pa za veljavnost menice ni, da oseba s tem priimkom ali taka firma res obstoja. Neveljavna je menica «na prinosnika! — «na imetnika!, prim. § 11 ( 8 ) — in menica, ki bi se glasila na ime ali na prinosnika («g. J. J. ali prinosniku!, Straž. 55 jo smatra za veljavno, češ, da je s prinosnikom mišljen indosatar). Remitentov je lahko imeno¬ vanih več, § 46 ( l ), kumulativno ali alter¬ nativno; v prvem primeru morejo menične pravice izvrševati samo vsi skupaj, v drugem vsak posebe v celoti. 8 Menični zakon. Menica se lahko glasi «po naredbi», ni pa da bi se morala — §§ 3 0), 10 C 1 ), ne more se glasiti samo «po naredbi», brez pristavka po čigavi. 10 ) Razlika: Mr. 4 št. 6 zahteva dan, mesec in leto izdaje, mz. pa samo (določen) dan, tako da ni potreben, dasi je navaden, koledarski, nego zadostuje tudi cerkven ali drugačen da¬ tum, npr. «o sv. Juriju», «na veliki Šmaren», «na praznik ujedinjenja», n e «o sv. Janezu» (več cerkvenih godov tega imena). Dan izdaje mora biti mogoč (ne «29. februarja 1929»). Na¬ daljnja razlika je v tem, da izrečna navedba kraja izdaje ni bistveno potrebna, gl. §§ 2 ( 4 ), 16 (*). Kakor čas, mora biti tudi kraj izdaje naveden točno (kraj v upravnem smislu). Dan in kraj izdaje morata biti mogoča, ni pa za veljavnost menice potrebno, da sta isti- nita. To velja brez dvoma za poštenega imet¬ nika menice, t. j. za onega, ki v trenutku, ko pridobi menico, ne ve za neistinitost datuma, formalno pa tudi za onega, ki je vedel za ne¬ istinitost (za: Straž.58, proti: Čim. 12), ker zakon baš ne zahteva istinitega datuma. Vendar je treba pomniti, da ne pride v menično zavezo podpisnik, ki je z neistinitim datiranjem hotel zakriti svojo pasivno menično nesposobnost, to pa ne zbog krivega datiranja, nego zbog tega, ker je nesposoben za prevzem menične zaveze; za ta del je celo vseeno, ali je upravičenec me¬ nico pridobil v dobri veri glede istinitosti da¬ tiranja ali ne. Ako pa je bil namen krivega datiranja npr. ta, da se komu da boljši položaj v konkurzu, potem ni vseeno, ali je upravičenec menico pridobil v dobri veri ali ne. 9 § 1 Ako menica sploh ni datirana ali ako je da¬ tirana večkrat in različno, je neveljavna, razen če je isti dan izdaje označen večkrat po raznih koledarjih. Gl. §§ 2 e), 36. “) IMi razlike od mr. — a) Trasant je kakor trasat ali remitent lahko fizična ali prav¬ na oseba ali trgovinska družba (pridobitna in gospodarska zadruga). Ako nima pasivne me¬ nične sposobnosti, ni menično zavezan, menica pa zato ni neveljavna. Trasantov je lanko več, zavezani so solidarno, § 46 ( 1 ), vsak nerazdelno za celo menično vsoto; ako bi se videlo, da hočejo biti zavezani alternativno, ali eden ali drugi, bi bila menica neveljavna. b) Trasant mora menico pod pisati. Torej mora biti v njegovi označbi vsaj priimek ene fizične osebe napisan z roko, ni pa izključeno, da je npr. besedilo firme odtisnjeno s štam¬ piljko ali napisano s strojem in da je z roko napisan samo priimek nosilca firme, pri prav¬ nih osebah in družbah ime ali imena oseo, lu so po zakonu ali pogodbi (pravilih) upravičene, da zastopajo pravno osebo ali družbo (pod¬ pisujejo firmo). Ker gre za p o d pis, mora biti postavljen pod že napisano besedilo menice, podpis in blanko na tako mesto, da bo pod besedilom, ki naj se napiše. (Drugega mnenja Straž. 59, 60.) Ni pa bistveno, da je podpis baš na desni spodnji strani lica. c) Daši zakon ne govori o imenu (prim. § 1 št. 3 in 6) onega, ki je menico izdal, nego o podpisu, z ozirom na §§ 68, 69 ni dvoma, da je formalno veljavna tildi menica, na kateri je trasantov podpis ponarejen ali predrugačen. 10 Menični zakon. Gl. §§ 2, 7, 8, 68, 69, o načinu podpisovanja §§ 98, 99. 12 ) Razen v op. J ), 2 ), 11 b) omenjenih pravil za obliko temeljne menice ni bistveno, kje na licu in v kakem vrstnem redu so napisane po- edine sestavine, vendar morajo biti med seboj v taki zvezi, da se vidi namen, izdati me¬ ni c o, in da si med seboj ne nasprotujejo (per- pleksna, nerazumljiva menica), § 2 . (') Listina, v kateri ne bi bilo katerekoli izmed sestavin, naštetih v prednjem paragraiu, se ne smatra za trasirano menico. Od tega se izvzemajo primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih. 1 ) ( 2 ) Trasirana menica, v kateri ni označena do¬ spelost, se smatra za menico ob vpogledu. 2 ) ( 3 ) Če ni posebne označbe, se smatra kraj, ki je naznačen poleg trasatovega imena, za plačilni kraj in obenem za trasatovo prebivališče. 3 ) ( 4 ) Trasirana menica, na kateri ni naznačen kraj izdaje, se smatra za izdano v kraju, ki je označen poleg trasantovega podpisa. 1 ) 5 ) •ii Razlika od mr. 7 in 4 št. 4 in 6 je v odst. ( 2 ) in ( J ): doslej je bila menica brez izrečno do¬ ločenega dospetka in kraja izdaje neveljavna. V odst. C 1 ) in ( 3 ) ni razlike od mr. 7 in 4 št. 8, dasi se mr. 4 št. 8 glasi nekoliko drugače. J ) Gl. § 16 ( 2 ). 2 ) Ne smatra se za menico vpoglednico, nego neveljavna je taka menica, v kateri je dospetek naznačen izrečno, toda na nezakonit način; gl- § 32. §§ 1 , 2 . 11 3 ) Ločiti je treba: a) če je plačilni kraj ime¬ novan izrečno kot tak, je — za določbo plačil¬ nega kraja — vseeno, ali je poleg trasatovega imena naveden kak kraj ali ne; — b) če pla¬ čilni kraj ni imenovan izrečno kot tak, velja za plačilni kraj oni, ki je naveden poleg trasato¬ vega imena, če pa ni niti poleg trasatovega imena naveden kraj — zakon ne zahteva, da bi bil sploh imenovan tak kraj —, je menica ne¬ veljavna; — c) poleg trasatovega imena nave¬ deni kraj velja za trasatovo prebivališče, brez razlike, ali je kraj obenem plačilni kraj ali ne; gl. §§ 20 op. s), 1 op. s), 16 ( 2 ). «Poleg trasatovega imena> pomeni v taki zvezi s trasatovim imenom, da ni dvoma, da spada krajevna označba k imenu. 4 ) Tudi tu zakon ne zahteva, da hi bil sploh imenovan kak kraj poleg trasantovega podpisa; toda če ni in tudi ni naravnost označen kraj izdaje, je menica neveljavna; gl. op. 3 ) odsta¬ vek 2, §§ 1 op. “), 16 (2). 5 ) Daši navadne, niso bistvene ali potrebne sestavine nastopne pripombe v menici: a) valutna klavzula, ki označuje pravno razmerje med trasatom in rernitentom, ali in kaj je ali naj bi remitent trasantu ali indosatar indosantu dal za menico, ki jo je od njega prejel. Iz tega razmerja more redno samo trasant (indosant) izvajati prigovore zoper re- mitenta (svojega neposrednega indosatarja), toda ti prigovori so mu dani, tudi če v menici ni valutne klavzule, zato valutna klavzula nima meničnopravnega pomena; b) kritvena klavzula, ki označuje pravno razmerje med trasantom in trasatom, na čigar osnovi naj trasat plača menico. Glede 12 Menični zakon. prigovorov akceptanta zoper trasanta iz tega razmerja velja po smislu isto, kar je rečeno pod a), gl. § 27 op. °), za komisijsko trato tudi § 3 op.-«); c) klavzula o poročilu (avizo) naj opozori trasata, ali naj glede sprejema in pla¬ čila menice pričakuje posebnih, iz menice ne razvidnih navodil ali ne. Važna je za pravno razmerje med trasantom in trasatom, za druge po menici prizadete osebe je kakor kritvena klavzula brez pomena. § 3. (*) Trasirana menica se lahko glasi po nared bi trasanta samega. 1 ) ( 2 ) Trasat je lahko trasant sam. 2 ) •") ( 3 ) Menica se lahko trasira na račun tretje osebe. 4 ) Razlika od mr. 6 ( 2 ): distantia loči ni več potrebna za trasirano lastno menico. x ) «M e n i c a na lastni u k a z.» Remt- tenta ni treba izrečno imenovati, njegovo ime se vidi iz trasantovega podpisa, če je trasantov več, iz njihovih podpisov (§ 1 op. 9 ). Navzlic besedam «po naredbi trasanta samega» je menica veljavna in z indosamentom prenosna, tudi če se glasi samo «meni» ali «meni sa- memu», brez dostavka «po naredbi» (brez o r - drške klavzule, gl. § 10 op. *), veljavna pa je menica na lastni ukaz, tudi če se sploh ne indosira. 2 ) Trasirana lastna menica je ve¬ ljavna, tudi če kraj izdaje ni različen od plačil¬ nega kraja; te krajevne razlike (distantia loči) ni treba. §§ 2, 3, 4. 13 Istovetnost trasanta in trasata mora biti iz menice razločno vidna; sama enakost imen ne ustvarja domneve za istovetnost oseb, pač pa govori enakost firm v istem kraju za istovet¬ nost trasanta in trasata, čl. 20 tz. V prvem pri¬ meru bo torej imetnik menico prezentiral ka¬ terikoli istoimenski osebi in trasantova stvar bo dokaz, da je imetnik ravnal v zli veri, vedoč, da je trasant obenem trasat (tako Vrb. M. 12, dru¬ gače Straž. 70, nejasno Čim. 15, krivo Bart. 16, da se trasirana lastna menica s samim izdanjem smatra za akceptirano: kdor ni podpisal kot akceptant, ni zavezan kot akceptant). 3 ) Izključeno ni, da so trasant, remitent in trasat ista oseba, praktičen pomen dobi taka menica šele z indosamentom. 4 ) Komisijska trata; mr. je ne ome¬ nja, poznalo pa jo je tudi dosedanje pravo. Ni treba, da se iz menice sploh vidi, da ni izdana na trasantov račun, nego na račun koga dru¬ gega, trasat se lahko izven menice obvesti, da naj išče kritje pri kom drugem kot pri tra- santu. Trasant komisijske trate pride v me¬ nično zavezo, zato mora imeti pasivno menično sposobnost on, ne tudi komitent; prav tako ima trasant, ne komitent, menične pravice zoper akceptanta, nima jih pa zoper komitenta. Z eno besedo, razmerji med trasantom in komi¬ tentom in med trasatom in komitentom se pre¬ sojata po občem državljanskem ali trgovinskem pravu, meničnopravnega pomena odst. (?) nima. § 4. Trasirana menica je lahko plačljiva pri tretji osebi, bodisi v trasatovem prebivališču, bodisi v drugem kraju (domicilirana trasirana menica). 1 ) 14 Menični zakon. Razlika od mr. 24, po katerem se smatra za domicilirano samo tista trata, v ka¬ teri je plačilni kraj različen od trasatovega prebivališča, kakor je razvidno iz menice. !) a) Poslej je domicilirana menica tista, za katero naj se plačilo po t r a s a n t o v i odredbi — § 26 (!) — išče pri kom drugem kot pri trasatu, vseeno pa je, ali naj se išče v kraju, ki ga je p o vsebini menice treba smatrati za trasatovo prebivališče (doslej pla¬ čilno mesto, gl. § 23 -( 2 ), ali v drugem kraju (tudi doslej domicil). Pojem domicila je torej poslej širši, domicilirana je tudi menica, ki bi se glasila: G. X. v Ljubljani, plača se pri g. Y. (v Ljubljani) >. b) Domicilirati sme menico samo trasant, če je on ni domiciliral, pomeni domiciliranje, izvršeno brez njegovega dovoljenja, in, če so po menici zavezane tudi druge osebe, brez do¬ voljenja teh oseb, predrugačitev menice; isto velja tudi, če trasant sam brez dovoljenja dru¬ gih podpisnikov naknadno domicilira menico (§ 69, za menico in blanko gl. § 16 op. B ) do 8 ). Po smislu isto velja za poznejše črtanje ali iz- premembo domicila. Dokazno breme zadeva onega, ki trdi nepravilno domiciliranje (črtanje, izpremembo). c) Ako naj se menica plača v drugem kraju, ne pa v trasatovem (meničnem) prebivališču, s m e domiciliata imenovati trasant, če ga on ne imenuje, trasat v svojem akceptu. Ako tra- sat to opusti, se smatra, da se je zavezal sam plačati na domicilu, § 26 j 1 ). Če pa naj bo menica plačljiva v trasatovem (meničnem) prebivališču, gre za domicil le, ako trasant določi od trasata različno osebo, pri kateri naj §§ 4, 5. 15 se išče plačilo; ako jo določi trasat, gre za plačilno mesto po § 23 ( 2 ). č) Domiciliata je treba označiti z imenom ali firmo, lahko je fizična ali pravna oseba ali družba (gl. § 1 op. 41 ), lahko je podpisnik ali naravnost imenovani imetnik menice ali kdor¬ koli, ne more pa biti trasat (krivo Bart. 17, da trasant ali remitent ne more biti domicil iat). V menični zavezi domiciliat kot tak ni, pasivne menične sposobnosti mu torej ni treba; nje¬ govo razmerje napram trasatu in trasantu ni meničnopravno. § 4 velja za lastno menico, gl. § 105 op. 14 ). § 5. 0) V menici, plačljivi ob vpogledu ali na do¬ ločen čas po vpogledu, 1 ) sme trasant odrediti, 2 ) da nosi vsota, označena v njej, obresti. 3 ) V vsaki drugi menici se smatra ta odreditev obresti za ne¬ zapisano. 4 ) ( 2 ) Obrestno mero je treba v menici označiti; če se to ne stori, se plačajo šestodstotne obresti. 6 ) ( s ) Obresti teko od dne izdaje, če ni označeno drugače. 8 ) Obrestna menica je bila doslej po min. nar. 2. novembra 1858, drž. zak. 197 (mr. 7), ne¬ veljavna. 3 ) §§32 do 34. 2 ) Samo trasant. 3 ) Važno zlasti v prekomorski trgovini, kjer se često ne ve točno, kdaj utegne blago priti v roke naslovljenčeve. 4 ) Menica ostane veljavna. Kakor odreditev obresti, tako je treba, tudi v vpoglednicah in 16 Menični zakon. povpoglednicah, smatrati za nezapisane določbe o proviziji, konvencionalni kazni in sl. Za ne¬ zapisane bo dalje smatrati v v s a k i menici ob¬ ljube glede obresti in drugih postranskih daja¬ tev, ki bi jih dali drugi menični zavezanci (npr. akceptant, indosant), nasprotno Straž. 78, s po¬ zivom na besede «t a odreditev», po mojem mnenju je s tem le rečeno, da se izven me¬ nice lahko obljubijo obresti za menično vsoto (in druge postranske dajatve), seveda ne kot meničnopravni zahtevki. Z izrazom «nezapisano» je rečeno, da se obresti in druge postranske dajatve ne morejo terjati niti v redni pravdi, razen če so določene (tudi) izven menice. (Nasprotno Straž. 79.) 5 ) Obresti v regresu — §§ 47 ( x ) št. 2 in 48 ( x ) št. 2 — se računi jo tudi od teh obresti, gl. na cit. mestu. «) § 1 op. 10 ). § 5 velja za lastno menico, gl. § 105 op. 15 ). § 6 . (!) Če je napisana menična vsota s črkami in s številkami, in sicer različno, velja vsota, zapisana s črkami. 1 ) ( 2 ) Če je napisana menična vsota večkrat s črkami ali večkrat s številkami, velja najmanjša vsota. 2 )s) Isto velja po mr. 5. x ) Tudi, če je vsota večkrat zapisana s šte¬ vilkami. 2 ) Najmanjša s črkami zapisana vsota velja tudi, če je vsota poleg tega enkrat ali večkrat zapisana s številkami. 17 §§ 5, 6, 7, 8. Če se menična vsota ne strinja z vsoto, ki izhaja iz temeljnega pravnega posla, na ka¬ terem sloni izdaja menice, velja za menični dolg in terjatev v menici zapisana vsota. Gl. § 1 op. 5 ). s ) Ista načela bodo veljala, ako bi se (me¬ nična) vsota izrazila v akceptu ali avalu po večkrat in različno; ni je pa sploh treba iz¬ ražati. § 6 velja za lastno menico in za ček. § 7 . Če so na menici podpisi oseb, ki so nesposobne za zavezovanje, 1 ) nima to nikakršnega vpliva na zaveze ostalih podpisnikov. 2 ) * Isto velja po mr. 3. 1 ) Vseeno, ali sploh ali samo za menično zavezovanje. 0 pasivni menični sposobnosti gl. §§ 94, 97, 108, 111. 2 ) Menična zaveza nastane s podpisom po vsebini in obliki pravilne temeljne menice ali nanjo naslanjajoče se menične izjave, §§ 94, 95. Vsaka menična zaveza je samostojna v tem smislu, da je moral podpisnik v trenutku pod¬ pisa biti sposoben za prevzem menične zaveze, vseeno pa je za veljavnost njegove menične zaveze, ali so bili za menično zavezo sposobni ali ne drugi podpisniki. § 7 velja za lastno menico in za ček. § 8 . C) Kdor se podpiše na menici kot zastopnik drugega, 1 ) 2 ) pa ni imeL.pravice za to, 3 ) je po njej menično zavezan. 4 ) 1 2 18 Menični zakon. ( 2 ) Prav to velja tudi za zastopnika, ki je pre¬ koračil meje svoje pravice. 5 ) Vendar pa je tudi zastopana oseba 8 ) menično zavezana za vsoto, za katero je imel zastopnik pravico zastopanja.* 7 ) 8 ) Bistvene razlike od mr. 95 ni, razen da drugi stavek drugega odstavka rešuje vpra¬ šanje, katerega mr. ni načel. 7 ) Zastopanje pri meničnih izjavah je mo¬ goče, pasivna menična sposobnost zastopniku ni potrebna. Zastopnik ne pride v nikakršno zavezo, če je zastopno razmerje v redu, gl. op. 8 ). 2 ) Velja za vse vrste zastopstva, zakonsko, statutarno in pogodbeno. 3 ) Vseeno, ali je vedel ali bi bil moral ali ni mogel vedeti, da ni (več) zastopnik, ali je ravnal v dobri veri ali ne, da je (še) zastopnik (falsus procurator, namišljen zastopnik, Bart. 21 govori le o prevari in nemarnosti). 4 ) Menično zavezan je, če je menico pod¬ pisal vsaj s svojim priimkom (firmo) in če je sposoben za menično zavezo, vseeno je za njegovo zavezo, ali je za menično zavezo sposobna zastopana oseba; če namišljeni za¬ stopnik ni sposoben za menično zavezo, ni me¬ nično zavezan, najsi bi tudi bila sposobna za¬ stopana oseba (nasprotno Čim. 18). Prav tako ni v menični zavezi, če s e ni podpisal (samo ime ali firmo zastopane osebe), njegova od¬ govornost se presoja po odz. ali tz., kakor nje¬ govo razmerje z zastopano osebo sploh. * Drugi stavek tega odstavka je priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 21. decembra 1928.. št. 297/XCVI/489. § 8 . 19 S temi pogoji je namišljeni zastopnik za¬ vezan v onem svojstvu, v katerem je menico podpisal, kot akceptant, trasant, indosant, ava- list ali akceptant za čast, in sicer osebno. Zato nima prigovorov, ki bi jih imela «zastopana> oseba, meničnemu upravičencu se ni treba obračati najprej do «zastopane» osebe. Dovolj pa je, da se čini menične skrbnosti in oprez¬ nosti izvrše napram «zastopani» osebi. 5 ) V kateremkoli oziru, ne samo glede vi¬ šine menične vsote, nego tudi glede časa do- spetka (npr. namesto na tri mesece je menico izdal kot vpoglednico), glede plačilnega kraja (domiciliranja zoper pooblastilo), glede svoj- stva zaveze (npr. kot trasant namesto kot ava- list, kot trasantov avalist namesto kot indo- santov). B ) Seveda le, če je iz menice vidno, da gre za zastopstvo in kdo je zastopana oseba, sicer je menično odgovoren samo namišljeni za¬ stopnik. 7 ) a) Izjema od načela, da za menico nima pomena, kar se iz nje ne vidi, kajti omejitev na manjšo vsoto se iz menice ne vidi. Do zne¬ ska, za katerega je bil zastopnik ovlaščen, sta torej upravičencu odgovorna zastopnik in za¬ stopana oseba, in sicer vsak za celo vsoto (dvomljivo Straž. 87), preko tega zneska samo zastopnik; upravičenec bo lahko v menični pravdi tožil zastopnika za celo, zastopano osebo za oni del menične vsote, za katerega je bil zastopnik ovlaščen. b) Rešeno ni vprašanje zaveze zastopane osebe, če je zastopnik pooblastilo prekoračil v drugem oziru kakor glede menične vsote (op. 5 ). To je treba presojati različno: če je zastopnik 2 * 20 Menični zakon. za zastopano osebo prevzel zavezo v drugačnem svojstvu kot bi bil smel, ni dvoma, da je tudi zastopana oseba menično zavezana, kajti vsi podpisniki menice so zavezani vsak za celo vsoto, ne glede na to, v kakšnem svojstvu so prevzeli menično zavezo. V ostalih primerih (dospetek, plačilni kraj) bo vobče veljalo na¬ čelo, da zastopana oseba ni menično zavezana, izjeme pa so mogoče. c) Razmerje med zastopano osebo in zastop¬ nikom ni meničnopravno, zato nima zastopnik zoper zastopano osebo meničnega regresa niti za oni del menične vsote, ki ga je smel pod¬ pisati. s ) Dokazno breme glede pomanjkanja ali prekoračitve zastopne pravice v zakonu ni urejeno. Izhodišče mora biti, da je treba ščititi poštenega pridobilca in s tem promet z me¬ nicami. Tožena «zastopana» oseba bo torej morala dokazati, da «zastopnik» ni bil upra¬ vičen, zastopati jo ali da je pooblastilo pre¬ koračil, in toženi zastopnik, da je bil zastopnik ali da ni prekoračil pooblastila (nekoliko ne¬ jasno Straž. 86). Imetnik, kateremu je, ko je menico dobil, bilo znano (ne: moralo biti znano), da «zastop- nik: ni zastopnik, ali da je zastopnik prekoračil pooblastilo, nima meničnih pravic zoper zastop¬ nika — prim. čl. 55 ( 2 ) tz., drugače Bart. 21 —, znanje pa mora dokazati toženi zastopnik. Gl. §§ 98, 110. § 8 velja za lastno menico in za ček, gl. § 23 op. 4 ) čz. § 9. (!) Trasant odgovarja za akcept in plačilo me¬ nice. 1 ) §§ 8, 9. 21 ( 2 ) Izključiti sme svojo odgovornost za akcept. 2 ) Nasprotno pa se smatra vsaka pripomba, s katero bi izključeval odgovornost za plačilo, za nezapi¬ sano. 3 ) Razliki od mr. 8: a) Trasant sme iz¬ ključiti svojo odgovornost za akcept, b) trasan- tova opazka, ki bi izključevala odgovornost za plačilo, se smatra za nezapisano, menica ostane veljavna. x ) Trasantova zaveza je menična regresna zaveza; plačati mora trasant regresno vsoto, v regresu pred dospetkom, § 42 ( 3 ), in v re¬ gresu o dospetku, §§ 42 ( 2 ), 47, 48, najsi je dal kritje in ni prejel valute (§ 2 op. ®). Več tra- santov odgovarja meničnemu upravičencu soli¬ darno, §§ 46 j 1 ), 1 op. 11 a), med njimi ni me- ničnopravnega razmerja. Zaveza za neopravičeno obogatitev § 85. 2 ) Opazka (klavzula) se navadno glasi: «brez zaveze», «brez regresa», «brez obligo». Za¬ pisana mora biti na menici, če ni, velja dogovor o izključitvi odgovornosti samo med dogovor- nikoma (med tema tudi dogovor o izključitvi odgovornosti za plačilo). Ce pa je trasant na¬ ravnost predpisal predložitev v akcept, § 21 ( x ), bo treba njegovo klavzulo «brez zaveze» sma¬ trati za nezapisano. Izključitev odgovornosti za akcept ima sama po sebi. zgolj meničnopraven učinek: trasant ne odgovarja v regresu pred dospetkom zaradi odbitega sprejema; ali odgovarja sicer, se pre¬ soja po občem drž. pravu. — Trasantova opazka ne pomeni oprostitve odgovornosti za one in- dosante, ki opazke niso ponovili; § 14 j 1 ) je sicer nejasen, gl. 'pa §§ 10 ( 2 ), 14 ( 2 ). Straž. 91 nasprotno z nezadostnimi razlogi. 22 Menični zakon. II. poglavje. Indosament. § 10. ( J ) Vsaka menica se lahko prenese z indosa¬ ment o m, tudi če ni izrečno trasirana po naredbi.i) ( 2 ) Če zapiše trasant v menici besede: «ne po naredbi» ali drug izraz, ki pomeni isto, je listina prenosna samo v obliki in z učinki navadnega od¬ stopa. 2 ) ( 3 ) Menica se lahko indosira tudi trasatu sa¬ memu, najsi jo je akceptiral ali ne, trasantu ali kateremukoli drugemu zavezancu. Te osebe jo lahko iznova indosirajo. 3 ) 4 ). Razlika od mr. 10 je v tem, da § 10 ( 2 ) naglasa, da je menico s privezno klavzulo moči prenesti samo v obliki in z učinki navadnega odstopa (cesije); mr. ne označuje civilnoprav¬ nega značaja prenosa meničnih pravic, ki se ne izvrši z indosamentom (npr. asignacija). J ) Terminologija: Trasant je prednik, remi- tent naslednik, v istem razmerju sta indosant in njegov indosatar; predniki so pa tudi vsi menični regresni zavezanci napram vsakokrat¬ nemu meničnemu upravičencu, nasledniki na¬ pram določenemu zavezancu vse osebe, ki so ali so bile in lahko zopet postanejo menični upravičenci napram njemu. Akceptant prav za prav ni prednik, vendar se cesto tudi on razume z besedo «predniki», gl. §§ 42 ( 1 ), 27 ( 2 ), 46. 2 ) R e k t a - m e n i c a. Ako hoče trasant doseči, da se menica ne bi mogla prenašati z indosamentom, mora to izrečno prepovedati v menici (privezna, rekta-klavzula). Izraz ni predpisan, dvomljiv izraz bi pa menici ne vzel 23 § io. značaja indosabilne listine, zlasti ne zadostuje prečrtati v uradnih meničnih golicah nahaja¬ jočih se besed «po naredbi», ker sta za indosa- bilnost nepotrebni. Indosament na menici s privezno klavzulo nima meničnopravnega učinka, ne daje pri- dobitelju izvirnih (originarnih) meničnih pra¬ vic, neodvisnih od prigovorov, ki bi jih menični zavezanci imeli zoper indosanta, gl. § 13 op. 2 ). Pravice iz menice s trasantovo privezno klav¬ zulo pa se dado prenesti z odstopom po občem državljanskem pravu (§§ 1392 sl. odz.). Odstop se lahko posvedoči z zapisom na menici sami, mogoč pa je tudi brez takega zapisa, pismen ali usten; v vsakem primeru je treba cesionar ju izročiti tudi menico samo, kajti brez nje ne more dobiti plačila, § 38 j 1 ), in v nevarnosti je, da jo cedent z rednim indosamentom prenese komu drugemu, ki jo potem vnovči. Ali more cesionar pravice iz menice uveljaviti v poseb¬ nem meničnem postopanju, je sporno; vpra¬ šanje bi se dalo potrditi, če se odstop dokaže z listino, kakršno zahteva § 549 cpr. (§ 642 ncpr.) za mandatno postopanje. Cesionar menice ne more prenesti z red¬ nim indosamentom, lahko pa svoje pravice od¬ stopi komu drugemu po načelih in z učinki občega drž. prava (o cesiji gl. Straž. 94, 95, 98, 99; izvajanja Čim. 20, 21 in Vrb. M. 61, 62 z novim mz. niso povsem v skladu). s ) Povratni indosament. Zakon ne dela razlike med osebami, ki so že v menični zavezi, in osebami, ki (še) niso, npr. trasal. Tudi prve postanejo menični upravičenci, dasi so tudi menični dolžniki, menična terjatev do dospetka ne ugasne s spojitvijo v isti osebi 24 Menični zakon. (confusio), zato lahko menico indosirajo naprej. Končni učinek se pokaže šele o dospetku: oe indosatar, ki je obenem akceptant, menico ob¬ drži do dospetka, ugasne menična terjatev povsem, če je indosatar obenem regresni za¬ vezanec, ne more kot indosatar uveljavljali meničnih pravic zoper one zavezance, katerim je bil sam zavezan, nego samo zoper akeep- tanta, svoje regresne prednike in njihove ava- liste, akceptant za čast zoper honorata in nje¬ gove prednike (pomotno Straž. 96: zoper honoratove naslednike, tem je sam zavezan, § 57 ( 1 ), avalist zoper zavezanca, za katerega je prevzel poroštvo, in njegove prednike. Ako je menični zavezanec kot (povratni) indosatar menico pred dospetkom indosiral naprej, pride v novo menično zavezo, ki pa ima praktičen pomen le, če je povratni indosatar vsled svo¬ jega indosamenta dobil nove upnike, ki bi jih ne bil imel kot prejšnji zavezanec. Trasat, ki menice ne sprejme, odgovarja samo kot in- dosant in samo svojim naslednikom; če jo ob¬ drži do dospetka, menična terjatev ne ugasne, ker kot tak ni v menični zavezi; ako hoče iz¬ vrševati menične pravice, mora dati napraviti protest; isto velja za domiciliata in adresata. 4 ) Prenos z indosamentom je redni način prenosa meničnih pravic, vsak drug prehod meničnih pravic je izreden (anomalna sukcesija), mogoč je tudi pri menici brez privezne klavzule. O singularni sukcesiji gl. op. 2 ). Mogoča pa je tudi univerzalna sukcesija po dednem pravu in s fuzijo delniških družb in družb z omejeno zavezo. Tu ima dedič ali ona družba, s katero se spoji druga ali v katero se spojita dve ali več družb, pravni položaj za- §§ 10, 11. 25 pustnika (prejšnje družbe) in izvršuje njegove pravice, lahko tudi indosira menico, česar cesio- nar kot tak ne more. Volilojemniku bi moral menico indosirati dedič, ki predstavlja zapust¬ nika; dedičeva zaveza je enaka zapustnikovi, če se dedno razmerje vidi iz menice, kar je važno tudi zaradi vrste indosamentov, § 15 (’)■ § H- C) Indosament mora biti nepogojen. 1 ) Vsak P°g°j, od katerega bi bil zavisen, se smatra za nezapisanega.-) ( 2 ) Delni indosament je ničen. 5 ) ( 3 ) Prav tako je ničen indosament «na prinos- nika». 4 ) : , Msi Mr. določb § 11. ne vsebuje izrečno, po mo¬ jem mnenju pa je razlika napram pravilnemu dosedanjemu nauku samo v tem, da je pogojen indosament doslej bil neveljaven, kar je bilo važno za presojo vrste indosamentov (mr. 36), poslej se smatra pogoj za nezapisan. 1) Gl. § 1 op. 4 b), 14 op. 2 ). 2 ) Pogojna temeljna menica je neveljavna, pogojni indosament je veljaven, pogoj se sma¬ tra za napisanega. 3 ) Ker mora biti menična vsota enotna, prim. § 1 op. 5 ). Ničen indosament se ne vpo- števa pri presoji vrste indosamentov, § 15 ( 1 ). Ne gre pa za delni indosament, če se po plačilu dela menične vsote menica indosira za ves še neplačani del in je delno plačilo razvidno iz menice, gl. §§ 38, 50. 4 ) Prim. § 1 op. °). Tak indosament torej ne velja niti kot indosament in blanko. § 11 velja za lastno menico. 26 Menični zakon. § 12 . (!) Indosanient je treba napisati 1 ) na menico-) ali na list, ki je zvezan z njo (alonža). 3 ) Podpisati ga mora indosant. 1 ) ( 2 ) Indosanient velja tudi takrat, kadar v njem ni označen novi indosatar 5 ) ali kadar se indosant samo podpiše na hrbtu menice ali alonže (indosa- ment in blanko). 6 ) Razlike od mr. 11, 12 ni. !) Prim. § 1 op. x ), ustnega indosamenta ni. 2 ) Duplikat § 63, kopijo § 66 ( 3 ). Redno se postavi indosament na hrbet menice, gl. op. 11 ). 3 ) Menica, na kateri ni (več) prostora za na¬ daljnje zapise, se lahko podaljša na ta način, da se z njo mehaniški spoji (zlepi, sešije) list, na katerega se pišejo novi zapisi, prvi iz pre¬ vidnosti redno tako, da se del zapisa postavi še na prvotno menico. Na alonži se redno tudi zapiše vsebina temeljne menice same. 4 ) Podpis mora biti, to je bistveno, prim. § 1 op. 11 ), zlasti lit. b), zastopanje je mogoče, § 8 . 5 ) GL § 1 op.'-'). °) a) Ce je indosatar naznačen v indosa- mentu, govorimo o izpolnjenem indosa- mentu, sicer o praznem, slepem ali i n d o sa¬ me n t u in blanko. Ta je mogoč ali saino z indosantovim podpisom ali pa tudi še z drugo vsebino, ki izraža voljo indosanta, prenesti menico, ne označuje pa indosatarja. Izpolnjen indosament in indosament in blanko, ki ni dan s samim indosantovim podpisom, stojita lahko tudi na licu menice (kopije, alonže), indosa¬ ment in blanko s samim podpisom je kot tak 27 §§ 12, 13. veljaven samo na hrbtu menice (kopije, alonže), na licu bi pomenil aval, § 30 ( 3 ). b) Potrebni nista v indosamentu valutna klavzula — § 2 op. 5 a), ordrska klavzula — § 10 ( x ), potrebno tudi ni datiranje, dasi je lahko prav važno (menična sposobnost, noti- fikacija, konkurz). § 12 velja za lastno menico in za ček, vendar pri čeku kopija ne pride v poštev, ker v § 23 čz. ni citiran § 66, gl. pa § 23 op. 13 ) čz. § 13. ( 4 ) Z indosamentom se prenašajo vse pravice, ki izvirajo iz menice. 1 ) 2 ) ( 2 ) Če indosament ni izpolnjen (blanko), sme imetnik: 3 ) 1. ) izpolniti indosament in blanko bodisi s svojim imenom, bodisi z imenom druge osebe; 4 ) 2. ) menico dalje indosirati blanko ali na ime druge osebe; 5 ) 3. ) kar predati menico tretji osebi, ne da bi izpolnil indosament in blanko in ne da bi postavil nov indosament. 6 ) Bistvene razlike od mr. 10, 13 ni. J ) Indosament ima lahko tri funkcije: trans¬ portno (§ 13), garancijsko (§ 14) in legitimacij¬ sko (§ 15); ako ima vse te tri funkcije, je po¬ poln indosament, ki je lahko izpolnjen ali in¬ dosament in blanko (§ 12); če nima vseh treh funkcij, je nepopoln indosament, gl. §§ 17 do 19. Vprašanje, ali ima prenos listine z indosamen¬ tom tudi stvarnopraven učinek glede pridobitve lastninske pravice 'do listine, se presoja po občem drž. pravu, vendar gl. § 15 ( 2 ). 28 Menični zakon. -) Pravice i z menice, t. j. obligacijske pra¬ vice. Te so zlasti: menico dalje inaosirati (§ 10), zahtevati akcept (,§ 20j, duplikat (§ 08), izro¬ čitev duplikata (§ bo) aii izvirnika (§ 67), pla¬ čilo (§ 87), regres (§§ 42 sl.). Z indosamentom dobi aobroverni (§§ lo, 16) pridobitelj pravice iz menice v celotnem obsegu onginarno, t. j. ne glede na to, ali jih je imel tudi njegov prednik. Pravice, ki ne izvirajo po zakonu iz menice, nego bi jih indosant imel zoper ka¬ terega izmed prednikov na osnovi posebnega, izvenmeničnega pravnega naslova, bi dobil m- dosatar le s posebnim odstopom; to velja zlasti tudi o pravici do povračila kritja, ki jo ima trasant zoper trasata, kateri je dobil kritje, pa ni akceptiral ali plačal. :t ) Imetnik je tu oni, ki je legitimiran po menici (§§ 15, 17, 18, 19) in njegov univerzalni naslednik (§ 10 op. 4 ). 4 ) Ne samo oni indosament, s katerim je imetnik sam dobil menico, nego tudi prejšnje indosamente in blanko; veano mora paziti, da z izpolnitvijo ne prekine vrste indosamentov, § 15 (!). Ce izpolni zadnji indosament in blanko s svojim imenom, primer št. 3 ne pride v poštev, nego samo še primer št. 2, če ga izpolni z ime¬ nom druge osebe, je menica s tem že indosirana, oii sam pa ne pride v menično zavezo, ker je videti tako, kakor bi bil njegov indosant me¬ nico naravnost indosiral njegovemu nasledniku. Pri izpolnitvi indosamenta in blanko imet¬ nik brez dogovora ne sme otežiti pravnega po¬ ložaja indosantovega, npr. z opazko «brez pro- testa», olajšati ga sme, npr. s klavzulo «brez zaveze». §§ 13, 14. 29 5 ) Indosamentu in blanko lahko sledi nov indosament in blanko ali izpolnjen indosament. fi ) Menične pravice se na temelju indosa- menta in blanko lahko prenašajo brez novega zapisa po meničnem pravu, t. j. pridobilec dobi originarne pravice. Vendar menica s tem ne postane listina na imetnika, ker mora do in- dosamenta in blanko biti ustvarjena zveza po § 15 (*). Odgovornost imetnika, ki je menico prenesel na osnovi starega indosamenta in blanko, je civilnopravna. Mogoča je tudi cesija menice, ki je indosirana in blanko. Ne sme se brez soglasja prizadetih zavezan¬ cev izpolnjeni indosament izpremeniti v indo¬ sament in blanko na ta način, da bi se v njem črtalo ime indosatarja, to bi bila predrugačitev menice (§ 69). § 13 velja za lastno menico in za ček. § 14 . I 1 ) Indosant odgovarja za akcept in plačilo, 1 ) razen če ni pripomnjeno drugače. 2 ) ( 2 ) Prepovedati sme, da hi se menica iznova indosirala; v tem primeru ne odgovarja osebam, ki se jim menica pozneje indosira. 2 ) Ni razlike od mr. 14, 15. 1 ) Garancijska funkcija indosa¬ menta. Indosant odgovarja kakor trasant, torej kot regresni zavezanec, ne glede na to, ali je prejel od svojega indosatarja valuto ali ne. 2 ) Klavzula se ni mogel porabiti, ker zakon z izrazom «imetnik» sicer redno misli ali po § 15 formalno legitimiranega detentorja ali tega i n izven menice (npr. po cesiji, sodnem preodkazu, kot dediča) mate¬ rialno upravičenega detentorja. So pa izjeme, tako da treba v vsakem primeru določiti, kdo je «imetriik» v §§ 13,16 do 18, 20, 23, 24, 27, 28, 37 do 39, 41 do 47, 50 do 53, 55, 57, 59, 60, 62, 63, 65 do 67, 71, 76 do 78, 85, 88; cesto zakon ne rabi besede «imetnik», nego se izraža ne¬ določno : «se sme», «se mora», «je treba» i. sl.; gl. «upnik» v §§ 87, 89, «prosilecs> v §§ 90 sl. 2 ) Zakoniti imetnik v smislu inz. je ravno oni, ki je legitimiran po § 15 0), t. j. zadnji indosatar; zanj se domneva, da je upravičen izvrševati menične pravice, da je menični upnik: legitimacijska funkcija in- d o s a m e n t a, formalna legitimacija. Formalno pa je po menici legitimiran kot up¬ nik tudi remitent (§ 1 št. 6), trasant, indosant in avalist, če je menico plačal v regresu (§§ 48, 49), plačnik po § 57 ( 2 ), plačnik za čast (§ 62). Formalna se imenuje legitimacija zato, ker se presoja zgolj po .videzu menice, ne glede na notranja — materialna — pravna razmerja med 32 Menični zakon. osebami, ki jih menica kaže kot zavezance in upravičence. Kdor je formalno legitimiran, mu ni treba odkrivati, na kakšen pravni način je dobil menico v roke, nego oni, ki osporava pravni način pridobitve, mora to trditev do¬ kazati. 3 ) Nepretrgana je vrsta indosamentov, če je prvi podpisan z remitentovim, pri trati na lastni ukaz torej s trasantovim imenom, vsak nadaljnji pa z imenom one osebe, ki je v prejšnjem indosamentu imenovana kot indosatar. Zakon sicer ne določa tega izrečno, kakor mr. 36, toda mišljeno je isto, kajti for¬ malno je vrsta indosamentov nepretrgana, če iz nje izhajajo prenosi menice od prvega upra¬ vičenca na drugega itd., po drugi strani pa za formalno legitimacijo ni treba, da hi bil remi- tent ali dosedanii indosatar res podpisal me¬ nico — § 39 ( 3 ) v zvezi s § 68. Če je zadnji indosament dan in blanko, mora sezati zveza indosamentov do njega, če sledi drug (izpolnjen ali blanko-) indosament, je vrsta prav za prav pretrgana, ker podpisnik sledečega indosa- menta ni indosatar v prejšnjem baš neizpol¬ njenem indosamentu: tu velja po zakonu, da je nadaljnji podpisnik menico pridobil na osnovi indosamenta in blanko. Ponarejen indosament in prav tako indosament, ki bi — pomotno ali nalašč — navajal nemogoč čas ali kraj, ne pre¬ kinja vrste, če sicer ustreza gorenjemu pravilu, pač pa po zakonu ničen indosament (§ 11), gl. tudi §§ 98 op. fl ), 99 op. R ). 4 ) Če je zveza prekinjena, indosatarji po prekinitvi nimajo formalne legitimacije napram zavezancem pred prekinitvijo; tudi ne zoper akceptanta, pa tudi ne med seboj, ti indosa- 33 § 15 - menti nimajo meničnopravnega pomena. Tudi če zadnji indosatar pred prekinitvijo ali njegov prednik dobi menico s povratnim indosamen- tom po prekinitvi zopet v roke, s tem zveza ni vzpostavljena. 5 ) S tem ni rečeno, da se smejo indosamenti svobodno brisati, razen v primeru § 49 ( 2 ), nego le, da se kakorkoli, s prečrtanjem, ke¬ mično, z radiranjem in iz kateregakoli razloga, tudi pomotno, izbrisani indosamenti pri pre¬ soji formalne legitimacije ne vpo- števajo; če je prečrtani indosament prekinil vrsto indosamentov, se vrsta z brisanjem vzpostavi, če jo je tvoril, se prekine. Drugo je vprašanje, ki se pa ne tiče formalne legitima¬ cije, ali je v poedinem primeru bilo črtanje dovoljeno; če je bilo, je stvar tudi materialno¬ pravno v redu, sicer gre za predrugačitev (§ 69). Gl. § 39 (»). G ) T. j.: izgubil je detencijo brez svoje volje; izgubljena, ukradena, z zvijačo izvabljena, po¬ neverjena, n e pa, čeprav pomotno, izročena menica, v zadnjem primeru odz. §§ 871 sl. Gl. tudi § 28. 7 ) Lahko je formalno legitimiran po § 15 C 1 ) ali tudi ne, drugega primera mz. ne ureja, pre¬ soja se po odz., v poedinem primeru tudi po tz. Pomniti pa je treba, da oni, ki je menico pri¬ dobil na osnovi indosamenta in blanko, pra¬ vilno zvezanega z remitentom, vsekakor lahko uveljavlja formalno legitimacijo, če se iz me¬ nice ne vidi kaj drugega (npr. cesija). 8 ) a) «Zlomiselno> ne pomeni samo, da je pridobilec menico sam pridobil s silo, tatvino, prevaro, poneverjenjem, da jo je našel itd., tem¬ več tudi, da je v trenutku, ko je menico pri- 3 34 Menični zakon. dobil, vedel, da oni, od kogar jo pridobiva, ma¬ terialno ni upravičen razpolagati z njo s po¬ polnim indosamentom, npr. fiduciarni indosatar (gl. § 17 op. 8 ), ni treba, pa tudi ne bo vedno opravičevalo, da je vedel, ali je oni, ki mu menico izroča, lastnik menice ali ne. Tožba bo torej sicer redno lastninska tožba (rei vindi- catio), ni pa da bi morala biti (nekoliko pre¬ ozko Straž. 118 št. 4 prvi stavek, drugi stavek pravilno; Čim. 25). b) «Velika nemarnost» pomeni opustitev v prometu z menicami navadne skrbnosti pri presoji vprašanja, ali je odsvojilec materialno upravičen z menico razpolagati na način, ome¬ njen gori v a). Mala nemarnost se ne vpošteva, tudi ne, če je posel, kateremu je predmet pre¬ nos menice, trgovinski posel. Kdor je menico pridobil zlomiselno ali z veliko nemarnostjo, nima materialne legitimacije. Njemu sicer ni treba doka¬ zovati, da je materialno upravičen, toda vsak menični zavezanec mu sme prigovarjati, da ni in da zato ne more uveljavljati meničnih pravic (gl. § 16 op. 2 ) 4 ). § 15 velja za lastno menico in za ček. § 16 . (') Osebe, zoper katere je vložena menična tožba, ne morejo uveljaviti zoper imetnika 1 ) prigovorov, ki so osnovani v njih osebnih odno- šajih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imet¬ nikom, 2 ) razen če ni izšel prenos '*) iz sporazuma, zasnovanega na lokavstvu. 4 ) (2) Prigovor, da ni bilo na trasirani menici ob času, ko se je postavila nanjo kakšna menična izjava, kakšne menične sestavine, 5 ) ni dopusten ") §§ 15, 16. 35 zoper poštenega 7 ) imetnika; zoper koga drugega pa samo takrat, kadar prigovornik dokaže, da je bila menica naknadno izpolnjena zoper storjeni sporazum. 8 ) Isto velja, že so bila v trasirani me¬ nici mesta, ki so ostala prazna (§ 2., drugi, tretji in žetrti odstavek), naknadno izpolnjena s posebno označbo dospelosti, kraja izdaje ali plačilnega kraja. 9 ) Odstavek ( 7 ). Mr. 82 navaja pozitivno — toda dokaj ponesrečeno — kakšni prigovori so mogoči zoper menični zahtevek, § 16 j 1 ) pa samo negativno določa, kakšni prigovori niso mogoči. Stvarna razlika ni nameravana, znan¬ stvene delitve prigovorov v absolutne (objek¬ tivne) in relativne (osebne) ali v take, ki so osnovani v vsebini in obliki menice, in take, ki so osnovani v osebnem pravnem razmerju med tožiteljem in tožencem itd., ostanejo upo¬ rabne tudi poslej. Tudi dosedanja judikatura bo lahko naprej služila kot smernica, kolikor niso podstave zanjo, druge določbe mz. same, izpremenjene. ’) Po § 15 (’) formalno legitimiranega. 2 ) Pozitivno bi se reklo, da je načelno mo¬ goč samo tak prigovor, ki gre tudi ravno temu tožencu (tudi) vprav zoper tega tožitelja, ne more pa toženec uveljavljati zoper tožitelja pri¬ govorov, ki bi jih on imel zoper kakega dru¬ gega tožitelja, niti ne takih prigovorov, ki bi jih drug zavezanec imel zoper tega tožitelja. Vseeno pa je, ali bi šel prigovor tudi vsakemu drugemu zavezancu zoper ravno tega tožitelja ali vprav temu tožencu tudi zoper vsakega drugega tožitelja. Izjema v op. 4 ). s ) Mišljen je popolni prenos po izpolnjenem ali po indosamentu in blanko, za druge indo- s* 36 Menični zakon. samente gl. §§ 17 do 19. Pri prenosu, ki se ne ravna po meničnem pravu, zlasti pri cesiji, ve¬ ljajo načela občega drž. (trg.) prava tudi glede prigovorov. 4 ) Izjema od načela, izraženega v prvem delu odst. (!) (op. 2 ); toženec sme uveljav¬ ljati zoper tožitelja tudi take prigovore, ki bi jih imel zoper njegovega prednika, ako je prenos od tega prednika na tožitelja izšel iz sporazuma, ki je zasnovan na lokavstvu. Za lokavstvo gre, če je tožitelj menico pridobil: a) v e d o č, da njegov prednik menične terjatve ne bi mogel uveljaviti, ker bi se mu zavezanec lahko uspešno branil s kakršnimkoli prigovo¬ rom, in b) z namenom, zavezancu — na osnovi načela, izraženega v prvem delu odst. (>) — preprečiti uspešno uporabo pri¬ govora. Samo «vedeti morati» ne zadostuje, treba vednosti, ni pa treba še posebnega zlega namena ali posebne zvijačnosti. Da pa more toženec upotrebiti prigovore, ki bi jih imel zo¬ per tožiteljevega prednika, je treba še c) spo¬ razuma, t. j. tudi prednik je moral znati, da naslednik ravna lokavo. Če predniku ni znano, da naslednik ve za prigovore, ki predniku ogražajo uspešno uveljavljanje menice, in da hoče te prigovore s prenosom obrezuspešiti, ni sporazuma, zasnovanega na lokavstvu, prav tako ga ni, če prednik ve, da se s prenosom obrezuspešijo prigovori zoper njega samega, in če vprav zato hiti menico spečati, ne ve pa tega naslednik. Z eno besedo: med prednikom in naslednikom je treba k o 1 u z i j e. Zakon na ta način jako zožuje prigovore iz razmerja med tožencem in tožiteljevim prednikom v prid cirkulacijski sposobnosti menice, obenem re¬ šuje mnogo doslej spornih vprašanj. 37 § 16 - Sporazum je moral biti lokav v trenutku prenosa: mala fides superveniens non nocet. Tožitelju tudi ne more škoditi, če je menica kdaj prej bila prenesena na osnovi lokavega sporazuma, njemu škodi le, če je bil lokav nje¬ gov sporazum z neposrednim prednikom. Po besedilu zakona bi toženec zoper toži- telja imel baš tisti prigovor, ki bi ga imel zoper prednika, npr. prigovor pobotanja, odloga i. sl. Doslovno to pač ne bo veljalo, ker tožitelj ne nastopa v imenu prednika, niti ni da bi moral nastopati za njegov račun, šlo bo za prigovor zvijačnosti, učinek je praktično isti. Poleg prigovorov, ki bi jih imel toženec zoper prednika, lahko uveljavlja tudi prigovore, ki mu gredo neposredno zoper tožitelia. Gl. § 17 op. «). Odstavek ( 2 ) (menica in b 1 a n k o) ustreza vobče min. nar. 6. oktobra 1853, drž. zak. 200, dasi je drugače stiliziran; naredba namreč sicer tudi govori o poštenem imetniku, nadaljuje pa, da je prigovor menice in blanko mogoč zoper one, ki so bili udeleženi pri naknadni izpolnitvi, če se je neizpol¬ njena listina protipravno uporabila z n e - o v 1 a š č e n o ali obstoječemu dogovoru na¬ sprotujočo izpolnitvijo. Misliti se je torej dalo, da je nepošten samo oni, ki je bil udeležen pri naknadni izpolnitvi, ne pa tudi tisti, ki je vedel, da se je menica krivo izpolnila, po drugi strani, da je menica protipravno izpolnjena tudi takrat, kadar je sicer izpolnjena z dogovorjeno vsebino, toda po osebi, ki ni bila upravičena, jo izpolniti. Zadnji stavek odst. ( 2 ) je dosedanjemu pravu neznan, dasi bi bil glede plačilnega kraja tudi doslej praktičen. 38 Menični zakon. °) Ločiti je treba: § 2 (*) ima v mislih pri¬ mer, da se listina, ki nima vseh bistvenih sesta¬ vin menice, hote ali nehote spravi v promet kot popolna menica, dasi ni, § 16 ( 2 ) pa v prvi vrsti primer, da se je v listini hote izpustila katera izmed bistvenih sestavin menice, z namenom, da naj se pozneje popolni in listina uveljavi kot popolna menica. V prvem primeru je po smislu izključen sporazum o naknadni popol¬ nitvi, zato tudi ni izpolnitelj v to ovlaščen, temveč gre za predrugačite v (§ 69), vendar se bodo tudi v tem primeru po smislu dala upo¬ rabljati načela § 16 ( 2 ), kolikor so v skladu s § 69. 6 ) T. j.: nima uspeha. 7 ) «Pošten» ni isto kakor «ne lokav» v odst. ( 1 ). Pošten je tisti, ki v trenutku, ko je že izpolnjeno menico pridobil, sploh ni vedel, da menica v trenutku, ko se je nanjo postavila toženčeva menična izjava, ni vsebovala vseh bistvenih sestavin, nego da se je šele pozneje popolnila; pošten je pa tudi tisti, ki je to sicer vedel, vendar ni vedel, da se je listina izpolnila krivo ali po neovlaščeni osebi. Nepošten je do¬ sledno a) tisti, ki je vedel, da je listina, katero je dobil izpolnjeno, krivo ali po neovlaščeni osebi izpolnjena, b) pa tudi tisti, ki je listino sam izpolnil, dasi za to ni bil ovlaščen ali jo je, dasi ovlaščen za izpolnitev, izpolnil krivo ali je vedoma sicer sodeloval pri krivi izpolnitvi ali izpolnitvi po neovlaščeni osebi. V primeru b) bo za nepoštenost zadostovala celo velika ne¬ marnost, ki jo je treba videti zlasti v tem, da se tožitelj ni zanimal, ali ni morda kakega spo¬ razuma glede osebe, ki naj menico izpolni, ali glede načina, kako naj se izpolni; splošno (primer a) pa te dolžnosti ne gre nalagati. §§ 16, 17. 39 s ) Sporazum se lahko tiče osebe, ki naj me¬ nico izpolni, ali načina izpolnitve (kraj izdaje, plačilni kraj, dospetek, menična vsota, svoj- stvo podpisnika, privezna klavzula, klavzula «brez protesta^ itd.). Če ni sporazuma v enem ali drugem pogledu, je treba misliti, da sme listino izpolniti, kdor jo na zakonit način dobi v roke, in tako, kakor ustreza običajem v pro¬ metu z menicami, kajti misliti je treba, da so stranke hotele običajno izpolnitev, sicer bi bile izrečno dogovorile kaj drugega. To velja zlasti tudi glede domiciliranja. °) V teh primerih ne gre za izpolnitev me¬ nice in blanko, menica, v kateri so kraj izdaje, kraj plačila ali dospetek določeni v smislu § 2 ( 2 ) do ( 4 ), je povsem izpolnjena. Kdor vanjo izrečno zapiše kraj izdaje, kraj plačila ali do¬ spetek, ne da bi bil za to ovlaščen, ali drugače, nego je ovlaščen, zagreši predrugačitev (§ 69), položaj tožitelja glede prigovorov pa se presoja po gori navedenih načelih. Zlasti ne bo mogel toženec poštenemu tožitelju prigovarjati, da menica v trenutku, ko jo je on podpisal, ni biia domicilirana, s čimer je rešeno sedaj dokaj sporno vprašanje (krajevna pravilnost pro¬ testa!). Zaščita bo v tem, da se prečrtajo na golici natisnjene besede, ki kažejo na možnost domiciliranja. § 16 velja v celoti za lastno menico, gl. § 105 op. 2 ), za ček pa samo odst. ('), gl. § 23 št. 4 čz. § 17 . (>) Če se postavi v iiulosaniciitu pripomba: «vrednost za izterjavo», «za inkaso», «kot poobla¬ stil ali kakršnakoli druga pripomba, ki označuje navadno pooblastilo, 1 ) sme izvrševati imetnik vse 40 Menični zakon. pravice, ki izvirajo iz menice, 2 ) toda indosirati more menico samo v pooblastilo. 1 ) ( 2 ) Zavezanci smejo uveljaviti v takem pri¬ meru zoper imetnika samo one prigovore, ki bi bili možni zoper indosantad) 5 ) B ) V bistvu enak je mr. 17. 1 ) Prokurni indosament, izpolnjen ali in blanko. Postavi se lahko tudi na rekta- menico. Beseda «navadno» je za naše pravno področje nepotrebna. 2 ) Ne samo pravice, ki se uveljavljajo v meničnem (sodnem) postopku. Torej npr. pre- zentacija, protest, notifikacija, plačilo, tožba (tudi zaradi neopravičene obogatitve), izvršba, amortizacija. Imetnik = prokurni indosatar. 3 ) Ne s popolnim indosamentom (§ 13 op. '). Po obliki popoln indosament prokurnega indo- satarja se smatra sam po sebi za prokurni indo¬ sament, prim. § 18 0). Prokurni indosatar tudi ne more odstopiti menice, to ni pravica iz me¬ nice. 4 ) Prirodno, ker prokurni indosatar nastopa v indosantovem imenu. • r ’) Pravno razmerje med prokurnim indo- santom in prokurnim indosatarjem se presoja po občem drž. ali trg. pravu. 8 ) Zakon ne ureja fiduciarnega (navidez¬ nega) in žira za inkaso, t. j. indosamenta, ki ima videz popolnega indosamenta, pa naj ima po volji strank samo učinke prokurnega indo¬ samenta. Med strankama, ki sta udeleženi pri takem žiru, velja dogovor, napram tretjim osebam odloča videz. Če fiduciarni indosatar menico indosira dalje, pridobi naslednik samo¬ stojne menične pravice v okviru zakona (§ 15), §§ 17, 18. 41 zavezanec more fiduciarnemu žiratarju pri¬ govarjati prigovore, ki bi jih imel zoper fidu¬ ciarnega indosanta, le v okviru § 16 C 1 ), doslej jako sporno. § 17 velja za lastno menico in za ček. § 18 . (!) Če je v'indosamentu pripomba: «vrednost za varnost», «vrednost za zastavo» ali kakršnakoli druga pripomba, ki označuje zastavitev, 1 ) sme iz¬ vrševati imetnik vse pravice, ki izvirajo iz me¬ nice, 2 ) toda njegov indosament velja samo kot indosament za pooblastilo. 1 ) ( 2 ) Zavezanci 4 ) ne morejo uveljaviti zoper imetnika prigovorov, ki so osnovani v njih osebnih odnošajih z indosantoin, 1 ) razen če ni izšel indo¬ sament iz kakšnega sporazuma, zasnovanega na lokavstvu. (i ) V mr. ni določb o indosamentu za zastavo; ali je bil še veljaven dvorni dekret 13. julija 1789, zb. pravos. zakonov št. 1033, o za¬ stavljenih menicah, je dvomljivo (§ 113 št. 1). J ) Drugačna zastavitev menice (menične vsote) po odz. ali tz. ni izključena, toda zastavni upnik ne more izvrševati meničnih pravic, če ni po menici legitimiran; po videzu popoln indosament pa daje indosatarju več pravic, kakor stranki nameravata, zlasti možnost na¬ daljnjega popolnega indosamenta (§ 17 op. u ). 2 ) Gl. § 17 op. -). Te pravice izvršuje imet¬ nik (= zastavni indosatar) napram zavezancem v svojem imenu in na svoj račun, zlasti sme — in mora — zahtevati plačilo cele menične vsote, tudi če je njegova terjatev, za katero mu je menica zastavljena, manjša od menične 42 Menični zakon. terjatve; obračun ima z zastavnim indosantom, njemu izroči presežek. 3 ) Vseeno, ali je njegov indosament popoln ali zastaven: vedno ima samo učinek prokur- nega indosainenta (§ 17). 4 ) Zastavni indosant ni menični zavezanec zastavnega indosatarja, on da menico — svojo menično terjatev — kot zastavo za svoj, ne na tej menici osnovani dolg. 5 ) Z zastavnim indosantom, prim. § 16 op. 2 ). «) Gl. § 16 op. 4 ). § 18 velja za lastno menico. § 19 . Indosament, napisan po dospelosti, ima iste učinke kakor indosament pred dospelostjo. 1 ) Ven¬ dar pa ima indosament, postavljen po protestu zaradi neplačila ali po preteku roka, določenega za vzdig tega protesta, 2 ) samo učinek navadnega odstopa. 3 ) .Razlika od mr. 16 je v tem, da osebe, ki indosirajo prejudicirano menico, ne pri¬ dejo v menično zavezo (krivo Straž. 149, ki trdi, da je § 19 enak mr. 16). x ) Odločilna za učinek indosamenta torej nista dan dospetka niti ne brezuspešna pre- zentacija v plačilo, če se še ni napravil protest ali ni pretekel rok zanj. Učinki §§ 13, 14, 15 se izpremene šele, če se indosament podpiše po tem trenutku (drugi stavek). 2 ) a) § 43 ( 2 ); nepravilen protest (§ 70 sl.) ni protest, menica je prejudicirana. b) Vprašanje, ali se more protestirana ali prejudicirana menica prenesti na osnovi pred protestom ali nastopom prejudiea podpisanega mdosamenta in blanko, velja zanikati; iz me¬ nice se v takem primeru ne vidi, kdo je po navedenem trenutku menico prenesel, prejš¬ njega indosanta in blanko pa tudi ni moči smatrati za tega prenositelja (drugega mnenja Straž. 148). c) Zakon ne omenja primera, da se je me¬ nica protestirala zbog odbitega sprejema ali da je prejudicirana, ker je pretekel rok za pred¬ ložitev v sprejem in za protest zoog odbitega sprejema, §§ 43 ( :! ), 52. Reči bo treba, da je poznejši indosament v prvem primeru načelno smatrati za indosament po protestu, ker ni po¬ trebna prezentacija v plačilo in protest zoog neplačila, § 43 (■»), izjema, če se je pripustil akcept za čast, § 55. Vendar je stvar dokaj dvomljiva. Drugi primer pa ni praktičen, kajti če menica ni akceptirana, so vsled prejudiea oslobojeni regresni zavezanci (izjema po § 52 ( 2 ), če pa je akceptirana ali ostane v zavezi trasant, § 52 ( 2 ), je treba menico prezentirati v plačilo. a ) Razlika od § 10 ( 2 ) je v tem, da se tu ne zahteva oblika «navadnega» odstopa, indo¬ sament, tudi in blanko, pomeni odstop; legiti¬ macijska funkcija indosamenta je neokrnjena (prim. § 10 op. 2 ). Učinek cesije pa je različen: a) če je menica bila protestirana, ostanejo v zavezi akceptant in vsi regresni zavezanci, b) če je menica prejudicirana, ostane v zavezi samo akceptant (njegov avalist), če menica ni bila akceptirana, ni sploh nič odstopljenega. Vsi pa (a in b) so novemu indosatarju zavezani samo tako, kakor so bili zavezani prvemu in- dosantu po protestu ali prejudicu, torej lahko 44 Menični zakon. prigovarjajo iudosatarju vse, kar bi bili lahko prigovarjali prvemu indosantu po protestu ali prejudicu. Ker tudi nadaljnji indosamenti ni¬ majo popolnega meničnopravnega učinka, pri¬ govarjajo vsakemu nadaljnjemu indosatarju lahko tudi vse, kar bi bili lahko prigovarjali njegovim prednikom po protestu ali prejudicu. Če je bil protest odpuščen in se res ni na¬ pravil (§ 45), je treba reči, da je indosament po preteku protestnega roka, ako je protest od¬ pustil trasant, po učinkih enak indosamentu protestirane menice, ako pa so protest odpustili samo poedini indosanti, ostanejo samo ti v za¬ vezi, za druge velja, da je menica indosirana po prejudicu. § 19 velja za lastno menico. III. poglavje. Akceptiranje. § 20 . Imetnik, pa tudi oni, ki samo drži menico v rokah, 1 ) sme 2 ) predložiti 1 ) trasatu 4 ) trasirano menico r >) prav do dospelosti (i ) zaradi akcepti¬ ranja 7 ) v njegovem prebivališču. 8 ) Bistvene razlike od mr. 18 tu (gl. § 23) ni, jasno pa je povedano, kje in doklej naj se trata predloži v akcept. 7 ) §§ 15, zlasti op.!) in 2 ), 17, 18, tudi pooblaščenec, sploh pa ni treba niti formalne legitimacije niti pooblastitve, gola detencija zadostuje. 2 ) Načelno csme>, včasih «ne sme>, § 21 ( 2 ), včasih «mora», §§ 21 ( 4 ), 22. 3 ) Prezentacija, gl. § 102. §§ 19 , 20 . 45 4 ) § 1 št. 3. Če je več trasatov, ni mogoč regres zbog nesprejema, dokler ni menica brez¬ uspešno prezentirana vsem. (Vrb. M. 70 daje imetniku na voljo, ali hoče menico prezentirati samo enemu ali večini izmed trasatov, za vpra¬ šanje regresa gotovo krivo.) 5 ) Vsako trasirano menico, izjema § 21 ( 2 ), tudi vpoglednico, dasi se to redno ne dela. fi ) To se pravi še poslednji delavnik pred dospetkom (§§ 1 št. 4, 82 do 36), ne več na dan dospetka, ko se že lahko zahteva plačilo. Zato tu ne bo prišla v poštev določba § 100 ( a ) glede podaljšanja roka, izjema v §§ 43 ( 3 ), 22. Trasat pa sme sprejeti menico tudi pozneje, toda po prejudicu ne na trasatov račun. 7 ) §§ 24, 25, 27. 8 ) Kakor se vidi iz menice, prim. § 2 ( 3 ); razen prebivališča po § 2 ( :i ) ne more biti na¬ značen še poseben kraj za prezentacijo v spre¬ jem, vsaj gotovo ne, če je kraj poleg trasatovega imena obenem plačilni kraj, določbo § 2 ( 3 ) je treba smatrati za fikcijo, ne za domnevo. Pa tudi, če poleg trasatovega prebivališča navedeni kraj ni plačilni kraj — domicilirana menica —, bo veljalo isto, kajti nima pravega smisla na¬ vajati poleg trasatovega imena kraj in razen tega še drug kraj: trasata je treba iskati največ dvakrat: za akcept (datiranje) in za plačilo, torej je treba, če naj se oba čina ne izvršita v istem kraju, največ dveh krajevnih označb, tretja samo moti (drugače Straž. 52 in 151); ni pa menica neveljavna, če je razen kraja pri trasatovem imenu označen še drug kraj za pre¬ zentacijo v akcept, ta se smatra za nezapisa¬ nega, kar se tiče dejanj menične skrbnosti in opreznosti. 46 Menični zakon. § 21 . (!) V vsaki 1 ) trasirani menici lahko trasant 2 ) odredi, da se mora•") predložiti zaradi akcepti¬ ranja, in za to naznači rok ali ne. 4 ) ( 2 ) Lahko prepove 5 ) v trasirani menici, R ) da se predloži v akceptiranje, razen če ni to domi- cilirana menica 7 ) ali če se ne glasi na določen čas po vpogledu. 8 ) (°) Tudi lahko odredi, 0 ) da se trasirana menica ne predloži zaradi akceptiranja pred določenim dnem. ( 4 ) Če ni že trasant v menici prepovedal, da hi se predložila zaradi akceptiranja, 10 ) lahko od¬ redi vsak indosant, 11 ) da se trasirana menica mora predložiti zaradi akceptiranja, ter naznači rok ali ne. 12 ) J») Mr. ne pozna določb § 21, on odreja — min. nar. 2. novembra 1858, drž. zak. 197 — v čl. 18 le, da dogovor, ki bi prepovedoval predložitev v akcept, nima meničnopravnega učinka. 1 ) Preširoko: ne v vpoglednici, ker ta ob prezentaciji redno dospe v plačilo, dvojna pre- zentacija se po smislu ne more naložiti, pri¬ stavek bi se smatral za nezapisanega. Vendar je akcept na vpoglednici mogoč, saj je lahko dan, preden menica pride v cirkulacijo, gl. tudi § 20 op. s ) — izvenmeničen dosrovor velja samo med strankama. Za povpoglednico velja § 22. 2 ) Indosant le, če trasant ni prepovedal predložitve, odst. ( 2 ) in ( 4 ). s ) Izjema od § 20 (), 4 ) Doklej, ali odklej, ali odklej in doklej. Če rok ni naznačen, od izdaje do dospetka, § 20. V primeru odst. (') se podaljša rok do slede- 47 § 21 . čega delavnika, § 100 ( 2 ), razen če bi prešel v dan plačila, gl. § 20 op. s ). 5 ) Samo trasant, ne tudi indosant. Tudi za določen rok, odst. ( s ). Akcepta za čast pri ne¬ sprejemljivi trati ni, § 55 j 1 ), reden akcept se ne more zahtevati, če se da, velja. 6 ) Tudi v vpoglednici, dasi praktično ne¬ potrebno. 7 ) §§ 4, 26 C 1 ), prim. mr. 19. Trasat naj zve, kje mu bo treba plačati, dobi naj priliko, da označi domiciliata, če ga ni označil trasant, § 26 ( 1 ). Pomen zlasti za ukoriščanje kredita na osnovi otvorjenih knjižnih terjatev zoper plačevite dolžnike, ki pa ne prevzemajo radi menične zaveze z akceptom. «) §§ 22, 32, 34, prim. mr. 19. 9 ) Samo trasant, on mora skrbeti za pokritje in ve, kdaj ga bo trasat imel; ne zamenjati z rokom «odklej» (op. 4 ), kajti v primeru odst. (*) se menica mora predložiti v danem roku, v primeru odst. ( 3 ) se ne sme predložiti do dolo¬ čenega dne, ni pa s tem samim rečeno, da bi se potem morala. 10 ) Odst. ( 2 ). lx ) Pač tudi indosant «brez zaveze> § 14 ( 1 ). 12 ) Samo rok v smislu odst. j 1 ), ne dan v smislu odst. ( 3 ). Dvomljivo je, ali sme indosant podaljšati po trasantu dani rok ali ga samo skrajšati; Straž. 154 v poslednjem smislu, opi¬ raje se na § 22 ( 8 ), toda razlog je v § 22 ( 3 ) ta, da bi postalo negotovo, doklej naj vpoglednica ali povpoglednica dospe, te negotovosti pa v primerih § 21 ni, ker se ne tičejo vpoglednice in povpoglednice, težave bi lahko nastale kveč¬ jemu pri regresu pred dospetkom. 48 Menični zakon. 13 ) Zamuda roka, določenega po odst. (') ali ( 4 ), provzroči prejudic po § 52 j 1 ) (b), (-) ( 3 ); to velja tudi v primeru, da se je prezen- tacija predpisala brez izrečnega roka, zakonski rok za prezentacijo po §§ 20, 22 j 1 ). Gl. § 53. § 22 . 0) Menica na določen čas po vpogledu ‘) se mora 2 ) predložiti zaradi akceptiranja v šestih mesecih od dne izdaje. 3 ) ( 2 ) Trasant lahko ta poslednji rok skrajša ali pa odredi daljšega. 4 ) ( 3 ) Te roke 3 ) smejo indosanti skrajšati. 0 ) 7 ) Razlike od mr. 19: a) zakonski rok je od dveh let skrajšan na šest mesecev, b) sporno vprašanje, ali smejo indosanti zakonski ali po trasantu določeni rok podaljšati, je rešeno nikalno. x ) Povpoglednica §§ 32, 34, 35 ( 4 ) do ( 3 ) ( 8 ) ( e )- 2 ) Kdor drži menico v rokah, § 20. 3 ) § 101 ('), tu velja § 100 ( 2 ). Dan izdaje § 1 št. 7. — Več trasatom se mora menica pred¬ ložiti isti dan, sicer bi se dospetek ne dal dolo¬ čiti enotno. 4 ) Neomejeno; v menici, sicer velja samo med strankama. Indosante veže trasantov rok, če sami ne postavijo krajših, odst. ( 3 ). Več trasantov ne more postaviti različnih rokov, ker bi se dospetek ne dal določiti enotno. Krivo Bart. 39, 51, 52, da trasant ne more dolo¬ čiti daljšega nego triletnega roka, ker bi sicer prej nastopilo zastaranje: to začne z dospet- k o m šele teči. §§ 21, 22, 23. 49 ri ) Zakonski ali po trasantu odrejeni rok. °) V menici; ne podaljšati. 7 ) Posledice kršitve določb § 22 gl. § 52. Ce akceptant sprejme pozneje, je zavezan, ne more pa zahtevati kritja od trasanta, čigar za¬ veza je že bila prejudicirana. Ako je povpo- glednica akceptirana prišla v promet, pa akcept ni datiran, veljajo določbe § 22 za datiranje, gl. §§ 34, 105 op. 2 ), 106. Gl. § 53. § 23 . (!) Imetnik 1 ) ni dolžan, pustiti 2 ) trasirane menice, predložene zaradi akceptiranja, v trasa- tovih rokah. ( 2 ) Trasat lahko zahteva, da se mu predloži menica še enkrat naslednji dan 3 ) po prvi pred¬ ložitvi. 1 ) Na to, da se tej zahtevi ni ugodilo, se morejo sklicevati prizadete osebe r >) samo, če je ta zahteva zabeležena v protestu. 0 ) Glede odst. ( J ) ni razlike od mr. Odst. ( 2 ) odpravlja promptni akcept mr. 18. *) Kdor drži menico v rokah, § 20. -) Dovolj je, da se trasatu da prilika, me¬ nico pregledati in zapisati sprejem, ne da bi prezentant menico sploh izpustil iz rok. 3 ) Prav: delavnik § ICO. Koledarski dan, ne: po preteku 24 ur od prve prezentacije; tekom poslovnega časa, § 102. V okviru pre- zentacijskega roka (§§ 20 do 22) prezentant prezentacijo lahko ponovi tudi še pozneje. Če se prva prezentacija izvrši zadnji dan roka, §§ 20 op. °), 22 op. 3 ), se po § 23 ponovi lahko še prvi delavnik po preteku roka, §§ 43 ( 3 ), 72 ( 3 ); datiranje § 24 ( 2 ). 4 50 Menični zakon. 4 ) Da se trasat prepriča, ali je res pozvan in kaj naj stori, § 2 op. 5 b) c). 5 ) Menični'zavezanci, pa tudi trasat, ki je odbil akcept, naslovljenec za silo. ®) Gl. §§ 43 ( :) ), 72 ( :! ). Prezentant lahko da veljavno napraviti protest takoj pri prvi prezentaciji, ne da bi jo ponovil, vendar bo odgovoren za škodo, ki bi nastala vsled tega (ne v menični pravdi), lahko pa protest tudi sploh opusti, potem nima regresa pred dospet- kom zbog odbitega akcepta, nejasno Vrb. M. 154. Trasat bo (ne v menični pravdi) odgovoren za škodo, ki bi nastala npr. trasantu vsled tega, ker navzlic nejasnosti položaja sploh ni za¬ hteval ponovne predložitve ali ni dal v protestu posvedočiti, da jo je brezuspešno zahteval; ne bo odgovoren na osnovi § 23 ( 2 ), če se je trata dejanski predložila ponovno, pa se to ni po- svedočilo v protestu. § 24. (!) Akcept se piše na trasirano menico samo. 1 ) Izraža se z besedo: «primljena», «prilivačena», «sprejeta» ali z drugo besedo, ki pomeni isto; 2 ) akcept podpiše trasat.’) Tudi sam trasatov podpis na licu menice velja za akcept. 4 ) ( 2 ) Če je trasirana menica plačljiva na določen čas po vpogledu r >) ali če jo je treba predložiti na podstavi posebne odredbe zaradi akceptiranja v določenem roku, 11 ) mora biti akcept datiran z dnem, ko se je dal, 7 ) razen če ne bi imetnik 8 ) zahteval, da se datiraj z dnem, ko se je trasirana menica predložila. 11 ) Če se dan ne naznači, mora dati imetnik, da bi obdržal svoje regresne pra¬ vice 10 ) zoper indosante in zoper trasanta, to opu¬ stitev ugotoviti s pravočasno 11 ) vzdignjenim pro¬ testom. 12 ) §§ 23, 24. 51 Razlika od mr. 21 ( 2 ) je tu v tem, da dvom¬ ljiv izraz ne pomeni neomejenega akcepta. Novo je, v zvezi s § 21, datiranje v primerili, kjer je prezentacija v določenem roku pred¬ pisana po trasantu ali indosantu, dalje dati¬ ranje z drugim dnem kakor z onim, ko se je akcept res dal. !) Tudi na duplikat (§§ 64, 65), ne na ko¬ pijo ali alonžo. 2 ) Treba je torej pozitivnega izraza, razen v primeru drugega stavka; gl. § 6 op. ;! ). s ) Bistven je svojeročni podpis, prim. § 1 op. 11 ); ostalo besedilo akcepta je lahko na¬ pisano po komerkoli, tudi štampiljirano. Usten sprejem ali sprejem na drugi listini kakor na menici sprejemnika ne veže po meničnem pravu in ne nadomestuje akcepta. Samo trasat more dati akcept; sprejemna izjava koga drugega ni akcept, lahko pa ima drugačen meničnopravni pomen, zlasti aval, prim. § 30 ( 3 ). 4 ) Izpolnjen akcept se zapiše lahko na licu ali na hrbtu menice. r ') Povpoglednica, §§ 22, 32, 34. B ) § 21 (!) ( 4 ); sem pa ne spada primer § 21 ( 3 ), ker tu ni predpisano, da se menica sploh mora prezentirati v akcept. Gl. § 52 ( 2 ) ( 3 )- 7 ) T. j. podpisal; v drugih primerih dati¬ ranje ni predpisano. 8 ) Kdor drži menico v rokah, § 20. n ) Primer § 23 ( 2 ). 10 ) §§ 42 sl. akceptant ostane v zavezi. 11 ) §§ 43 ( s ), 34. 12 ) Protest zbog nedatiranja, prim. § 22 op. 7 ). Gl. § 53. 4 * 52 Menični zakon. § 25. ( x ) Akeept mora biti nepogojen; x ) toda sme se omejiti na del vsote. 2 ) ( 2 ) Vsak drugi odstop od meničnih sestavin,*) obsežen v akceptu, 4 ) je enak odklonitvi akcepta. 5 ) Vendar pa je akceptant zavezan po vsebini svo¬ jega akcepta. 6 ) 7 ) Ni razlike od mr. 22, razen da di'ugi stavek odst. ( 2 ) ne naglasa zaveze iz modificiranega akcepta kot menične, gl. op. 6 ). x ) Pogojen akeept (pogoj v tehničnem prav¬ nem smislu) ni modificiran, nego je neveljaven (tako Straž, 167 in Bart. 42, ta s pristavkom, da ustvarja civilnopravno zavezo, Čim. 32 ne¬ jasno). Gl. odst. ( 2 ) in razliko med § 1 št. 2 in § 11 ( x ). Bartoševa opazka o civilnopravni za¬ vezi je lahko pravilna, ni pa da bi morala biti, quaestio faeti, konverzija? 2 ) Omejen, limitiran akeept, me- ničnopravni pomen ima omejitev le, če je na¬ pisana na menici. Regres je v tem primeru mogoč le za nesprejeti del vsote, § 50, krivo Bart. 42, ki daje regres pred dospetkom za celo menično vsoto s pozivom na § 42 odst. ( x ) ( 3 ) št. 1; gl. tam. 3 ) Kraj in čas plačila, rekta-akcept itd. Če je akeept dan za več kakor menično vsoto, velja za presežek kot nezapisan (tako tudi Straž. 170, jako sporno). 4 ) Torej napisan na menici. 5 ) Posledica regres pred dospetkom, § 42 ( x ) (3) šil. 6 ) Po meničnem pravu; zakon pravi, da je akceptant po vsebini svojega akcepta §§ 25, 26. 53 zavezan, krivo Bart. 42, 43, ki priznava samo civilnopravno zavezo, kakor pri pogojnem ak- ceptu. 7 ) Ker akceptant ne more veljavno izpre- meniti v temeljni menici določenega plačilnega kraja in časa, mora imetnik, če opusti protest zbog odbitega sprejema, menico prezentirati in protestirati v kraju in v času, kakor sta do¬ ločena v temeljni menici, sicer izgubi regresne pravice zoper trasanta in indosante. Od akcep- tanta pa lahko zahteva plačilo v kraju in v času, ki je določen v akceptu. § 26 . (!) Če je označil trasant v menici za plačilni kraj drug kraj, različen od trasatovega prebiva¬ lišča, 1 ) ne da bi bil imenoval domieiliata, 2 ) je treba označiti v akceptu 3 ) osebo, ki naj izvrši plačilo. 4 ) Če te označbe ni, se smatra, da se je akceptant zavezal, sam plačati v plačilnem kraju. 3 ) ( 2 ) Če je trasirana menica plačljiva v trasa- tovem prebivališču (§ 2., tretji odstavek), 6 ) lahko označi trasat v akceptu plačilno mesto v istem kraju. 7 ) Odst. (’) je enak mr. 24 ( 4 ), odst. ( 2 ) je nov, za mr. 24 ( 2 ) gl. op. 4 ). 4 ) Kakor je razvidno iz menice, domici- lirana menica, prim. § 2 ( 3 ). 2) Mora ga imenovati, če domicilira me¬ nico v trasatovem prebivališču, gl. § 4 op. 1 c). ®) Torej ne pozneje. 4 ) Zato se ne sme prepovedati prezentacija domicilirane menice v akcept, § 21 ( 2 ), mora pa se trasatu dati prilika, da imenuje domi- ciliata, le, če to odredi trasant ali indosant po 54 Menični zakon. § 21 ( J ) ( 4 ). Ako trasant sploh ni odredil pred¬ ložitve v akcept, je sankcija zoper njega v tem, da bo imetnik, če trasata ne najde v plačilnem kraju, napravil protest v zrak in zahteval re¬ gres (krivo Cim. 32, da se domicilirana trata mora predložiti v akcept, če trasant ni ime¬ noval domiciliata; krivo tudi Bart. 43, 17, ki se zdi, da domiciliata načelno smatra za imetnikovega zaupnika, kateremu plača trasat, namesto da bi imetnik iskal plačilo pri trasatu; to ni izključeno, toda načelno mora pač imetnik k domiciliatu po plačilo). ■’) Če se ne najde, je zavezan za regresno vsoto, § 27 ( 2 ). e ) Torej po zakonski fikciji; pač tudi, če je trasatovo (menično) prebivališče izrečno ozna¬ čeno za plačilni kraj, pa trasant ni imenoval domiciliata. Gl. § 4 op. 1 c). 7 ) Če ni trasant sam označil koga drugega kot osebo, pri kateri naj se išče plačilo, v tem primeru gre po § 4 op. 1 c) za pravi domicil. Trasat lahko označi osebo ali prostor, kjer naj se išče plačilo, § 102 ( 2 ). Razmerje med trasatom in to osebo ni meničnopravno. § 26 velja za lastno menico, gl. §§ 104 op. 3 ), 105 op. 14 ). § 27. (J) Z akeeptom 1 ) se trasat 2 ) zaveže, 3 ) plačati menico 4 ) ob dospelosti. 5 ) 6 ) ( 2 ) Če se menica ne plača, 7 ) je imetnik, 8 ) najsi bi bil to trasant sam, na podstavi menice ! ') upra¬ vičen za neposrednjo 10 ) tožbo zoper akceptanta za vse, kar se sme zahtevati po §§ 47. in 48. 41 ) Razlika od mr. 23 ni bistvena; tudi po pra¬ vilnem nauku in praksi na osnovi mr. 81 ( 2 ) §§ 26, 27. 55 se sme v regresu od akceptanla zahtevati re¬ gresna vsota, tudi po mz. trasat nima meničnih pravic zoper trasanta. r ) § 24. 2 ) § 24 op. s ). :1 ) Po meničnem pravu; zaveza se uveljavlja v meničnem postopanju; solidarnost § 46. 4 ) Menično vsoto z obrestmi po § 5 vred. — Delno vsoto v primeru § 25 (*). ■') Pred dospetkom po §§ 42 (- ! ) št. 2, 43 (•■). ,; ) Akceptant je glavni dolžnik trate, če on plača, ugasne menični dolg povsem, on nima meničnih pravic zoper nikogar. S tem ni rečeno nič glede kritja, katero sme redno — če ni plačal za dar — zahtevati od trasanta, pri komi¬ sijski trati od komitenta, po njihovem lzven- meničnem pravnem razmerju; to razmerje mora on dokazati v pravdi, menica sama bo redno le dokaz, da je menično vsoto res plačal (jako sporno). — Zaveza za neopravičeno obo¬ gatitev § 85. 7 ) 0 dospetku ali pred dospetkom. “) Po §§ 15 (‘)> 17 do l y legitimirani imet¬ nik, dalje oni, ki je menico izkupil kot regresni zavezanec ali kot intervenient, pa tudi izven menice legitimirani menični upravičenec (ano- malni naslednik). u ) To se pravi: akceptirana menica sama je osnova za tožbo, ni treba dokaza, da je akcep¬ tant dobil kritje; da ga ni dobil, bi lahko pri¬ govarjal tožitelju-trasantu. 10 ) Nepotrebna beseda, gl. § 46 ( J ) do ( :! ), razen če se je hotelo naglasiti, da to ni regresna tožba, op. 3I ), § 42 op. 2 ). 56 Menični zakon. 71 ) Zahtevati sme oni, ki je menični upravi¬ čenec o dospetku, regresno vsoto po § 47, oni, ki je menico plačal v regresu, po § 48. Dvom¬ ljivo je, ali se sme regresna vsota zahtevati, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za regres. To bi se dalo sklepati iz besed «na podstavi menice:, prezentacija in protest nista omenjena. Vendar je brez dvoma potrebna prezentacija, razen če je bila izrečno odpuščena ali iskalni dolg s posebno klavzulo izpremenjen v pri nosnega. Drugače je s protestom, tega za ohranitev me¬ ničnih pravic zoper akceptanta ni treba, izjema § 59 ( 2 ), ne pa, kakor bi hotel Vrb. M. 105, 106, 154, primer mr. 43, 99, ki nista prevzeta v mz., tako da se da trditi, da se vsota, izračunjena po § 47 ali § 48 lahko zahteva brez protesta. Istega mnenja, brez utemeljevanja Bart. 45, Čim. 33, nasprotnega Straž. 173, ki brez pro¬ testa priznava samo zamudne obresti, in Vrb. M. 114. Razlika je glede provizije in eventualno glede obrestne mere in meničnega tečaja po § 51, kajti če se ni napravil protest, se tudi po § 47 ne smejo zahtevati stroški zanj. Primer § 48 si je brez protesta moči zamisliti samo pri akceptantovem avalistu, ki ostane zavezan brez protesta in ima sam regres. Gl. § 53 op. i«). 4? 28. Sinatra se, da je trasat odklonil akceptiranje trasirane menice, 1 ) če je napisani 2 ) akcept pre¬ črtal, 3 ) preden je dal listino iz roke; 1 ) vendar pa je zavezan po vsebini danega akcepta, 5 ) če ga je prečrtal šele potem, ko je pismeno °) obvestil imetnika 7 ) ali kateregakoli podpisnika, 8 ) da je trasirano menico akceptiral. 11 ) §§ 27j 28. 57 Vprav nasprotno določa mr. 21 ( 4 ), da se dan, t. j. podpisan akcept ne more več opozvati. 4 ) Posledica regres po § 42 ( :! ) št. 1. 2 ) Beseda «napisani» je odveč, § 24 ( 4 ) pozna samo pismen akcept. ;! ) Ali izradiral ali kemijski odstranil ali s pristavkom v besedilu opozval (npr. pred «sprejmem» se zapiše «ne»), vsekakor mora Diti opoziv viden na menici. Samo trasat ali po njem ovlaščena oseba more opozvati akcept. 4 ) Zadosti je, da pride z njegovo voljo iz njegove oblasti. — Iz besedila bi se dalo skle¬ pati, da zakon osvaja teorijo, po kateri akcep- tant ne pride v zavezo že z enostranskim skripturmm aktom, nego šele s podpisom i n hoteno izguoo oblasti nad listino. Praktični pomen je velik: akceptant, kateremu je me¬ nica prešla (§ 15 op. °), sme, ako jo zopet — kakorkoli — dobi v roke, akcept brez dvoma veljavno prečrtati napram onemu, ki je menico pridobil ziomiselno ali z veliko nemarnostjo, § 15 (-), in ni v zavezi napram vsem, ki jo pridobe z opozvanim (prečrtanim) akceptom, v zavezi pa bo vendar napram onim, ki so jo v dobri veri pridobili s še neopozvanim ak¬ ceptom, kajti splošno načelo zaščite dobro¬ vernega pridobitelja mora imeti prednost (slično, pa ne povsem enako Straž. 178). Vse¬ kakor opoziv lii učinkovit, če se izvrši potem, ko je trasat menico d a 1 iz rok. 5 ) Ista dikcija kakor v § 25 drugem stavku odst. ( 2 ). 8 ) Ni pa treba posebnega pismenega ob¬ vestila ad hoc. Vsako pismeno, tudi brzojavno, 58 Menični zakon. naznanilo, da se je akcept dal — ne, da se bo dal —, zadostuje, tudi zadostuje, da je trasat obvestilo odposlal ali dal poslati, ni treba, da ga je naslovljenec dobil. Ne zadostuje ustno obvestilo, niti ne, da je trasat vpričo imetnika podpisal akcept. 7 ) Ne prezentanta, ki je menico samo «držal v rokah./; tako zaradi nadaljevanja: ) m ( 2 ) pa sta v skladu z našim dosedanjim naukom o avalu, 62 Menični zakon. odst. ( 3 ) je v nasprotju z njim, menične re¬ gresne pravice se avalistu doslej niso prizna¬ vale. *) a) To velja za kakovost obveze (kot ak- ceptant, regresni zavezanec, akceptant za čast), zlasti glede pogojev za uveljavljanje zaveze (prezentacija, protest, notifikacija) in glede zastaralnega roka. Akceptantov avalist je torej zavezan brez protesta (§ 27 op. 11 ), prezen¬ tacija pri akceptantu — domiciliatu — je po trebna, ne pa pri avalistu, kakor se zdi, da hočeta Straž. 99, Vrb. M. 51, 88, 123), avalist regresnega zavezanca le, če se je menica pro¬ testirala; avalist pa ne more zahtevati, da bi se čini menične skrbnosti in opreznosti izvršili zoper njega osebno, toda plačati mora le, če se menica in priznanica in protest izroče njemu. Avalistova zaveza je solidarna (§ 46), ni pa zoper akceptantovega avalista obogatitvenega zahtevka po § 85. b) Načelo odst. (*) ne velja glede obsega in vsebine zaveze, v avalu so mogoče omejitve, zlasti glede vsote. Prav dvomljivo je, ali je dopuščen pogoj, zakon ga ne prepoveduje iz¬ rečno, kakor v §§ 1 št. 2, 11, 25. 2 ) Npr. pomanjkanje pasivne menične spo¬ sobnosti, zastaranje v prid zavezancu, kateremu je avalist pristopil (če ni nastopilo tudi v prid avalistu, § 83), ponarejen podpis «glavnega» zavezanca: avalistova zaveza je za ta del samo¬ stojna. Vendar pa sledi iz odst. ( 1 ) in iz sploš¬ nih načel o poroštvu, da avalist lahko uporablja druge prigovore, ki bi jih imel «glavni zave- zanec>, npr. odpust ali odgoditev dolga, kom¬ penzacijo. §§ 31, 32. 63 3 ) Razlogov «ničnosti», ki niso formalni, iz menice redno ni videti, formalni se redno vi¬ dijo: akcept s samim trasatovim podpisom na hrbtu, indosament s samim indosantovim pod¬ pisom na licu menice, neoverjen ročni znak podpisnikov. 4 ) Ne glede na to, da bi bil ta «glavni za- vezanec» zoper imetnika ali drugega nasled¬ nika morda imel uspešne prigovore. «Dal> gl. tudi § 30 (3) ( 4 ). 5 ) Tu op. 4 ) ne velja: prednik, tudi akcep- tant, ki ni odgovoren «glavnemu» zavezancu, ni odgovoren niti avalistu, t. j. zoper njega ima tudi prigovore, ki bi jih imel zoper «glavnega» zavezanca. «) Razmerje več avalistov istega zglavnega:* zavezanca se presoja po občem drž. (trg.) pravu. Če plača eden, nima meničnega regresa zoper druge. § 31 velja za lastno menico in za ček. V. poglavje. Dospelost. § 32 . (!) Menica se lahko izda: 4 ) na določen dan; 2 ) na določen čas po izdaji; 3 ) na vpogled; 4 ) na določen čas po vpogledu. 5 ) ( 2 ) Nične so menice, v katerih je dospelost drugače naznačena, 6 ) kakor tudi menice z več dospetki. 7 ) 8 ) 64 Menični zakon. Razlika od mr. 4 št. 4, ki pozna tudi sejem¬ sko menico. Glede odst. ( 2 ) gl. mr. 7. 1) Gl. §§ 1 št. 4, 2 ( 2 ), 16 ( 2 ), 36. 2 ) Menica dnevnica. Dan je določen po koledarju, tudi po cerkvenem, če je tako do¬ ločen točno in kot e n dan (ne: o božiču, o veliki noči, na sv. Janeza dan), z državnim praznikom, z izrazi, ki jih navaja § 35 ( 4 ) ali sicer točno: «prihodnjo sredo», «pojutrišnjem>, «tri dni po velikem Šmarnu leta 1929». Letnica ni bistvena; če ni navedena, velja prvi ozna¬ čeni dan, ki sledi v tekočem, če je v tem minil, v prihodnjem letu. Pri cerkvenih praznikih velja vpoštevati, da se katoliški in pravoslavni cerkveni koledar ne strinjata, § 36 op. 3 ). 3 ) Menica oddnevnica; dan izdaje se ne -šteje v rok, ki naj poteče do dospetka, § 101 ('). — Glede računanja gl. § 35 C 1 ) do ( 3 ) ( 5 ) ( B )- Čuvati se je treba izrazov, ki bi pomenili za dospetek namesto določenega dne (več) dneven rok, npr. «v treh dneh», «tekom enega tedna», prav: «čez tri dni», «čez en teden». 4 ) Menica vpoglednica; izrazi so npr. «ob vpogledu», «ob pokazu», pač tudi «kadar- koli>>, «po volji» imetnikovi; ako bi se dalo razumeti, da po trasantovi ali trasatovi volji, bi bila menica neveljavna. Gl. §§ 2 ( 2 ), 22, 33. 5 ) Menica povpoglednica; dospetek je določen s kombinacijo vpoglednice z od- dnevnico; gl. §§ 22, 34, 35 (*) do ( 3 ) ( 5 ) ( 6 ). 6 ) Zlasti sejemske menice in običajniče (usomenice), toda gl. § 95. Glede menice «na odpoved» je dvomljivo, ali ni vpoglednica (tako Straž. 63, proti Čim. 37); odločilno bo, kako se § 32. 65 izraz razume v prometu, če znači isto, kar «na pokaz», bo menica veljavna. 7 ) Z več dospetki za celo menično vsoto ali z več dospetki za dele menične vsote (ob¬ ročna menica). Menica, v kateri dospetek sploh ni določen, velja za menico vpoglednico, § 2 ( 2 ). 8 ) Prolongacija. a) S sporazumom med zavezanci in imetnikom se lahko izpre- meni sam dospetek ali pa se le odgodi plačilo. Ako se ne izda o sporazumu nova menica ali ako se sporazum ne poočiti na menici, velja samo med strankami. b) Ako se izda nova (p r o 1 o n g a c i j s k a) menica, so zavezani po njej samo oni, ki jo podpišejo, dospetek, zastaranje, čini menične skrbnosti in opreznosti se ravnajo zanje le po njeni vsebini. Če stara menica po meničnem zakonu, zlasti z indosamentom, pride v roke dobrovernega pridobilca, so mu oni, ki so jo podpisali, zavezani po njeni vsebini, torej so zavezani dvakrat, ako so podpisali tudi novo menico. c) Ako pa se ne izda nova menica, nego se prolongacija samo poočiti na dosedanji (p r o - longirana menica), je treba razlikovati zlasti nastopne tri primere: a) Jasno se vidi iz menice, da je preložen sam dospetek. Zave¬ zanci, ki so pristopili k sporazumu, odgovarjajo po novi vsebini menice, ostali po stari (§ 69); pri izvrševanju činov menične skrbnosti lahko nastanejo velike težave. — /5) Jasno se vidi, da je odgodeno samo plačilo; to se sicer ne more zahtevati, dokler ne preteče odgoditveni rok, toda ker dospetek ni izpremenjen, se je treba pri izvrševanju činov menične skrbnosti in opreznosti ravnati po dospetku, ne po odgode- 5 66 Menični zakon. nem plačilnem dnevu (prejudic, zastaranje — ne brez izjem). — y) Ce prolongacija ni jasno izražena v smislu točk a) ali /J), velja domneva, da je mišljena samo odgoditev plačilnega dne (primer p). — V podrobnostih je mnogo spor¬ nega. Gl. § 53. § 32 velja za lastno menico. § 33. Menica po vpogledu 1 ) je plačljiva, čim se pred¬ loži. 2 ) Predložiti jo je treba v plačilo v zakonskih rokih ali v rokih, odrejenih za to, da se predlože zaradi akceptiranja menice, plačljive na določen čas po vpogledu (§ 22.). 3 ) V bistvu isto, kar določa mr. 31, samo da je del določb čl. 31 prenesen v § 22 (šestmesečni zakonski rok za prezentacijo namesto dvolet¬ nega) in v § 52 (posledice prejudica). J ) § 32. 2 ) T. j. prezentira v plačilo; izključeno ni, da se najprej prezentira samo v akcept ali samo v opozorilo trasatu, da bo treba plačati. 3 ) Gl. § 22. Več trasatom je treba vpogled- nico predložiti v plačilo isti dan, sicer bi bil dan dospetka nedoločen. — Posledica zamude § 52. Zastaranje akceptantove zaveze, gl. § 78 op. s). Gl. § 53. § 33 velja za lastno menico. § 34. (!) Dospelost menice na določen čas po vpo¬ gledu J ) se izračuni po dnevu akcepta 2 ) ali po dnevu protesta. 3 ) 67 §§ 32, 33, 34, 35. ( 2 ) Če protest ni vzdignjen, 4 ) se smatra glede akceptanta, 5 ) da je postavljen nedatirani akcept na poslednji dan zakonskega 6 ) ali odrejenega 7 ) roka za predložitev. 8 ) Ni razlike od mr. 20, razen da je v odst. ( 2 ) rešeno sporno vprašanje, ali se povpogledni rok pri nedatiranem akceptu računi vedno od preteka zakonskega vpoglednega roka ali od roka, določenega v menici: eno ali drugo, gl. op. 7 ) 8 ). Del določb čl. 20 je prevzet v § 24 ( 2 ). 1) § 32. — Prezentacija v akcept § 22. — Izračunavanje povpoglednega roka § 35 ( 4 ) do ( 3 ) ( 3 ) ( 6 ). 2 ) § 22 . 3 ) Zbog odklonitve akcepta ali zbog ne¬ datiran ja, §§ 24 ( 2 ), 43 ( s ), prejudic § 52. 4 ) Pravilno po času, kraju, obliki in vsebini, §§ 43 ( 3 ), 20, 70 sl. G ) Regresni zavezanci so prosti, gl. § 52, niso pa prosti akceptantovi avalisti. c ) § 22 (i). 7 ) § 22 (2). s ) Zakonski šestmesečni rok pride v poštev le, če trasant ni odredil drugačnega i-oka. Po indosantu odrejeni rok za izračunavanje do- spetka sploh ne pride v poštev, pač pa za vzdržan je indosantove zaveze, § 52 ( 3 ) v zvezi s § 22 (3). Gl. § 53. § 34 velja za lastno menico, gl. §§ 105 op. 4 ), 106 (2). § 35. (') Menica, ki se glasi na en mesec ali na več mesecev po dnevu izdaje 4 ) ali po dnevu vpo- 68 Menični zakon. gleda, 2 ) dospe na ustrezni dan 3 ) onega meseca, v katerem se mora izvršiti plačilo. 4 ) ( 2 ) Če v tem mesecu ni tega dne, dospe menica na poslednji dan tega meseca. 3 ) ( 3 ) Če se glasi menica na eden ali na več celih mesecev in pol meseca od dne izdaje ali po vpo¬ gledu, se računijo najprej celi meseci. 6 ) ( 4 ) Če je dospelost odrejena na začetek, na polovico ali na konec meseca, je treba razumeti s tem izrazom prvi, petnajsti ali poslednji dan meseca. 7 ) ( 5 ) Izraza: «osem dni» ali: «petnajst dni» ne pomenita enega ali dveh tednov, nego celih osem dni ali petnajst dni. (°) Izraz: «pol meseca» pomeni petnajst dni. 7 ) Razlike od mr. 30 ( 2 ), 32 so: a) § 35 ne omenja leta, pol leta, četrt leta; b) § 35 ne omenja rokov po tednih; po analogiji izraču¬ navanja rokov po mesecih je treba reči, da me¬ nica oddnevnica ali povpoglednica dospe na istoimenski tedenski dan po preteku določe¬ nega števila tednov (razdobij po 7 dni); c) odst. ( 5 ) je nov; v našem jeziku bi ne bil potreben, v nemški vsakdanji govorici pa bi «osem dni» pomenilo en teden in v francoski «petnajst dni» dva tedna; č) da se dan, ki je odločilen za začetek toka, ne računi v rok, je rečeno v § 101 ( 1 ), § 100 ( 2 ) drugi stavek pa pojasnjuje, da se prazniki v toku roka štejejo pri izračunavanju roka. 4 ) § 1 št. 7. 2 ) § 34 C). 3 ) Po datumu, dvomljivo Straž. 194, ki trdi, da menica, izdana 29. februarja 1 mesec a dato, dospe 28. marca (zakaj ne 29. marca?). Krivo §§ 35, 36. 69 Bart. 52, 53, ki zahteva, da preteče ves dan istega števila ali istega imena, tako da bi me¬ nica, izdana 2. januarja 2 meseca a dato, do¬ spela 3. marca, menica izdana v ponedeljek na 14 dni pa tretji torek. 4 ) Po tem pravilu se računijo tudi leta, četrtletja, poluletja. 5 ) V prestopnem letu torej eventualno 29. februarja. 8 ) Po odst. ( J ). ") Vseeno, ali ima mesec 28,29, 30 ali 31 dni. § 35 velja za lastno menico. § 36. ( ] ) Če je menica plačljiva 1 ) na določen 2 ) dan v takem kraju, kjer ne velja isti koledar, 3 ) ki velja v kraju izdaje, 4 ) se smatra, 5 ) da je dospelost od¬ rejena po koledarju, ki velja v plačilnem kraju. 0 ) ( 2 ) Če se trasira menica, plačljiva na določen čas* od izdaje, 7 ) med dvema krajema, katerih koledarja sta različna, se preračuni dan izdaje na dan, ki mu ustreza v koledarju plačilnega kraja, in po tem se določi dospelost. 8 ) ( 3 ) Koki za predložitev menic 9 ) se računijo po predpisih prednjega odstavka. ( 4 ) Ti predpisi se ne uporabljajo, če je raz¬ vidna iz pripomb 10 ) ali kar iz vsebine menice 1 ') namera, da je usvojeno 12 ) kaj drugega. § 36 je mnogo popolnejši nego mr. 34, ki izrečno ureja samo primer, da je oddnevnica izdana v deželi, kjer velja julijanski koledar, * V izvirniku: «vreme»; v «Uradnem listu... » na¬ pačno prevedeno z besedo: «lan», nato pa 8. avgusta 1929 pod št. 332 popravljeno. 70 Menični zakon. in plačljiva v območju mr. — Nov in važen je zlasti odst. ( 4 ). 1) §§ 1 št. 5, 2 («), 4. 2 ) § 32, dnevnica. а ) Ne gre samo za razliko med gregorijan¬ skim in julijanskim koledarjem, nego sploh za razlike med koledarji. Važna je stvar tudi še v naši državi sami, dasi je z zakonom 10. januarja 1919 (Sl. Nov. 1), državni koledar izenačen po novem koledarju, ker se čas izdaje in dospetka lahko določata s cerkvenimi prazniki, težko bo pa reči, v katerem kraju «velja» eden ali drugi cerkveni koledar ali oba. To bo morala rešiti praksa. 4 ) §§ 1 št. 7, 2 ( 4 ). 5 ) Prosta domneva, gl. odst. ( 4 ). б ) Menica, izdana 1. januarja v kraju s sta¬ rim koledarjem za 1. april in plačljiva v Ljub¬ ljani, dospe 1. aprila po novem koledarju, dasi je po starem to šele 19. marec. 7 ) § 32, oddnevnica, gl. § 35. «) Npr. menica, izdana v kraju s starim koledarjem dne 1. januarja 1 mesec a dato, bo dospela v Ljubljani 14. februarja. °) Vpoglednic in povpoglednic; zakonski rok in po trasantu ali indosantu določeni roki, npr. menica povpoglednica, izdana v kraju s starim koledarjem dne 1. januarja s povpoglednim rokom enega tedna, se mora trasatu v Ljubljani predložiti najkesneje 14. julija in dospe naj- kesneje 21. julija. — Isto velja po smislu, če gre za roke prezentacije v akcept po § 21, dasi tu ne bo odločilen koledar plačilnega kraja, nego koledar v trasatovem prebivališču; de¬ janskih razlik zato ne bo, npr. menica, izdana §§ 36, 37. 71 v kraju s starim koledarjem 1. januarja in plač¬ ljiva v Ljubljani 1. maja, ima trasata A v kraju s starim koledarjem in trasata B v kraju z novim koledarjem, obema je treba po trasan- tovi odredbi menico predložiti v akcept tekom drugega meseca po izdaji. Če se računi po koledarju v trasatovem prebivališču, je treba menico predložiti A-ju od 1. do 28. februarja po starem, B-ju od 14. februarja do 13. marca po novem koledarju, dejanski so to isti dnevi; plačati je treba v Ljubljani 14. maja. — Gl. § 53. 10 ) V kraju s starim koledarjem je npr. v datumu izdaje izrečno rečeno, da gre za novi koledar, ali: menica naj dospe prvi dan kato¬ liške velike noči določenega leta. n) Menica, izdana 1. aprila v kraju s starim koledarjem, naj se plača v Ljubljani 7. aprila. Po odst. (!) bi se morala plačati 7. aprila po novem, torej prej, kot je izdana: jasno, da je izdatelj mislil na 20. april po novem. 12 ) Ni treba, da gre za dogovor, usvoji si trasant, indosant lahko enostranski. § 36 velja za lastno menico. VI. poglavje. Plačilo. § 37 . (!) Imetnik 4 ) mora predložiti menico 2 ) v pla¬ čilo 3 ) ali na sam plačilni dan 4 ) ali pa na eden dveh delavnikov, ki prideta takoj za njim. 6 ) 6 )") ( 2 ) Tudi če se predloži menica zavodu za ob¬ računavanje, 8 ) se smatra za predloženo v plačilo. ( 3 ) Minister za trgovino in industrijo odredi z uredbo take zavode za obračunavanje. 9 ) 2 Menični zakon. Odst. (') se strinja z naukom na osnovi mr. 41, nima pa mr. izrečne določbe; odst. ( 2 ) in ( 3 ) sta nova. *) Legitimiran po §§ 15, 18 ali anomalni naslednik (npr. dedič, imetnikov cesionar, sodni organ ali zahtevajoči upnik, komur se je menica preodkazala v izvršbi), tudi z indosa- mentom (§ 17) ali drugače pooblaščena oseba, n e, kdor menico samo drži v rokah. 2 ) Duplikat §§ 64, 65. 3 ) Trasatu, akceptantu, domiciliatu (§§ 4, 26), adresatu v sili, akceptantu za čast (§ 59), ne avalistu (§ 31 op. ’), trasantu, indosantu. Predložiti mora menico in zahtevati plačilo, po menični dolg je treba iti, če ni v menici iz¬ raženo drugače. . 4 ) Dan dospetka, če je delavnik, sicer prvi sledeči delavnik (§ 100), gl. § 102. 5 ) Imetnik ima torej tri sledeče delavnike na razpolago za prezentacijo. fi ) Prezentirati je treba na plačilnem kraju §§ 1 št. 5, 2 ( 3 ), 4. Če je več krajev tega imena, izbere dobroverni imetnik svobodno, imetnik, ki bi vedoma prezentiral na nepravem kraju, pa ne prezentira pravilno (sporno, nasprotnega mnenja Straž. 199). Gl. §§ 1 op. 8 ), 102. ") Posledica nepravilne prezentacije ali opustitve prezentacije je napram regresnim zavezancem prejudic (§ 52), za akceptanta pravica sodnega pologa (§ 41). 8 ) Seveda, če je oni, od kogar se sme pla¬ čilo zahtevati, član obračunavališča ali vsaj pri njem zastopan, prim. § 12 čz. (krivo Bart. 191, ki to zahteva samo za ček), ni treba, da je obračunavališče baš v plačilnem kraju, gl. § 12 §§ 37, 38. 73 v nasprotju s § 18 čz. (dvomljivo). Vsekakor je treba tudi zavodu za obračunavanje prezen- tirati tekom roka, določenega v odst. j 1 ). 9 ) Uredba še ni objavljena. Gl. § 53. § 37 velja za lastno menico, gl. § 105 op. •'), za ček samo odst. ( 3 ). § 38. (') Ko trasat 1 ) plača 2 ) menico, sme zahte¬ vati, 3 ) naj se mu preda s potrdilom na njej, 4 ) da je plačana. ( 2 ) Imetnik 5 ) ne sme odkloniti delnega plačila. ( 3 ) Ob delnem °) plačilu sme trasat zahtevati, da se to plačilo zabeleži na menici 7 ) in da se mu izdaj o njem priznanica. 8 ) Odst. 0) je enak mr. 39 (’), odst. ( 2 ) mr. 38, odst. ( 3 ) se razlikuje od mr. 39 ( 2 ) v tem, da ob delnem plačilu ne daje pravice do pobot¬ nice na kopiji. 4 ) Ali akceptant, tudi v regresu (§ 27) intervenient (§ 61). 2 ) Tudi z datio in solutum (dogovorno), kompenzacijo i. sl. :i ) Brez predaje pobotane menice vsoto lahko položi pri sodišču po § 1425 odz. takoj ali po § 41. 4 ) Na licu ali na hrbtu, pač tudi na alonži. Izrazi niso predpisani, bistven je podpis pre¬ jemnikov. Prejemnik ni dolžan dati drugačne priznanice, plačniku ni treba zadovoljiti se z drugačno, vendar sploh ni zavezan, zahtevati pobotane menice («sme»). 6) Gl. § 37 o"p. i). 74 Menični zakon. 6 ) Vseeno, ali je bila akceptirana cela menična vsota ali ne. Ni treba sprejeti delnega plačila po protestu, ako pa se ne sprejme pred protestom, se izgubi regres za ta del plačila, plačnik lahko položi delno plačilo pri sodišču. 7 ) Gl. op. 4 ) prvi stavek. Menica sama je potrebna za protest in regres. 8 ) § 1426 odz. Prim. §§ 49 (i), 50, 57, 61, 74 ( 2 ) (»), 75. § 38 velja za lastno menico. § 39 . (!) Imetnik 1 ) menice se ne more prisiliti -) (la bi sprejel plačilo pred dospelostjo. 1 ) ( 2 ) Če plača trasat 4 ) menico pred dospelostjo, jo plača na lastno nevarnost. 5 ) ( 3 ) Kdor«) plača menico ob dospelosti, 7 ) je polnoveljavno osvobojen, 8 ) razen če ni pri tem na njegovi strani 8 ) zle namere 10 ) ali velike nemar¬ nosti. Preizkusiti mora, ali je vrsta indosamentov pravilna, 11 ) ne pa tudi, ali so podpisi indosantov pristni. 12 ) § 39 je v skladu z naukom, kakor se je razvil na temelju mr., ki pa naravnost vsebuje v čl. 36 ( J ) ( 3 ) samo določbo drugega stavka odst. ( 3 ). 4 ) § 37 op. 1 ). 2 ) § 1413 odz. Torej bi se polog pri sodišču izvršil ob plačnikovih stroških in na njegovo nevarnost. 3 ) Imetniku ni zabranjeno, da sprejme pla¬ čilo pred dospetkom, vendar mu ni treba trpeti, da bi se mu odbil diskont. §§ 38, 39. 75 4 ) Tudi akceptant ali domiciliat. To velja tudi za intervenienta in cregresnega zavezanca», dasi iz drugih razlogov. B ) Nevarnost je zlasti v tem, da plača mate- rialno ne legitimiranemu imetniku in da za to plačilo ne more zahtevati kritja, pač pa mora morda plačati še enkrat, § 15 ( 2 ). Tudi mora plačnik pred dospetkom dokazati veljav¬ nost plačila, ne nasprotnik neveljavnosti. °) «Kdor> — akceptant, ki je osvobojen iz kritvenega razmerja, domiciliat, ki osvobodi trasata ali akceptanta. T ) Trasat po dospetku redno ne more pla¬ čati na trasantov račun, če se ni napravil pro¬ test (§ 45), domiciliat ne na trasatov. Gl. § 41 op. 3). 8 ) Gl. drugi stavek tega odstavka. °) Vseeno, ali prejemnik plačila ravna v dobri veri ali zlonamerno ali z veliko nemar¬ nostjo ; za sporazum, osnovan na lokavstvu, §§ 16 j 1 ), 18 ( 2 ), tu ne gre. 10 ) Ni treba zle namere v smislu, da name¬ rava plačnik oškodovati onega, ki je materialno upravičen zahtevati plačilo, zadostuje vednost, da formalno legitimirani imetnik ni stvarno upravičen iz menice, saj zadostuje celo velika nemarnost («vedeti morati>). Zadostuje torej npr. vednost, da je zadnji indosament ponarejen. 11 ) «Velika nemarnost> je pomanjkanje v prometu z menicami običajne opreznosti, gl. § 15 ( 2 ) op. 8 b). Ne nalaga pa zakon dolžnosti, preizkusiti materialno legitimacijo, če je imetnik formalno legitimiran po menici, niti ne upravičuje v tako preizkušnjo v tem smislu, da bi formalno 76 Menični zakon. legitimirani imetnik moral dokazati svojo materialno legitimacijo, § 15 (')• Stališče plač¬ nika je torej tako: on mora preizkusiti formalno legitimacijo in plača veljavno, če glede mate¬ rialne legitimacije ne ravna zlonamerno ali z veliko nemarnostjo. Če pa odreče po menici formalno legitimiranemu imetniku plačilo vsled pomanjkanja materialne legitimacije,- mora sam dokazati, da je ni, gl. op. pri §§ 15, 16 (>), dočim mora anomalni naslednik do¬ kazati tudi svojo materialno legitimacijo. Pravilnost vrste indosamentov §§ 15 j 1 ), 17 do 19. Če ne preizkusi in plača napačni osebi, ne more zahtevati kritja in ni osvo¬ bojen, plačati mora še enkrat. 12 ) T. j.: ali so se res podpisale tiste osebe kot indosanti, katerih imena so zapisana kot imena indosantov. — Istovetnost prezentanta z ono osebo, ki je po menici upravičena zahte¬ vati plačilo, mora plačnik preizkusiti, razen če je imetnik legitimiran po indosamentu in blanko. Če plačnik pri preizkušnji ravna zlo¬ namerno ali z veliko nemarnostjo, ni osvobojen; ne sme pa svoje pravice izvrševati šikanozno. § 89 velja za lastno menico, gl. § 105 op. 5 ), glede čeka § 28 op. 7 ) čz. § 40. (’) Če se glasi menica na denar, 1 ) ki v plačil¬ nem kraju 2 ) ni v tečaju, 1 ) se sme 4 ) plačati me¬ nična vsota z denarjem, ki je tu v tečaju, in sicer po vrednosti, 5 ) ki jo ima na dan, ko se more °) plačilo zahtevati, razen če ni odredil trasant v menici 7 ) plačila vprav z denarjem, ki je označen v njej (pripomba dejanskega izplačila s tujim denarjem). 8 ) Vrednost tujega denarja se določi po §§ 39, 40. 77 uzancah plačilnega kraja. 1 ') Vendar pa trasant 10 ) lahko odredi, da se računi vsota, ki jo je treba plačati, po tečaju, odrejenem v menici, ali po tečaju, ki ga je odredil eden izmed indosantov; v tem primeru sc mora plačati ta vsota z domačim denarjem. 11 ) ( 2 ) Če je označena menična vsota v denarju, ki ima isti naziv, toda različno vrednost v deželi, kjer je bila menica izdana, in v oni, kjer naj se plača, se smatra, da je mišljen denaf plačilnega kraja. 12 ) Mr. 37 molči o načinu izračunavanja tujega denarja (gl. pa čl. 50, 51). — § 40 ( 2 ) je nov. 1 ) §§ 1 it. 2, 6. 2 ) §§ 1 št. 5, 2 ( :! ), 4, gre le za plačilni kraj v naši državi. :! ) Ni zakonito plačilno sredstvo. 4 ) Izbero ima plačnik, ne prejemnik plačila. 5 ) Tečajni (kurzni) vrednosti, gl. op. 0 ). ") Važno: a) ne, ko se zahteva, nego ko se more zahtevati, torej na plačilni dan, če ni enak dnevu dospetka, § 37 (’). Tudi akceptant, ki brez protesta ostane v zavezi tri leta po do- spetku (§ 78), ni dolžan plačati po drugem kurzu, bodisi tudi, da se mu menica.prezentira v plačilo šele koncem tretjega leta; po tem kurzu pa mora plačati, nevarnosti porasta kurza se reši s pologom pri sodišču, § 41. b) V regresu pred dospetkom je stvar prav dvomljiva, vobče bo odločal dan, ko se sme za¬ htevati ta regres, t. j. ko so izpolnjeni pogoji zanj (§§ 42, 43), imetnik ni dolžan čakati dneva dospetka, če ga čaka, ne sme tega storiti na strošek regresnih zavezancev, ki morajo imeti denar za plačilo pripravljen, čim so izpolnjeni 78 Menični zakon. pogoji za regres. Drugače bo, če imetnik pri¬ pusti akcept za čast, s t$m se odreče regresu pred dospetkom, § 55 ( 3 ), drugače tudi, ako bi mogel dokazati, da je trasat odrekel akcept in izzval regres pred dospetkom prav zato, da bi se rešil njemu neprijetne kurzne tendence. Gl. § 47 op. 13 ) do 19 ). 7 ) Dogovor, ki ni poočiten z «efektivno> klavzulo, velja samo med strankama. 8 ) Navzlic klavzuli bo treba sprejeti pla¬ čilo z domačim denarjem (bančnicami), če ima prisilni tečaj v tem smislu, da se z (dotičnim) tujim denarjem sploh ne sme plačevati. ») Če ni posebne uzance, pač po uradnem tečaju najbližje ali one borze, katere tečaji so za plačilni kraj odločilni. 10 ) Samo trasant lahko izključi uporabo na¬ čela (uzance plačilnega kraja); če jo izključi, lahko sam določi tečaj v menici, ali pa prepusti kateremu izmed indosantov, da ga določi ta. n) V plačilnem kraju, tudi če je menična vsota izražena v — tam — tuji valuti. Važno v prekomorskem prometu. 12 ) Če ni iz menice vidno kaj drugega. Npr. švicarski in francoski franki. § 40 velja za lastno menico (§ 105 op. r ’) in za ček (§ 23 št. 6 čz.). § 41. Če se ne predloži menica v plačilo v roku, ki je označen v § 37., 1 ) sme-') položiti vsak dolžnika) menično vsoto 1 ) pri sodišču plačilnega kraja 3 ) ob imetnikovih stroških in na njegovo nevarnost. 6 ) §§ 40, 41. 79 Razliki od mr. 40 sta, da ta govori samo o akceptantu, ne o vsakem dolžniku, in da § 41 nima izrečne določbe mr. 40 ( 2 ). J ) Le če se prezentacija v plačilo po § 37 ni izvršila. — Če je bila odpuščena — prinosni dolg —, velja § 1425 odz. 2 ) Ne: «mora», lahko tudi čaka prezentacije. 3 ) Vsak dolžnik: gotovo ne trasant ali in- dosant ali njun avalist, ti so dolžniki šele, če so izpolnjeni pogoji za regres, prezentacija in protest. — Torej v prvi vrsti akceptant, pač tudi njegov avalist. Trasat, ki ni akceptiral, ni dolžnik, on torej vobče ni upravičen za polog, razen ako bi navzlic opustitvi prezentacije in protesta še mogel plačati na trasantov račun; isto velja za domiciliata napram akceptantu § 39 op. 7 ). Izkupna pravica regresnega zave¬ zanca § 49. 4 ) Golo menično, ne regresno vsoto, pač pa obresti po § 5. B ) Samo pri tem zanesljivo ob imetnikovih stroških in na njegovo nevarnost, ali sicer, bi se odločalo po § 1425 odz. — Gl. čl. XVIII. uv. zak. k jn. °) Ali je v drugih primerih mogoč sodni polog, ki učinkuje osvobodilno, se presoja po § 1425 odz.; gl. tudi §§ 49, 91 ( 2 ). — Vprašanja obvestitve upnika, ki jo zahteva § 1425 odz., § 41 ne ureja. Redno ne bo mogoča, ker upnik iz cirkulacijske listine dolžniku sploh ni znan; celo pri rekta-menici mu bo znan le, če se mu je naznanil s poročilom ali če se je menica akceptirala, ko je bil remitent, pri menici na lastni ukaz prvi indosatar, že napisan (ne, če 80 Menični zakon. se je sprejela za ta del in blanko), v tem pri¬ meru bo obvestilo potrebno, sicer pač ne. § 41 velja za lastno menico, gl. § 105 op. B ). VII. poglavje. Regres zbog neakceptiranja in zbog neplačila. § 42. j 1 ) Imetnik 1 ) sme vršiti regres zoper indosante, trasanta in ostale zavezance: 2 ) ( 2 ) ob dospelosti: 3 ) če ni menica plačana; 4 ) ( 3 ) in pred dospelostjo: 3 ) 1. ) če je bil akcept deloma ali popolnoma od¬ klonjen; 5 ) 2. ) če je otvorjen o trasatovi imovini konkurz, bodisi da je trasat akceptiral menico, bodisi da je ni akceptiral, 0 ) ali če ustavi plačila, 7 ) najsi ta usta¬ vitev ni ugotovljena s sodno odločbo; 8 ) ali če je ostala izvršba iz njegove imovine brezuspešna; 5 ) 10 ) 3. ) če je otvorjen konkurz o imovini trasanta take menice, ki se ne sme predložiti v akcepti¬ ranje. 11 ) Bistvena razlika od mr. je ta, da mz. ne pozna regresa za varnost; v vseh primerih, v katerih mr. daje regres za varnost, daje mz. regres za plačilo pred dospetkom — čl. 25 = § 42 ( 3 ) št. 1, čl. 29 = § 42 ( 3 ) št. 2 — dalje pa, z ozirom na § 21 ( 2 ), tudi v primeru § 42 ( 3 ) št. 3. Namen zakona je, da naj ne leže gospodarske vrednote več ali manj mrtve od časa, ko se da varnost, pa do dospetka in še dalje (mr. 28, 29), dasi je že postalo jako ver- §§ 41, 42. 81 jetno, da se menica sploh ne bo redno plačala; gospodarski je bolje, pravno pa manj zamotano, če se sme takoj zahtevati plačilo. *) § 15 ( J ), anomalni naslednik, tildi če je legitimiran po § 19, le tako, kakor njegov po § 15 ( J ) legitimirani prednik. Gl. tudi §§ 17, 18. -) T. j.: uveljavljati sme zavezo, katero so prevzeli za primer, da trasat ne stori pravilno, za kar je po menici pozvan, ali akceptant ne, za kar se je zavezal. «Ostali zavezancih so ava- listi in akceptant za čast; akceptant sam bi po besedilu zakona tudi spadal med nje (prim. § 46), vendar ga zakon v § 27 ( 2 ) prav za prav formalno izvzema izmed regresnih zavezancev, dasi mu obenem po obsegu in vsebini nalaga regresno zavezo. Obseg in vsebina regresne terjatve §§ 25, 47, 48, 50, 51, 57. 3 ) §§ 1 št. 4, 2 ( 2 ), 16 ( 2 ), 32 do 36. 4 ) §§37 do 40, nadaljnji pogoj redna pre- zentacija in protest, §§ 37, 43, 70 sl. B ) §§ 25, 28. Če je akcept deloma odklonjen, samo za odklonjeni del menične vsote, gl. tudi § 50. 6 ) Po konkurznem redu, §§ 68 sl. kr.; isto velja za primera §§ 25, 28. Sklep o otvoritvi konkurza mora biti pravnomočen. 7 ) Ustavitev plačil ni da bi morala imeti vedno za posledico otvoritev konkurza, prim. § 73 kr. — Iz besed «ustavi plačila» sledi, da mora biti ustavitev splošna. 8 ) Redno ne bo, izjemno morda, če se na¬ vzlic ustavitvi plačil (neplačevitosti), ugotov¬ ljeni po sodišču, ne otvori konkurz, § 73 kr. — Sicer bo moral oni, lri zahteva regres pred do- spetkom iz tega razloga, dokazati ustavitev 6 82 Menični zakon. plačil na kakršenkoli način. Sam protest po § 43 ( 5 ) v to ne bo zadostoval, pogoj tej prezen- taciji in temu protestu je baš ustavitev plačil. Če menica še ni akceptirana, bo krajša, pa ne povsem zanesljiva, pot ta, da bo imetnik pred¬ ložil menico v akcept; ako trasat ne sprejme, bo mogoč regres pred dospetkom iz tega vzroka. ®) Izvršba za denarno terjatev, gl. § 87 ( 2 ); ne zadostuje izvršba po §§ 346 do 369 izvrš. r. Delna brezuspešnost zadostuje. 10 ) Vseeno je, ali so razlogi § 42 ( 3 ) št. 2 na¬ stopili pred izdajo menice ali vsaj prej, kot je imetnik menico pridobil, ali pozneje (mr. 29 je ločil primera konkurza in ustavitve plačil od primera brezuspešne izvršbe). Stvar vsakega regresnega zavezanca je, da se prepriča, ali je trasat (akceptant) v konkurzu itd., s svojim podpisom prevzema zavezo baš za to, da bo plačal, če trasat ali akceptant ne plača. Vprav zaradi protesta, ki ga zahteva § 43 ( B ), pa tudi ni nevarno, da bi se morda šikanozno izkori¬ ščala kaka davno prej brez uspeha poizkušena izvršba. (Drugega mnenja Straž. 218.) 11 ) § 21 ( 2 ). Bart. 60 meni, da velja to tudi za primer § 21 ( 3 ), vendar nima prav, če je rok, do katerega se menica ne sme predložiti v akcept, že pretekel. Ako pa rok ni pretekel, se da to mnenje zastopati, kajti ni verjetno, da bi trasat hotel sprejeti menico, če je trasant v konkurzu. Straž. 218 in Čim. 46 citirata samo § 21, brez razlike. — Tudi v primeru št. 3 bo vseeno, kedaj se je nad trasantovo imovino otvoril konkurz, pomniti pa je treba, da tu ne zadostuje ustavitev plačil ali brezuspešna iz¬ vršba iz trasantove imovine. Gl. § 53. §§ 42, 43. 83 § 42 velja za lastno menico, gl. pa § 105 op. o). § 43. (’) Odklonitev 1 ) akcepta 2 ) ali plačila 3 ) se mora 4 ) ugotoviti z javno listino 3 ) (protest zbog neakceptiranja ali zbog neplačila). ( 2 ) Protest zbog neplačila je treba vzdigniti ali na plačilni dan menice ali pa na eden dveh delav¬ nikov, ki prideta takoj za njim.' J ) ( 3 ) Protest zbog neakceptiranja je treba vzdig¬ niti v rokih, odrejenih za predložitev zaradi akcep¬ tiranja. 7 ) Če je bila v primeru, navedenem v dru¬ gem odstavku § 23., menica predložena prvič na poslednji dan roka, se lahko vzdigne protest tudi ge na prihodnji dan. 8 ) ( 4 ) Če se vzdigne protest zbog neakceptiranja, ni treba predlagati menice v plačilo in tudi ne vzdigniti protesta zbog neplačila. 0 ) ( R ) V primerih, navedenih v § 42. pod 2.), more vršiti imetnik 10 ) regres gele potem, ko je pred¬ ložil trasatu menico v plačilo in ko se je protest vzdignil. 11 ) ( 6 ) V primerih, 12 ) navedenih v § 42. pod 3.), more vršiti imetnik regres, ko je predložil sodni odlok, s katerim je otvorjen konkurz o trasantovi imovini. 13 ) Novote nap ram mr. so: drugi stavek odst. ( 3 ) in odst. ( 4 ) do (°); posledica so dejstva, da je odpravljen promptni akcept in da je od¬ pravljen regres za varnost. Vendar pa ima pro¬ test po odst. (?) izvestno sličnost s protestom po čl. 29. J) Popolna ali delna. 2 ) §§ 25, 28. .. 3 ) §§ 37, 38 P), 59, prim. § 91 ( 4 ). 6 * 84 Menični zakon. 4 ) Če se hoče obdržati regres, gl. pa § 45, prim. tudi § 91 ( x ). 5 ) Gl. §§ 70 sl., nadomestni protest po § 77 j 1 ) je javna listina vsaj toliko, ker se mora vpisati v protestni register. 6 ) Torej tekom plačilnega roka, § 37. Dnevni čas § 102. 7 ) Mišljeni so tako roki, ki so odrejeni v §§ 21 (i) do ( 3 ), 22, 83 — rok § 21 (») bo prišel samo toliko v poštev, da protest, napravljen pred početkom roka za prezentacijo, časovno ne bi bil pravilen —, kakor tudi splošni rok za prezentacijo v sprejem po § 20. Protest zbog neakceptiranja, napravljen izven teh rokov, je nepravilen in ne daje pravice do regresa pred dospetkom. Gl. §§ 20 op. 8 ), 21 op. 4 ), 22 ( 4 ), 33 op. 3 ), 102. 8 ) Izjema od načela prejšnjega stavka, op. 7 ). Ni prav umljiv Bart. 63 op. 4 ), ki daje trasatu, kateremu se menica ne predloži še enkrat v akcept, nekak «kontraprotest»; tega ni treba: če trasat ne sprejme pri prvi pred¬ ložitvi in se napravi takoj protest zbog ne¬ akceptiranja, da lahko trasat v njem ugotoviti, da mu prezentant menice ni hotel še enkrat predložiti; če se ne napravi protest ta dan in sploh ne, je trasatu lahko vseeno; če pri pred¬ ložitvi drugi dan — po preteku rednega roka — sprejme, je akcept veljaven, zahteva se pa lahko tudi takoj plačilo, ako ne sprejme, ima v prvi vrsti prezentant interes, da se v protestu ugotovi ponovna predložitev, § 24 ( 2 ). 9 ) Ni rečeno, da bi se prezentacija ne smela navzlic temu, da se je napravil protest zbog neakceptiranja, ponoviti o dospetku in napra¬ viti protest zbog neplačila, ampak povračilo 85 § 43. stroškov tega protesta bi se ne moglo zahtevati niti od regresnih zavezancev niti od akcep- tanta, ker ni bil potreben. 10 ) § 42 op. i). 11 ) Ta prezentacija v plačilo se sme izvršiti takoj in takoj napraviti protest, ko je nastopil povod za regres pred dospetkom; ako bi bilo treba čakati do dospetka, bi regres baš ne bil več regres pred dospetkom, § 42 ( 3 ) št. 2. Ni pritrditi Straž. 221, da sam ta protest do¬ kazuje nezanesljivost trasata za plačilo, gl. § 42 op. 8 ). Prav tako ni pritrditi Bart. 61, 64, ko označuje kot pravno absurdno, da bi se menica morala predložiti v plačilo trasatu, ki je v konkurzu. Res, da bo ta prezentacija redno zgolj formalnost, toda nepotrebna ni vedno, saj trasat ni da bi moral plačati iz svoje imovine, ki je v konkurzu, dobil je kritje lahko po otvo¬ ritvi konkurza, npr. od komitenta, ščiti pa re¬ gresne zavezance. Že celo nima Bart. prav, ko zahteva, naj imetnik prijavi svojo menično ter¬ jatev v «dolžnikovem» konkurzu, to bi še ve¬ ljalo za akceptanta, nikakor pa ne za trasata, ki ni dolžnik. Tudi analogija s § 43 (°) — konkurz trasanta — ne velja, trasant je v tem primeru prepovedal menico predložiti v akcept, torej nosi njeno breme sam, pričakovati pa ne more kritja od nikogar. 12 ) Prav: «v primeru» (en sam). 13 ) Gl. § 42 op. 11 ) na kraju. Gl. § 53. § 43 velja za jastno menico, izvzemši odst. (3) (■*) (G), gl. § 105 op.«). 86 Menični zakon. § 44. (!) O teni, da se menica ni akceptirala 4 ) ali plačala, 2 ) mora obvestiti imetnik 3 ) svojega in- (losanta ') in trasanta 5 ) v štirih delavnikih 0 ) po dnevu protesta 7 ) ali, če je na menici pripomba: «brcz stroškov», 8 ) po dnevu, ko se je menica pred¬ ložila. 9 ) Če je protest nadomeščen po predpisu § 77., se računi rok od dne, ko se je protest vpisal v protestni register. 10 ) 1] ) ( 2 ) Vsak indosant 12 ) mora priobčiti svojemu indosantu 13 ) v dveh dneh 14 ) obvestilo, ki ga je prejel, 1 ") ter navesti imena in naslove onih, ki so dali prejšnja obvestila, 10 ) in tako dalje prav do trasanta. 17 ) Spredaj označeni rok teče od dne, ko je bilo predhodno obvestilo prejeto. 18 ) ( 3 ) Če kdo izmed indosantov ni označil svojega naslova ali ga je označil nečitno, 19 ) zadošča, 20 ) da se obvesti indosant, ki stoji pred njim, 21 ) ( 4 ) To obvestilo se da lahko v kakršnikoli ob¬ liki, 22 ) pa tudi kar z vrnitvijo menice. 23 ) Kdor da obvestilo, mora dokazati, da je izvršil to v pred¬ pisanem roku. 24 ) ( 3 ) Rok se smatra za izpolnjenega, če se odda priporočeno pismo, 23 ) s katerim se daje obvestilo, na pošto v omenjenem roku. 28 ) (°) Kdor ne da obvestila v zgoraj označenem roku, 28 ) ne izgubi zbog tega svojih meničnih pravic. 27 ) Vendar pa je odgovoren za škodo, ki je nastopila zbog te njegove opustitve; 28 ) samo da ne more biti povračilo te škode večje od me¬ nične vsote. 29 ) Razlike od mr. so te-le: 1.) mr. 45: a) noti- ficirati je treba tudi odklonitev akeepta; b) tudi neposredno trasantu; c) ne v dveh, nego v štirih delavnikih; č) v nadaljnjem obvestilu je 87 § 44. treba navesti imena in naslove vseh prejšnjih notifikantov; d) obvestilo ni da bi moralo biti pismeno; e) menične regresne pravice se zbog nepravilne (opuščene) notifikacije ne skrčijo na golo menično vsoto; f) odškodnina zbog nepravilne (opuščene) notifikacije ne more presezati menične vsote; 2.) mr. 46: a) ni do¬ mneve, da je pravočasno na pošto dano pismo vsebovalo notifikacijo; b) odst. ( 2 ) manjka; 3.) mr. 47: če indosantov naslov ni razviden, ni da bi se moral obvestiti prejšnji prednik, zadostuje pa, če se obvesti. ' !) Sploh ne ali deloma, §§ 25, 28, 42. 2 ) Sploh ne ali deloma, §§ 37, 38, 40, 42. 3 ) Daši sme v akcept predložiti vsakdo (§ 20 op. 1 ), je zavezan dati obvestilo samo oni, ki je po menici legitimiran kot imetnik, in njegov anomalni naslednik, zadostuje pa, da ga d& tudi kdo drugi, ki je menico pre- zentiral v akcept; glede prezentaci.je v plačilo gl. § 37 op.!). 4 ) T. j.: načelno zadnjega indosanta, ki je (še) v regresni zavezi. — Prokurni indosatar pač neposrednjega prednika svojega (prokur- nega) indosanta, zastavni indosatar pa zastav¬ nega indosanta, ker vrši menične pravice tudi za svoj račun (dvomljivo, ker zoper njega nima regresa). — Ne bo treba obvestiti indosanta, ki je indosiral brez zaveze za plačilo; če je izključil samo zavezo za akcept, je prost re¬ gresa pred dospetkom zbog neakceptiranja in mu tega ni treba notificirati (dvomljivo). Če je imetnik dobil menico na osnovi indosamenta in blanko, mora obvestiti indosanta in blanko, obvestilo nepodpisanemu predniku ne bi za¬ dostovalo. 88 Menični zakon. 6 ) Oba, važno zato, ker je trasantu tako omogočeno, da takoj plača in zmanjša regresne stroške. °) Izjema od § 100 zadnjega stavka odst. ( 2 ). v) §43(2) (s) op. 6 ) 7 ). 8 ) § 45. ») §§ 20 do 22, 33, 37. ln ) Mišljen je prav za prav le § 77 ( x ), kajti po § 77 ( 2 ) itak odpade posebna notifikacija. n ) Vsebina prve notitikacije je sporočilo, da se na to in to menico ni dobil (o) popoln akcept (popolno plačilo), in, če protest ni bil odpuščen, da se je napravil protest, sicer bi obvestilo po vsebini ne bilo pravilno. 12 ) Vsak obveščeni indosant, ali tudi indosant brez zaveze? Po smislu prav za prav ne, če ga ni treba obveščati (op. 4 ), po besedilu («vsak») da. 13 ) Gl. op. 4 ) na koncu. 14 ) Tu niso delavniki, toda rok se podaljša tako, da je zadnji dan delavnik, § 100 ( 2 ). 15 ) Pač vsebino obvestila, pri ustnem dru¬ gače niti ni mogoče. 16 ) Zato, da vsak zavezanec zve vso vrsto svojih naslednikov, eventualnih upnikov. 17 ) Vštevši trasanta, gl. op. 10 ); trasant torej dobi dvojno obvestilo. Straž. 225 dopušča to notifikacijo (povračilo stroškov), smatra pa, da ni potrebna. 18 ) Ta dan se ne šteje, § 101 (i). 1») § 12 op. 6 b). 20 ) Ni pa neobhodno potrebno; če notifikant sicer ve za naslov svojega indosanta, lahko obvesti njega, za tega veljajo zopet predpisi o 89 § 44. notifikaciji. Bart. 67 celo nalaga dolžnost, ob¬ vestiti poslednjega indosanta, čigar naslov je notifikantu znan bodisi tudi le izven menice; z ozirom na besedilo zakona pač nepravilno. Prav tako nepravilno, da bi moral notifikant v obvestilu navesti, zakaj ni obvestil poznej¬ šega indosanta, krivo pač tudi Straž. 224, ki za¬ hteva vsekakor tudi obvestilo zadnjega indo¬ santa, čigar naslov je iz menice razviden. 21 ) Torej ne bi zadoščalo, da bi se obvestil oni, od kogar je notifikant dobil menico brez njegovega podpisa na osnovi indosamenta in blanko. 22 ) Tudi ustno, po telefonu, z navadnim pismom. Bart. 67 zahteva pismeno obvestilo, zoper besedilo zakona. 2:i ) Ne bo baš praktično, razen morda pri bankah, ki dobivajo menice v inkaso s popol¬ nim indosamentom, ali pri prokurnih indosa- tarjih, ki sami ne tožijo za regres. — Menici bo treba priložiti protest, če ni bil odpuščen. Obveščeni (prokurni, fiduciarni) indosant bo črtal indosament — prokurnega niti ni treba črtati — in nastopil regresno pot. 24 ) Kakorkoli; dokazati mora, da je dal ob¬ vestilo (s kopijo), da ga je dal o pravem č a s u in da je obvestil pravo osebo, zakon daje pravilo le za rok, odst. ( 5 ). Ni treba do¬ kazati, da je naslovljenec pismeno obvestilo prejel, odst. ( 6 ). 25 ) Poštno potrdilo (recepis) dokazuje le, da se je pismo o pravem času predalo pošti, slu¬ žilo bo lahko tudi za dokaz, da se je pismo poslalo pravi osebi, n e pa, da je bilo v pismu obvestilo (op. 24 ); Bart. 67 postavlja, zoper besedilo zakona, domnevo, da je v pravočasnem 90 Menični zakon. pismu bilo obvestilo, tako tudi Čim. 49 in Vrb. M. 110, pravilno Straž. 226, ki pa govori o navadnem, t. j. nepriporočenem pismu, toda zakon zahteva priporočeno (osnutek mz. se je, v skladu s haškim reglemanom, zadovoljeval z navadnim pismom). 26) Odst. 0) ( 2 ). 27) Zlasti §§ 27, 46 do 48. 2S) Za pravdo ne velja menično postopanje. 29) Gole menične, n e regresne (§§ 47, 48) vsote. Notifikacija se pa lahko odpusti, prim. § 45 ( 2 ): «ta pripomba), mogoča je torej tudi pripomba, ki odpušča notifikacijo. Gl. §§ 45, 53, 54, § 44 velja za lastno menico, gl. § 105 op. °), in za ček, gl. § 23 št. 7. § 45 . (!) Trasant x ) ali katerikoli 2 ) izmed indosan- tov lahko osvobodi s pripombo: 3 ) «brez stroškov», «brez protesta) ali s kakršnokoli pripombo, ki pomeni isto, imetnika, 4 ) da bi dal zaradi izvršitve regresa 5 ) napraviti protest zbog neakceptiranja 6 ) ali zbog neplačila. 0 ) ( 2 ) Ta pripomba ne razrešuje imetnika ne tega, da mora predložiti menico v predpisanih rokih, 7 ) ne tega, da mora obvestiti predhodnega indosanta in trasanta. 3 ) Da se roki 0 ) niso izpol¬ nili, mora dokazati oni, ki se na to sklicuje zoper imetnika. ( 3 ) Pripomba, ki izvira od trasanta, velja proti vsem podpisnikom. 10 ) Če da napraviti imetnik zoper to 11 ) pripombo protest, trpi stroške sam. 12 ) Če izvira ta pripomba od indosanta, se lahko iz- §§ 44. 45. 91 terjajo stroški za protest — ako se vzdigne 18 ) — od vseh podpisnikov menice. 14 ) Razlike od mr. 42: a) klavzula «brez pro- testa» oprašča jasno tudi protesta zbog ne- akceptiranja, regres pred dospetkom § 42 ( 3 ); b) izrečno je rečeno, da — sama — ne oprašča prezentacije in notifikacije; c) trasantova klav¬ zula velja za vso menico, indosantom klavzule ni treba ponavljati; č) če se navzlic temu (c) napravi protest, trpi stroške imetnik. 1) § 1 št. 8, tudi pri komisijski trati, § 3 ( 3 ). 2 ) Smisla nima klavzula indosanta < ) Retrasat: regresni zavezanci in vsi avalisti, teoretski tudi akceptant. °) Za prodajo (eskontiranje) menice. 7 ) §§ 1 št. 2, 6, 40; določijo se lahko tudi obresti, § 5. 8 ) §§ 1 št. 5, 2 ( 3 ), 4. ft ) One, ki je podstava za regres. 10 ) Regresni zavezanec, torej tudi akceptant za čast in katerikoli izmed avalistov, gl. odst. ( ] ), ni da bi bil moral biti že retrasat v prejšnji povratni menici. n ) Ni bistveno, da se povratni menici pri- 1 o ž e prvotna menica, protest in povratni ra¬ čun, iz katerega je — razen mešetarine in takse — razvidna menična vsota povratne me- 103 §§ 51, 52. niče, lahko se v povratni menici tudi naznači, kje so te «priloge». S povratno menico pride retrasant do denarja, bodisi da jo vnovči pri retrasatu — kar ni praktično —, bodisi da jo proda (eskontira). Ce je retrasat ne plača, se vrši regres iz povratne menice tudi zoper re- trasanta. Ako jo ta plača, lahko vrši regres iz prvotne menice za vso vsoto, izračunjeno po odst. ( 2 ). Kako se računi tečaj, zakon ne pove, zlasti ne daje one izbere po § 47 ( 2 ), odločilne bodo uzance v plačilnem kraju ali v retrasantovem prebivališču. § 51 velja za lastno menico. § 52 . (!) S pretekom rokov, 1 ) ki so odrejeni: (a) , za predložitev menice na vpogled 2 ) ali na določen čas po vpogledu; 8 ) (b) za vzdig protesta zbog neakceptiranja 4 ) ali zbog neplačila; r >) (c) za predložitev menice š pripombo «brez stroškov^ v plačilo; 0 ) izgubi imetnik svoje pravice 7 ) zoper indosante, zoper trasanta in zoper ostale zavezance, 8 ) iz- vzemši akceptanta. 9 ) ( 2 ) Če se ne predloži menica v akceptiranje v roku, ki ga je odredil trasant, 10 ) izgubi imetnik 11 ) svoj regres tako zbog neplačila kakor zbog ne¬ akceptiranja, 12 ) razen če ne izhaja iz vsebine pri¬ pombe, 18 ) da se je hotel trasant osvoboditi samo odgovornosti za akcept. 14 ) ( 8 ) Če je rok za predložitev odrejen v indosa- mentu , 1 •">) se lahko s tem okoristi samo indosant. 10 ) 104 Menični zakon. § 52 je vobče v skladu z mr. in naukom, ki se je razvil na osnovi mr., in sicer ustrezajo § 52 (i a) (3) mr. 19, 31, § 52 (i b) mr. 18, 20 41, § 52 0 c) mr. 42, nove so deloma določbe § 52 j 1 b) ( 3 ), kar se tiče rokov za protest zbog neakceptiranja glede na § 21, in določbe § 52 ( 2 ) zaradi § 9. Ne velja pa mr. 43 ( 2 ), to se pravi, po mz. ostane akceptant v menični zavezi, dasi se je opustil protest zbog neplačila pri domiciliatu. 1) Rok poteče že s pretekom poslovnega časa zadnjega dne, gl. § 102, zlasti op. 4 ); po¬ daljša se načelno za prvi sledeči delavnik, ako bi se končal s praznikom, § 100 ( 2 ), gl. tudi §§ 20 op.«), 21 op. 4 ), 22 op.«), 23, 24 ( 2 ), 33 do 37, 43, 45, 53, 59 ( 2 ), 60 ( 2 ), 62 ( 3 ), 91 (*). 2 ) § 33. 3 ) §§ 22, 23, 34. 4 ) §§ 20 do 23, 34, 43, 91 C 1 ). 5 ) §§ 43, 59, 91 0 ). «) § 45. 7 ) Regresne pravice. 8 ) Avaliste, akceptante za čast. 9 ) Izvzeti so tudi akceptantovi avalisti, § 31 (i), gl. pa § 59 op. i’). 1«) §§ 21 (i), 22 ( 2 ), 33. 11) Gl. §§ 42 op. i), 46 op. 2 ). 1 2 ) § 42 (i) j 2 ) ( 3 ) št. 1, če je zamujen rok za prezentacijo v akcept, je sploh nemogoče veljavno predložiti v plačilo razen če ne iz¬ haja ...». i«) S katero je trasant odredil rok. ii) Torej ne zamenjati s pripombo, ki sploh izključuje zavezo za akcept po § 9 ( 2 ), seveda pa zadostuje tudi ta. §§ 52, 53. 105 15 ) §§ 21 ( 4 ), 22, 33. 16 ) Ne zamenjati s klavzulo «brez zaveze» po § 14 ( J ), gl. op. 14 ). Samo oni indosant, ki je določil rok (krivo Bart. 75, ki trdi, da tudi njegovi nasledniki). Gl. glede trasanta § 85. § 52 velja za lastno menico, gl. pa § 105 op. 6 ). § 58. ( 4 ) Če se menica zbog nepremagljive zapreke (slučaj višje sile) ') ne more v opredeljenih ro¬ kih -) predložiti ali protest ne vzdigniti, se ti roki podaljšajo. 3 ) ( 2 ) Imetnik 4 ) mora o slučaju višje sile ne¬ mudoma 5 ) obvestiti 6 ) svojega indosanta 7 ) in to obvestilo s ) zabeležiti na menici ali na alonži ter postaviti datum 9 ) in svoj podpis; 10 ) za ostalo veljajo predpisi § 44. 11 ) ( 3 ) Ko višja sila prestane, mora imetnik me¬ nico nemudoma predložiti zaradi akceptiranja 1 -) ali zaradi plačila 12 ) in dati, če je treba, 13 ) napra¬ viti protest. 14 ) ( 4 ) Če traja višja sila nad trideset dni po do¬ spelosti, 15 ) se lahko izvrši regres 16 ) tudi, ne da bi se menica predložila in protest vzdignil. 17 ) ( 5 ) Pri menicah na vpogled 18 ) in na določen čas po vpogledu 1!) ) teče tridesetdnevni rok od dne, ko je imetnik, tudi preden so pretekli roki za predložitev, 20 ) obvestil svojega indosanta 7 ) o višji sili. 21 ) ( 6 ) Za slučaje višje sile se ne smatrajo činje- nice, 22 ) ki so zgolj osebne 23 ) za imetnika ali za onega, ki mu je imetnik poveril, predložiti menico ali vzdigniti protest. ( 7 ) Minister pravde sme odrediti z uredbo, ali in kako naj se uporablja ta paragraf, če izda ino- 106 Menični zakon. zemsko zakonodajno ali drugo oblastvo predpise, ki jim je namen preprečiti, da bi se pravočasno opravili čini, ki so potrebni, da se izvršujejo ali ohranijo pravice iz menice. 24 ) Zakon 30. novembra 1912, drž. zak. 215, se strinja s § 53. *) Slučaja višje sile zakon pozitivno ne očrtava bliže, nego da mora biti zapreka, ki provzroči pravočasno prezentacijo ali protesta- cijo, nepremagljiva. Ali je ta zapreka posledica prirodnega dogodka ali izven volje imetnika menice stoječega dejanja ljudi — vojna, vstaja, nemiri i. sl. — je vseeno, dvomljivo je pa in jako sporno, ali mora biti nepremagljivost ab¬ solutna ali zadostuje relativna nepremagljivost; zadostovala bo relativna nepremagljivost. Ome¬ jitev pojma višje sile gl. odst. (°). 2 ) Gl. § 52 op. 4 ) do 6 ). 3 ) Omejitve za ta del zakon ne daje, glede zastaranja prim. § 81. Pomniti pa je treba, da se rok podaljša samo, če višja sila traja v času, ko rok izteka. Če je menica izdana 1. januarja na šest-tednov in bi torej dospela 12. februarja, pa bi višja sila trajala še 12. in 13. februarja, se rok za prezentacijo v plačilo ne podaljša, kajti prezentacija je mogoča po § 37 tudi še 14. februarja. 4 ) Gl. §§ 20, 37, 44 op. 3 ). 5 ) Roki § 44 ne pridejo v poštev, «nemu- doma» (brez neopravičenega odlaganja, čim- prej) bo redno značilo krajši rok, baš vsled višje sile — prestanek poštnega prometa — pa lahko tudi daljši. Pri tem je treba uvaževati, da ne bo vedno imelo smisla, takoj obvestiti prednika o nastopu višje sile, ako je namreč §53. 107 pričakovati, da zapreka prestane pred pre¬ tekom roka za prezentacijo ali protest. «Nemu- doma» bo torej tudi še takrat, kadar se izkaže, da pravočasna prezentacija ali protest res nista mogoča, to se pravi ob izteku roka. 6 ) § 44 ( 4 ). 7 ) § 44 op. 4 ), ne tudi trasanta. 8 ) Pač dejstvo, da je prednika obvestil o nastopu višje sile. 9 ) Kraj in čas. 10 ) Gl. § 1 op. 11 ). — Tudi na duplikatu, ne na kopiji. lx ) Za obveščene prednike bo torej veljal dvodnevni rok, § 44 ( 2 ), ako bi tudi oni mogli uveljavljati višjo silo, potem «nemudoma», gl. §§ 44 op. 4 ) 12 ) do 22 ) 24 ) 2S ) 27 ) do 20 ). Iz § 44 (°) je treba sklepati, da niti ob¬ vestilo niti zabeležba obvestila na menici nista bistvena — gl. pa op. 21 ) —, bistven je slučaj višje sile. 12 ) §§ 20 sl., če je že pretekel v menici dolo¬ čeni dan dospetka (§§ 32 do 37), se lahko takoj zahteva plačilo, lahko pa tudi istočasno akcept in plačilo. Odst. ( 3 ) govori samo o akceptiranju in plačilu, isto pa bo moralo veljati za datiranje v primerih §§ 24 ( 2 ), 106 ( 2 ). 1S ) § 45. 14 ) §§ 43, 70 sl. 15 ) Odst. ( 4 ) pride v poštev samo pri me¬ nicah dnevnicah in oddnevnicah. Dan dospetka se ne šteje, § 101 ( 1 ). — Regres pred dospetkom je tu izključen. Višja sila mora trajati še v času, ko se začne viziti regres, sicer velja odst. ( 3 ). 108 Menični zakon. i«) Ne samo regres v strogem smislu, nego tudi tožba zoper akceptanta po § 27 ( 2 ). 1 7 ) Izjema od §§ 37, 43; nove notifikacije ni treba. is) §§ 32, 33. 1 ») §§ 22, 32, 34. 20 ) Zakonski ali po trasantu ali indosantu odrejeni, §§ 22, 33. 21 ) a) Tu je torej obvestitev, t. j. dejstvo, da se je obvestilo poslalo, bistvena, da se sproži tek SOdnevnega roka; ako se ni, bo pri po- vpoglednici, ki je akceptirana, glede akceptanta mogoče uporabiti § 34 ( 2 ) in odst. ( 4 ), pri vpo¬ gledni« ne. Vedno bo pa smel imetnik čakati, da prestane višja sila, in nato postopati po odst. ( 3 ), kajti odst. ( 4 ) ( 5 ) mu samo olajšujeta regres, ne silita ga pa, da se ravna po njiju («se lahko izvrši regres»). Vendar zaveza regres¬ nih zavezancev, vštevši akceptanta, ne traja brez konca. Baš ker zakon omogoča regres brez prezentacije in protesta, je treba reči, da začne zastaranje teči za zavezanca, čim je tožba zoper njega mogoča po odst. (') ali ( B ) (dvomljivo, Straž. 262 postavlja začetek roka zastaranja na dan dospetka sam); vpoštevati je treba tudi § 81, ki se pa ne sme zamenjavati s § 53, dasi je ta tam pozvan; po § 53 gre za primer, da je višja sila onemogočila pravočasno prezentacijo in protest, po § 81 za primer, da vsled višje sile, kakršno ima § 53 v misli, ni mogoča tožba zoper določenega zavezanca, gl. § 83. b) Po odst. ( 3 ) se ni ozirati na povpogledni rok, ki je določen v menici, reči bi se moglo, da ga nadomestuje zakonski 30dnevni rok. c) Pri povpogledniei je mogoč tudi primer, da višja sila prestane po notifikaciji, pa pred 109 § 53. potekom 30dnevnega roka. Tu je treba ločiti: 1.) prezentacijski rok je pretekel, ni pa pre¬ tekel povpogledni rok: menico je treba takoj prezentirati v akcept (datiranje), v povpogledni rok pa se šteje od prezentacijskega roka pre¬ tekli čas; 2.) prezentacijski rok in povpogledni rok sta pretekla: zahtevata se lahko akcept in plačilo; 3.) prezentacijski rok in povpogledni rok nista pretekla, treba je takoj prezentirati, v povpogledni rok se računi čas od notifikacije do prezentacije; 4.) prezentacijski rok ni pre¬ tekel, pač pa od-notifikacije povpogledni rok: kakor 2.). (Vrb. M. 112 zahteva, da se po pre¬ teku 30 dni računi še povpogledni rok.) č) Ni bistveno, da se je obvestilo zazname- novalo na menici, zaznamek samo olajšuje na¬ daljnjemu indosatarju dokaz, da so roki pre¬ zentacije vsled višje sile podaljšani. Opustitev zaznamka pa provzroči odgovornost za škodo. 22 ) Ki bi se same po sebi dale smatrati za slučaje višje sile. 2S ) Imetnik se ponesreči z avtomobilom, ko se pelje prezentirat, ker je naliv, kakršnega nihče ne pomni, poškodoval cesto; njegovega pooblaščenca, ki nese menico k notarju, da jo protestira, ali notarja na potu k protestiranju ubije strela itd. Reči se ne da točno, kdaj bo govoriti o višji sili z ozirom na odst. ( 6 ), kajti po drugi strani zakon ne zahteva, da bi bila nezgoda splošna, da bi zadela vnaprej ne¬ določen krog oseb; za primer višje sile bi se npr. dala smatrati železniška nesreča v zgoraj omenjenem smislu, če ni bil pri njej poškodo¬ van samo imetnik, ali pa tudi, če je bil slučajno poškodovan samo on. 110 Menični zakon. 24 ) Mišljeni so zlasti v inozemstvu odrejeni moratoriji. § 53 velja za lastno menico (gl. § 105 op. 8 ) in za ček (§ 23 št. 8 čz.). VIII. poglavje. Intervencija. § 54. (') Trasant 1 ) ali katerikoli izmed indosantov 2 ) sme naznačiti v menici 8 ) osebo, 4 ) ki naj po po¬ trebi 3 ) akceptira 6 ) ali plača. 0 ) ( 2 ) Intervenient 7 ) sme menico ob spodaj na¬ vedenih pogojih s ) akceptirati ali plačati za kate¬ regakoli zavezanca. 9 ) ( 3 ) Intervenient je lahko tretja oseba, 10 ) pa tudi trasat sam ali oseba, ki je po menici že za¬ vezana, 11 ) izvzemši akceptanta. 12 ) ( 4 ) Intervenient mora o svoji intervenciji 13 ) nemudoma 14 ) obvestiti onega, 15 ) za katerega je posredoval. 10 ) Razlike od mr. 56 do 58, 62: a) mr. ne navaja izrečno, kdo lahko označi naslov za silo; b) § 54 ( 2 ) določa naravnost, da more biti vsak menični zavezanec honorat; c) § 54 ( 3 ) izrečno naglasa, kdo more in kdo ne more biti pozvan intervenient (naslovljenec za silo) ali nepozvan intervenient; č) § 54 ( 4 ) izrečno za¬ hteva notifikacijo intervencije tudi pri plačilu, ne daje pa izrečnega roka za notifikacijo. !) § 1 št. 8. 2 ) §§ 10, 12, vendar ne indosant prejudici¬ rane ali protestirane menice, § 19, ker naj intervencija prepreči protest in regres; dvom- §§ 53, 54. 111 Ijivo, ali indosant brez zaveze, ki nima interesa, da se menica (pravočasno) sprejme ali plača (Straž. 268 za), ne akceptant, tudi ne akceptant za čast, trasat, domiciliat, dvomljivo, ali avalist (Straž. 269 proti). s) Dogovor brez zaznamka v menici bi veljal le med strankama, § 16 ( 1 ). Ni rečeno, da bi zaznamek moral biti podpisan, če ni in če tudi sicer ni jasno, kdo ga je podpisal (adresat), bo smatrati, da izvira od trasanta. Gl. § 56 (')• •») Tudi juristično, ali firmo poedinca ali družbe: naslovljenec, adresat za silo. 5 ) Če trasat ne sprejme ali ne sprejme točno po vsebini menice, ali če trasat ali domiciliat ne plača (cele vsote), pride menica v stisko, njena in čast podpisnikov, zlasti trasantova, trpi, ker so prevzeli zavezo za akcept in plačilo. e ) «V sili», «za čast». Lahko je na menici več adresatov v sili. 7 ) Intervenient je baš oni, ki sprejme ali plača za čast. Pozvan intervenient je naslov¬ ljenec za silo, pri plačilu tudi akceptant za čast, vsak drug intervenient je n e p o z v a n intervenient. 8 ) §§ 55 do 57, 58 do 60. 9 ) Akceptanta, tudi akceptanta za čast, nji¬ hove avaliste in vse druge regresne zavezance v ožjem smislu, ne za trasata, ki ni akceptiral, ali za domiciliata. S tem, da sprejme ali plača za čast, postane intervenient h o n o r a n t.. 10 ) Ki ni zavezana po menici, zlasti tudi trasat (ki morda ni prejel kritja in hoče dobiti menični regres po § 62 ( 7 ), isto domiciliat). 112 Menični zakon. 11 ) V kakršnemkoli svojstvu, tudi kot ava- list. Tudi nepozvan intervenient mora imeti pasivno menično sposobnost vsaj v trenutku, ko naj da akcept za čast. Ni pa po smislu treba, da bi imel pasivno menično sposobnost inter¬ venient pri plačilu, imeti mora le sposobnost razpolaganja s svojo imovino, s plačilom samo dobi menične pravice, ne prevzame pa menične zaveze. 12 ) Lahko je več intervenientov za razne zavezance ali za istega zavezanca, gl. § 62 ("). 13 ) Pri sprejemu ali plačilu. 14 ) Brez neopravičenega odlaganja. 15 ) 0 sprejemu ali plačilu za čast. lfi ) H o n o r a t a, tudi če njegov naslov ni razviden iz menice. Opuščena ali zamujena notifikacija ima za posledico odgovornost za škodo, katere pa ni moči uveljavljati v menični pravdi. Tožitelj bi moral dokazati, da se noti¬ fikacija ni pravilno izvršila in da ima zbog tega škodo, tožiti bo pa mogel, navzlic § 57 ( 2 ), samo honorat, ker je samo njega treba obve¬ stiti. Glede višine odškodnine se bo smel upo¬ rabljati § 44 (°). § 54 velja za lastno menico, gl. pa § 105 op. 7 ). 1. Akceptiranje za čast. § 55. (J) Akceptiranje je dopustno vselej, 1 ) kadar more zahtevati imetnik -) pred dospelostjo regres iz menice, ki se sme predložiti zaradi akcepti¬ ranja. 3 ) ( 2 ) Imetnik lahko odkloni akcept za čast celo takrat, kadar ga ponudi oseba, ki je označena, da menico akceptira ali plača po potrebi. 4 ) §§ 54, 55, 56. 113 ( 3 ) Če dopusti tak akcept, izgubi regres, ki mu gre pred dospelostjo zoper njemu odgovorne osebe. r> ) Razlike od mr.: a) ker je mz. regres za varnost nadomestil z regresom pred dospetkom, je akceptiranje za čast mogoče v onih primerih, v katerih je mogoč regres pred dospetkom; b) akcepta za čast sploh ni treba pripustiti — drugače mr. 57, zato tudi ni prevzet mr. 56 ( 2 ); c) treba ni niti pozitivnega niti negativnega intervencijskega protesta, drugače mr. 56, 58, ki zahtevata pozitivni protest v vsakem pri¬ meru akcepta za čast — negativnega vsaj v primeru, da adresat odkloni akcept za čast; č) ni izrečno rečeno, da honoratovi nasledniki nimajo regresa pred dospetkom (mr. 61, ven¬ dar velja isto a contrario iz § 57). >) Ne obvezno, gl. odst. ( 2 ). 2 ) § 37 op. i). 3 ) § 42 ( 3 ) št. 1 in 2, n e pa št. 3. Pogoji za regres v primeru § 42 ( 3 ) št. 1: prezentacija v akcept in protest po § 43 ( x ) ( 3 ), v primeru § 42 ( 3 ) št. 2: prezentacija v plačilo in protest po § 43 ( 5 ); protest pa je lahko odpuščen, § 45. 4 ) Odkloni se torej lahko vsaka pozvana in nepozvana intervencija. n ) Zoper vse, v primeru § 42 ( 3 ) št. 2 tudi zoper akceptanta. Regresa pred dospetkom nimajo niti honoratovi nasledniki, § 57 (*), imajo ga pa po § 57 ( 2 ) honorat in njegovi predniki. § 56. Akcept za čast se , zabeleži i) na menici; 2 ) intervenient 3 ) ga podpiše. 4 ) V njem 5 ) je treba s 114 Menični zakon. označiti, za čigavo čast je dan; 11 ) če se to ne stori, se smatra, 7 ) da je dan za trasantovo s ) čast. Ni razlike od mr. 59, razen da ta ne pred¬ pisuje izrečno, kam se postavlja akcept za čast in da ga je treba podpisati, kar se pa razume. 7 ) Usten sprejem za čast nima menično- pravnega pomena. 2 ) Ali duplikatu, pač tudi na alonži ali kopiji, dasi zakon o tem molči; pismen spre¬ jem na drugi listini nima meničnopravnega pomena (isto velja za adreso v sili). 3) § 54. 4 ) Gl. § 1 op. 11 b). Torej na menici, kopiji ali alonži. 5 ) Sam podpis ne zadostuje; zakon pove povsod, kje ima sam podpis meničnopraven pomen (§§ 12, 24, 30), zato tudi ni dovolj, da se pozvan intervenient samo podpiše pri adresi (tako tudi Straž. 279, deloma nasprotno Čim. 59 in Vrb. M. 76, nekoliko dvomljivo). Vsebina za¬ znamka sicer ni predpisana, dovolj bo «v čast g. X», to se da smatrati za trdilen izraz v smislu § 24, kajti odkloniti v čast se sprejem ne more. °) Označiti je treba honorata, ne baš z ime¬ nom, toda jasno, npr. v čast trasantu, prvemu indosantu, akceptantu. Lahko pa adresat sprej¬ me v čast drugega zavezanca kot baš adresata. 7 ) Fikcija, ki se ne d& izpodbijati, niti ako bi bilo drugače rečeno v protestu (ki ga pa sploh ni treba). 8 ) Tudi pri trati na lastni ukaz in pri tra- sirani lastni menici. 115 §§ -56, 57. § 57 . ( ] ) Akceptant za čast 1 ) je zavezan'-) proti imetniku 3 ) in naslednikom 1 ) onega zavezanca, za čigar čast je menico akceptiral, prav tako, ka¬ kor je ta zavezan. 5 ) ( 2 ) Najsi je menica akceptirana, 6 ) more oni, za čigar čast je akceptirana, 7 ) prav tako pa tudi oni, ki odgovarjajo njemu, 8 ) če so plačali vsoto, označeno v § 47.,°) zahtevati od imetnika, 10 ) naj preda menico s protestom vred, ako je bil na¬ pravljen. 11 ) Odst. ( 7 ) je, kar se tiče kroga oseb, kate¬ rim je zavezan akceptant za čast, enak mr. 60, značaj zaveze pa je po mr. dvomljiv, dočim je po mz. jasen. — Odst. ( 2 ) nadomestuje mr. 61 ( 2 ), ne gre pa za regres za varnost, nego za regres pred dospetkom. !) §§ 55, 56. 2 ) Menična zaveza, solidarna po § 46 ( 1 ). 3 ) Pojem je tu ožji kot v § 55, kajti akcep¬ tant ni zavezan prokurnemu indosatarju, nego indosantu. 4 ) Meničnim naslednikom, tudi trasantu, ne akceptantovim avalistom, če je akceptant honorat. 5 ) a) Če je akceptant. ali njegov avalist honorat, tako, kakor akceptant, sicer tako, ka¬ kor dotični regresni zavezanec (važno zlasti za zastaranje, Vrb. M. 148 za ta del nejasen). Če honorat ni v menični zavezi, ni niti akcep¬ tant za čast, one izjeme, ki jo daje zakon za avalista v § 31 ( 2 ), tu ne postavlja. Obseg za¬ veze § 60, če akceptant za čast ne plača tekom roka v § 59, pa §§ 47, 48 (nejasno Straž. 283 glede akceptanta za čast, če je honorat akcep- 8 * 116 Menični zakon. tant): b) ker je zaveza taka kakor honoratova, je treba smatrati, da bi bil pogojen akcept za čast akceptanta ali trasanta brez meničnoprav- nega pomena (prim. §§ 1 št. 2, 25), za čast indosanta pa nepogojno veljaven (prim. § 11, Straž. 280 smatra tudi tega za neveljavnega). — Ce je bil trasatov akcept delen, je mogoč delen akcept za čast za nesprejeti del, ne pa sicer, v tem smislu namreč, da bi bil tako preprečen regres pred dospetkom. Akceptant za čast pa bo pač tudi v takem primeru za¬ vezan, kakor je podpisal (analogija iz § 25), toda pogoj za regres o dospetku ne bo, da se mu menica prezentira po § 59. Za obogatitev akceptant za čast ni zavezan § 85 ( 3 ). e ) Za čast. 7 ) Honorat. 8 ) Akceptant, drugi regresni zavezanci, avalisti vseh teh oseb. °) Regresno vsoto, kakor se sme zahtevati v regresu pred dospetkom. 10 ) Tu isti pojem kakor v § 55, prokurni indosatar sme in mora sprejeti plačilo. 11 ) § 45. — Če je trasat sprejel samo del menične vsote, akceptant za čast pa ostali del, se ne bo mogla zahtevati menica, nego po analogiji § 50 prepis menice, priznanica in protest. Ako to ne bi veljalo, bi delen reden akcept ne imel pomena v tem smislu, da bi se za sprejeti del plačilo moglo zahtevati šele o dospetku. Kdor je menico tako izkupil, ima zoper svoje prednike regres pred dospetkom. — Sankcije za odklonitev plačila po odst. ( 2 ) zakon ne daje. Mogoča bi bila analogija iz §§ 57, 58. 117 § 60 ( 2 ); Straž. 285 pripušča polog pri sodišču po § 1425 odz. in nalaga odgovornost za škodo, prvo je brez dvoma pravilno, drugo gotovo glede onih prednikov, ki bi ne bili osvobojeni, pa lahko tudi imajo škodo. 2. Plačilo za čast. § 58. (!) Plačilo za čast je mogoče vselej, kadar dobi imetnik 1 ) bodisi ob dospelosti, bodisi pred do¬ spelostjo, pravico do regresa. 2 ) ( 2 ) Plačilo za čast se mora izvršiti najdlje dan 3 ) po poslednjem dnevu, dopuščenem za vzdig pro¬ testa zbog neplačila. 4 ) Odst. ( 4 ) je, kar se tiče regresa o dospetku, bistveno v skladu z mr. 62 (*); v primerih, kjer je sedaj mogoč regres pred dospetkom, pa je bil, izvzemši primer po § 42 ( 3 ) št. 3, po mr. mogoč samo regres za varnost. V odst. ( 2 ) važna razlika od mr. 60, 62. 4 ) § 37 op.!). 2 ) O dospetku §§ 37, 42 O ( 2 ), 43 ( 2 ), 45; pred dospetkom § 42 ( 4 ) ( 3 ), v primeru št. 3 sicer ni mogoč akcept za čast, mogoče pa je plačilo za čast. 3 ) Delavnik, § 100. 4 ) § 43 ( 2 ). Ta rok velja tudi v primeru, da gre za regres pred dospetkom, vendar regres¬ nemu upravičencu ni treba čakati z regresom do tega dne; če plačila za čast ne dobi takoj, sme takoj vzeti regres. Rok ima torej pomen za honoranta, ako ..bi plačal kot nepozvan intervenient pozneje, ne dobi meničnih pravic 118 Menični zakon. po § 62 (J), plačilo bi se presojalo po odz, zlasti po §§ 1422, 1423. § 58 velja za lastno menico. § 59 . ( ! ) Če je bila menica akceptirana za čast 1 ) ali so bile v njej označene osebe, da jo plačajo po potrebi, 2 ) jo mora predložiti imetnik 3 ) v plačil¬ nem kraju 4 ) vsem tem osebam in dati, če je treba, napraviti protest zbog neplačila 5 ) najdlje dan l! ) po poslednjem dnevu, dopuščenem za vzdig pro¬ testa. 7 ) ( 2 ) Če se protest ne vzdigne v tem roku, iz¬ padejo iz zaveze: 8 ) oni, ki je označil adreso po potrebi 9 ) ali za čigar čast je bila menica akcepti¬ rana, 10 ) prav tako pa tudi naslednji indosanti. 11 ) Odst. (!) ustreza mr. 62 ( 4 ) z razliko, da je pozitiven intervencijski protest nepotreben, ne¬ gativen mogoč še tretji delavnik po plačilnem dnevu. Odst. ( 2 ) ustreza mr. 62 ( 2 ). *) §§ 55, 56. 2 ) § 54. «) § 37, op. 4 ). 4 ) §§ 1 št. 5, 2 ( 3 ), 4, 16 GO- To se pravi, da ni treba iskati niti akceptanta, ki bi bil mo¬ dificiral akcept v tem smislu, da hoče plačati za čast drugje kot v plačilnem kraju, niti ne adresata, čigar prebivališče je po menici raz¬ lično od plačilnega kraja; imetnik to sicer lahko stori, toda če ne dobi plačila, mu ni treba dati napraviti intervencijskega protesta, da si ohrani regres, tudi ni vezan na rok v § 59. — Ako pa v akceptu za čast ali v adresi za silo ni krajevne označbe, se domneva, da je mišljen plačilni kraj, tu je treba iskati adresata (akcep- §§ 58, 59, 60. 119 tanta za čast) in, če se ne najde, dati napraviti protest ob steno ali v zrak, § 71 ( 2 ) do ( 4 ). s ) §§ 43 ( J ), 70 sl., zlasti 73, gl. pa tudi § 45. (i ) Delavnik § 100. Pomotno daje Vrb. M. 79 samo redni protestni rok po § 43 ( 2 ), pravilno . str. 95, 154. 7 ) § 43 ( 2 ), gl. § 58 ( 2 ). Tretji delavnik po plačilnem dnevu, § 100 ( 7 ), je namenjen samo za intervencijski protest, ki se pa lahko na¬ pravi tudi že tekom rednega protestnega roka. Gl. § 58 op. 4 ), iz katere sledi, da intervenient, čigar akcept za čast se je odklonil, lahko takoj ponudi plačilo za čast, čim bi se začel izvajati regres pred dospetkom. Povsem krivo Bart. 82, ki trdi, da je za en dan podaljšani rok za pro¬ test zbog neplačila, določen v § 43 prav Straž. 289. 8 ) Prejudic, prim. § 52. 9 ) Adresant, gl. § 54 C 1 ). 10 ) § 54 ( 2 ) op. 9 ). 11 ) Preozko; če je bil honorat akceptant, je prost tudi trasant, dasi je indosant redno samo, ako je indosiral menico na lastni ukaz. Prosti so tudi avalisti, ker so zavezani tako, kakor je zavezan oni zavezanec, za katerega so dali me¬ nično poroštvo, in akceptant za čast, ki je za¬ vezan kakor honorat, §§31 C 1 ), 57 ( 4 ). — Pred¬ niki osvobojenih oseb ostanejo v zavezi, pre¬ judic torej nima vedno istega obsega. § 59 velja za lastno menico, gl. § 105 op. 7 ). § 60 . ( 4 ) Plačilo za čast 1 ) mora obsezati celo ono vsoto, ki bi jo bil moral plačati oni, za čigar čast se plača, izvzemši provizijo, navedeno v točki 4.) § 47. 2 ) 120 Menični zakon. ( 2 ) Imetnik, 3 ) ki odkloni to plačilo, izgubi re¬ gres 4 ) zoper one, ki bi bili osvobojeni. 5 ) Odst. (!) pojasnjuje napram mr., da hono- rantu ni treba plačati provizije, s to izjemo pa mora plačati regresno vsoto, tudi če plača v čast akceptantu. Odst. ( 2 ) je enak mr. 62 ( 3 ). 1) § 59. Vseeno je, ali gre za pozvano ali za nepozvano intervencijo. 2 ) § 54 ( 2 ) op. 9 ). Provizije ni treba plačati, pač pa na vsak način obresti in stroške (zlasti protesta), če je honorat regresni zavezanec in, glede na § 27 ( 2 ), tudi, če je akceptant ali njegov avalist. (Za golo menično vsoto Straž. 283, 291 in Bart. 83, ki pa po pomoti navaja trasata, komur v čast sploh ni moči plačati, ker ni me¬ nični zavezanec.) 3 ) § 37 op.!), pri prokurnem indosamentu izgubi regres prokurni indosant. 4 ) Pred dospetkom in o dospetku. Lahko pa se odkloni nepozvan intervenient in naslov¬ ljenec za čast, ki bi ponudil plačilo po preteku roka v §§ 58, 59. Akceptant za čast, ki ne plača v navedenem roku, dasi je bil pozvan, ostane v zavezi, če se je napravil intervencijski pro¬ test, on bo smel ponuditi plačilo po § 49 0), vštevši provizijo, § 49 op. 3 ), nima pa pravice po § 49 ( 2 ), če ni bil obenem indosant. 8 ) To niso vse osebe, navedene v § 59 ( 2 ), kakor trdita Čim. 62 in Bart. 83. Z ozirom na § 62 (') je treba reči načelno, da so osvobojeni samo nasledniki onega, komur v čast je bilo plačilo ponujeno, ne pa ta sam, kajti ta bi bil ostal v zavezi honorantu. Vendar bo to veljalo samo za nepozvano intervencijo, pri pozvani intervenciji se bo treba ozirati na § 59 ( 2 ). Ne- §§ 60 , 61 . 121 smisel bi bil, da bi bila honorat ali adresat prosta, če se imetnik ne zmeni za njima v čast dani akcept ali za njiju adreso, ne pa, če na¬ ravnost odkloni njima v čast ponujeno plačilo. Drugače zopet, če pozvani intervenient plačila ne ponudi v čast honoratu pri akceptu za čast ali adresatu (§§ 56, 61), temveč njegovemu nasledniku: tu velja zopet načelo. Prav v bistvu Straž. 293. § 60 velja za lastno menico. § 61 . j 1 ) Plačilo za čast 1 ) se mora 2 ) potrditi s pri- znanico na menici 3 ) z naznačitvijo onega, za čigar čast je plačana. 4 ) Če se ta oseba ne naznači, se smatra, da je plačana za trasanta. 5 ) ( 2 ) Menico 0 ) in protest, če je bil vzdignjen, 7 ) je treba predati s ) plačniku za čast. Odst. Č) ustreza v bistvu mr. 59, ki pa ni tako jasen in ne govori izrečno o plačilu za čast. Odst. ( 2 ) je v skladu z mr. 63 (’), razlika od mr. 62 ( x ) je v tem, da je plačilo za čast treba potrditi na menici, ne v protestu, pozitiv¬ nega intervencijskega protesta mz. sploh ne predpisuje. 1) §§58 do 60. Plačilo je treba označiti kot plačilo za čast, kajti intervencijskega protesta ni, torej mora biti iz menice razvidno, da gre za plačilo za čast. 2 ) Če se ne, pride imetnik v zamudo, polog pri sodišču ali posledice § 60 ( 2 ). 3 ) Prim. § 38 C 1 ). 4 ) Honorata. Honprat pri plačilu je lahko drug zavezanec kot je bil pri akceptu, tudi 122 Menični zakon. naslovljenec za silo lahko plača v čast dragega zavezanca kot adresanta. V interesu honoranta je, da se pravilno označi honorat, § 62 ( 1 ). B ) Gl. §56 op.") s). °) Tudi če je akcept za čast ali naslov za silo bil zapisan na kopiji, sicer bi plačnik ne mogel vršiti regresa zoper podpisnike na me¬ nici, torej oboje: menico in kopijo. 7 ) § 45, lahko je to protest zbog neplačil: 1 , o dospetku, zbog neakceptiranja ali zbog ne¬ plačila pred dospetkom, gl. § 43 j 1 ) do ( B ), eventualno tudi protest po § 59, če, potem ko se je napravil, plača nepozvan intervenient. 8 ) Gl. op. 2 ). Iz tega, da se izroči menica, se da sklepati, da je treba sprejeti samo plačilo cele še ne plačane menične vsote, §§ 38 ( 2 ) C), 50. § 61 velja za lastno menico, gl. § 105 op. 7 ). § 62 . j 1 ) Plačnik za čast 1 ) stopi v imetnikove 2 ) pravice zoper onega, za čigar čast je plačal, 8 ) in zoper vse one, ki so temu odgovorni. 1 ) 5 ) Vendar pa ne more menice dalje indosirati. 6 ) ( 2 ) Nasledniki podpisnika, za čigar čast se je plačalo, so osvobojeni zaveze. 7 ) ( :i ) Če jih ponudi več plačilo za čast, ima pred¬ nost oni, ki osvobaja največ zavezancev. 8 ) Če se ne postopa po tem pravilu, izgubi intervenient, ki je za to vedel, !) ) regres zoper one, ki bi bili osvo¬ bojeni. 10 ) Odst. j 1 ) prvi stavek se sicer ujema z mr. 63 ( 2 ), ne omenja pa § 47, ki ustreza mr. 50; drugi stavek se ujema z naukom po mr. Za §§ 61, G2. 123 odst. ( 2 ) in ( 3 ) velja isto, prim. mr. 61 j 1 ), 64, razlika je v tem, da po odst. ( 3 ) zadostuje ka¬ korkoli pridobljena vednost o «boljšem> inter- venientu, po mr. 64 ( 2 ) se je treba ozirati samo na menico in protest. Mr. 65 ni prevzet. ]) §§ 58 do 61. 2 ) §§ 15, 18. Pri prokurnem indosamentu je imetnik v tem smislu prokurni indosant. Pri indosamentu prejudicirane menice je, pla¬ čilo za čast nemogoče, ker ni protesta zbog ne- akceptiranja ali neplačila, pri indosamentu pro- testirane menice in pri anomalnem nasledstvu je mogoče. :i ) Imenovanega honorata ali trasanta, § 61 (i). 4 ) Akceptant, predniki, avalisti, tudi akcep- tant za čast, če je njegov honorat kdo izmed teh zavezancev in akceptant za čast ni sam plačnik ter se je napravil tudi protest po § 59. r> ) Sporno je, ali pridobi pravice, ki jih je imel imetnik, derivativno po zakonskem od¬ stopu (cessio legis) tako, da bi imel vsak za¬ vezanec zoper njega prigovore, ki bi jih ime) zoper imetnika (v tem smislu Straž. 299, 300, posledica: da mora biti intervenient jako oprezen, razlog: besedilo zakona, dalje da ne gre, da bi nepozvan intervenient zavezancem odvzemal prigovore, ki jih imajo zoper iinet- nika), ali pa pridobi pravice iz menice origi- narno po zakonu, na istem mestu, kjer je bil imetnik — tako Čim. 63, posledica: da zave¬ zanci nimajo zoper plačnika za čast onih pri¬ govorov, ki bi jih imeli zoper imetnika na temelju osebnih odnpšajev z imetnikom, razen če bi se dali izvajati iz sporazuma, zasnovanega 124 Menični zakon. na lokavstvu, §§ 16 (*), 18 ( 2 ). — Treba bo ločiti: a) Če je imetnik imel originarne me¬ nične pravice, če je torej bil indosatar po § 15 ali 18 (tudi po § 17: prokurni indosant), je treba smatrati drugo mnenje za pravilno. Plačnik za čast pridobi svoje pravice na osnovi svojega plačila, brez kakršnegakoli imetnikovega so¬ delovanja, celo zoper voljo imetnika, ki mora sprejeti pravilno ponujeno plačilo za čast. Pla¬ čilo za čast se tudi ne da v prvi vrsti v imet¬ nikovem interesu, temveč da se reši čast menici, da se skrajša in omili regres. Položaj honorata in prednikov se na ta način in concreto res lahko poslabša, toda prav isto se lahko zgodi z vsakim indosamentom, ne da bi se mogli zavezanci braniti, zoper koluzijo pa ščitita §§ 16 ( J ), 18 ( 2 ). Da je pri pozvani intervenciji tako, ne more biti dvoma, saj se noben za¬ vezanec ne more braniti, da se zapiše naslov za silo, ali da se, če so izpolnjeni pogoji, dovoli akcept za čast, razlike pa ni pri nepozvani intervenciji, ker je ne dela zakon. Plačnik za čast torej v tem primeru stopi na imetnikovo mesto in s tem pridobi originarne pravice. Ako bi ne bilo tako, bi pozvan intervenient, in zlasti akceptant za čast, nikoli ne vedela, kakšne pravice bosta na kraju imela, kar bi bilo stvarno še mnogo manj pravično, ker ona ne dobita valute, kakor so jo dobili vsaj trasant in indosanti. b) Drugače, če je imetnik anomalen naslednik (tudi po § 19). Tu je originarno pridobivanje meničnih pravic nemogoče, plač¬ nik za čast dobi sicer tudi tu regresni zahtevek po § 47, toda obremenjen s prigovori, ki bi bili mogoči zoper imetnika. Pravni položaj, ki so ga dobili zavezanci s tem, da je nastopilo 125 § 62. anomalno nasledstvo, se ne sme več spremeniti (saj tudi indosament ni več mogoč), pozvan intervenient je v tem primeru pač v slabšem položaju. c ) Njegov «indosament» nima meničnoprav- nih učinkov niti po § 19, ali ga je moči sma- - trati za cesijo, se presoja po odz. 7 ) Oni, katerim je bil honorat zavezan, in njihovi avalisti, tudi honorant, ki je dal akcept za čast za takega naslednika in ni plačal za čast. 8 ) Pozvan intervenient, § 59 (*), nima kot tak prednosti pred nepozvanim, nego le, ako bi s svojim plačilom osvobodil več zavezancev. Treba pa je res ponuditi, ne samo obljubiti, plačilo po § 60 ('). !> ) Odkod je zvedel, je vseeno, zakon ne na¬ laga nikakršne skrbnosti (ne: «vedeti moral»), vendar se sme zahtevati, da je pogledal menico in protest, dasi ni verjetno, da bi iz njiju mogel vedno kaj zvedeti glede «dobrote» drugih inter- venientov, kajti niti adresati niti akceptant za čast niso dolžni plačati za čast svojih adre- santov ali honoratov pri akceptu za čast. Šlo bo torej praktično le za slučajno znanje, to pa zadostuje. Dokaz, da se je intervenient vrinil, zadene zavezanca, ki trdi, da je osvobojen, ker je bil izpodrinjen «boljši» intervenient. 10 ) Vsekakor osvobojeni so torej zavezanci- nasledniki honorata pri plačilu po odst. ( 2 ), drugi pa le, če je bilo več intervenientov in ni plačal «najboljši». Imetnik izbira na vsak način povsem svobodno, on s plačilom itak iz¬ gubi interes na menici. § 62 velja za lastno menico. 126 Menični zakoi. IX. poglavje. Razmnoževanje in prepisi. I. Razmnoževanje. § 63 . j 1 ) Trasirana menica se lahko 1 ) izda v več istovetnih 2 ) izvodih. ( 2 ) Ti izvodi se morajo označiti v samem bese¬ dilu 3 ) listine z zaporednimi številkami; 4 ) če se to ne stori, se smatra vsak izvod za posebno me¬ nico. 5 ) ( 3 ) Vsak imetnik °) trasirane menice lahko zahteva, da se mu izdaj ob njegovih stroških 7 ) več izvodov, 8 ) razen če ni v menici naznačeno, da je izdana samo v enem izvodu. 5 ) Zaradi tega se mora obrniti do svojega neposrednjega indo- santa, 10 ) ki mora to n ) sporočiti svojemu indo- santu, in tako dalje do trasanta. 12 ) Indosanti 13 ) morajo na novih izvodih ponoviti svoje indosa- mente. 14 ) Razliki od mr. 68: a) ne more se zahtevati duplikat trate, ki je izrečno označena kot edina, b) način štetja je svoboden, ne baš «prima», «sekunda» itd. Oboji sta samo pojasnili, trdilo se je isto tudi po pravilnem nauku na osnovi mr. !) Dogovor, naj se duplikati ne izdajajo, je med strankama veljaven, § 16 j 1 ). 2 ) Istovetno mora biti zlasti besedilo te¬ meljne menice, pa tudi razne pripombe, ki jih zakon pripušča v dosego izvestnih pravnih učinkov (privezna klavzula, klavzula «brez za¬ veze;*, rok za prezentacijo v akcept itd.), ob izdaji morajo biti istovetne tudi vse menične 127 § 63 , izjave, ki se naslanjajo na temeljno menico, npr. akcept, tudi akcept za čast, indosamenti, naslovi za silo; v primerili §§ 64 ( 2 ), 65 pa pozneje lahko pride do razlik. Razlike vsled pisnih pogrešk ne škodujejo, če se dado spo¬ znati kot take. Če izvodi niso v tem smislu istovetni, velja vsak za samostojno menico. «) Gl. § 1 op. 2). 4 ) Način štetja ni predpisan, število se pa mora izraziti z besedami ali s številkami: «prva», «druga», «prima», «sekunda», 1. me¬ nica, 2. menica itd.; ne zadostuje «za ta dupli¬ kat menice», «za ta primerek». Označba s štet¬ jem je samo trasantova stvar. Istovetnosti štetje seveda ne kvari. 5 ) Vsak zavezanec mora plačati tolikokrat, kolikorkrat je podpisal, gl. § 64 j 1 ), trasant mora dati večkratno kritje. 6 ) Remitent in po §§ 15, 17 do 19 legiti¬ mirani indosatar, ne anomalij i naslednik, razen po § 19, ker nima indosanta. 7 ) Npr. golica, kolek, poštnina. 8 ) Število ni omejeno, tudi ne za indosa¬ tar ja (doslej sporno). !l ) Po trasantu in v menici, ne bal v bese¬ dilu temeljne menice, npr. «za to edino me¬ nico*, «sola menico*, ne zadostuje «za to prvo menico*. V menici ne posvedočen sporazum gl. op. 1 ). Krivo trdi Bart. 88, da se ne more zahtevati duplikat, če ima menica kasatorno klavzulo, ta se vendar rabi baš v duplikatih, § 64 op.«). 10 ) Tudi če prebivališče ni naznačeno v me¬ nici, tudi če je indosiral brez zaveze, § 44 tu ne velja. 128 Menični zakon. u ) Da se zahteva duplikat. 12 ) Trata pa se lahko že spočetka izda v več izvodih. — Ni dovoljeno obrniti se nepo¬ sredno do trasanta (razen reniitentu ali prve¬ mu indosatarju trate na lasten ukaz). — Tra- sant napiše duplikat temeljne menice in po¬ novi svoj podpis. ls ) Vsi, tudi oni, ki so indosirali «brez za- veze», sicer bi bila prekinjena v § 15 j 1 ) za¬ htevana vez in s tem uničena formalna legiti¬ macija. 14 ) Zahteva, da se izdaj duplikat, je me- ničnopraven v širšem smislu, osnovan na me¬ ničnem pravu, ne more se pa uveljavljati v meničnem postopanju. § 64. ( 4 ) Ko se plača en izvod, 1 ) prestanejo pravice iz vseh drugih izvodov, 2 ) tudi če ni odrejeno, da izgube s plačilom enega izvoda veljavnost ostali. 2 ) Vendar pa ostane trasat zavezan po vsakem ak¬ ceptiranem izvodu, 4 ) ki se mu ne vrne. 5 ) ( 2 ) Indosant, ki je prenesel izvode na razne osebe, 0 ) in vsi naslednji indosanti so odgovorni po vseh nevrnjenih 7 ) izvodih, na katerih je njih podpis. s ) °) Ni bistvene razlike od mr. 67; da kasatorna klavzula ni potrebna, velja tudi po mr.; da mr. govori samo o vrnitvi izvodov pri plačilu, ne izključuje, da bi se ne mogli vrniti prej. 4 ) Katerikoli izvod po kateremkoli zave¬ zancu, torej tudi v regresu, toda z regresnim plačilom niso osvobojeni oni zavezanci, ki so odgovorni regresnemu plačniku, nego le oni, katerim je bil on zavezan. §§ 63, 64. 129 -) Načelo je: vsi duplikati so ena menica, iz vseh izvira ena terjatev, vsi ustanavljajo en dolg. Reden primer je, da so o prezentaciji v akcept in v plačilo vsi izvodi v eni roki. Pre- zentira se lahko v sprejem in akceptira kateri¬ koli — izjema § 65 ( J ) — in prav tako v pla¬ čilo. Če se sprejme ali plača katerikoli, veljajo za sprejete ali plačane vsi, večkratnega spre¬ jema ali plačila ni moči zahtevati; zadostuje, da se o plačilu vrne plačani (§ 38), biti pa mora akceptirani, če se je akcept dal (drugi stavek), kajti akceptant drugega ni zavezan plačati. Če se akcept ali plačilo ne dobi, se napravi protest o enem samem izvodu, regres nima po¬ sebnosti, tudi v regresu ali pri plačilu za čast se zadosti dolžnosti § 49 ali 61 z izročitvijo enega izmed izvodov, če je bila menica spre¬ jeta, baš tega izvoda. Gl. op. e ) in § 65. 3 ) To se pravi: kasatorna klavzula ^pla¬ čajte za to prvo menico, za drugo ne» na primi, «plačajte za to drugo menico, za prvo ne» na sekundi itd.) ni predpisana, učinek je po za¬ konu isti, kakor da je zapisana: sprejme in plača naj se samo enkrat. 4 ) Vseeno, ali je več izvodov akceptiral hote ali pomotoma. 5 ) Ni treba baš pri plačilu, lahko tudi prej. Če mora plačati večkrat, more zahtevati samo enkratno kritje. Branil se bo večkratnemu plačilu s prigovorom zmote ali zvijačnosti po § 16 ( J ), morda bo tudi imel condictio. e ) Tudi tu ne gre za to, ali hote ali po¬ motoma. Toda zavezan je po menici le, če je dal indosament; ako je dal izvode na temelju indo- samenta in blanko, ki je bil na njih, raznim osebam, odgovarja samo po odz. ali po tz. 9 130 Menični zakon. 7 ) Zlasti pri plačilu, tudi v regresu. 8 ) Torej oni, ki so po delitvi podpisali več izvodov, po večkrat. 9) Omeniti je treba nekatere podrobnosti: Tudi če so izvodi prišli v roke raznim upra¬ vičencem, so zavezanci, ki so podpisali izvode pred «delitvijo», zavezani samo po enkrat, ti vsi so svobodni, če trasat plača katerikoli izvod; če plača po protestu kateregakoli izvoda kateri izmed njih v regresu, so prosti vsi njegovi na¬ sledniki, ki so podpisali nedeljene izvode, plač¬ nik v regresu ima regres zoper svoje prednike. Indosanti, ki so prišli v zavezo po delitvi, pa so prosti le, če se plača oni izvod, ki so ga oni podpisali. Indosant, ki je delil, mora plačati vsak izvod, katerega je podpisal. Trasat lahko plača katerikoli izvod; če je katerega sprejel, mora plačati tega. Iz vsega sledi, da je v inter¬ esu imetnika, ki o dospetku nima vseh izvodov, da predloži čimprej svoj izvod v plačilo, sicer ga lahko prehiti imetnik drugega izvoda, prav tako, da da čimprej svoj izvod protestirati, regres ima sicer zoper vse zavezance po svojem izvodu, toda tudi v regresu ga glede zavezancev, ki so podpisali nedeljene izvode, lahko prehiti imetnik drugega, tudi protestiranega izvoda. § 64 velja za ček, izvzemši drugi stavek odst. ( 4 ), § 23 št. 9 čz. § 65. j 1 ) Kdor i) pošlje izvod zaradi akceptiranja, 2 ) mora naznačiti na ostalih izvodih ime osebe, v katere rokah je poslani izvod. 3 ) Ta oseba pa ga mora 4 ) predati legitimiranemu imetniku 5 ) dru¬ gega izvoda. §§ 64, 65. 131 ( 2 ) Če tega neče 6 ) storiti, more vršiti imet¬ nik 7 ) regres 8 ) šele, ko ugotovi s protestom: 9 ) 1. ) (la se mu izvod, poslan zaradi akceptiranja, ni predal na njegovo zahtevo; 10 ) 2. ) da na drugi izvod ni bilo mogoče dobiti akcepta ali plačila. 11 ) ( :i ) Če iz menice ni razvidno, 12 ) pri kom je izvod, odrejen za akceptiranje, zadošča protest po točki 2.) prednjega odstavka, da se ohranijo re¬ gresne pravice. 13 ) 14 ) Odst. ( 4 ) in ( 3 ) sta v skladu z mr. 68, raz¬ lika je le v tem, da odst. ( 4 ) govori samo o legitimiranem imetniku, drugače mr. 68 ( 2 ), in da odst. ( 3 ) izrečno ureja primer, da v me¬ nici ni zaznamka, kje se nahaja v akcept poslani izvod, mr. 68 drugi stavek odst. 0) določa le, da je duplikat tudi brez tega zaznamka velja¬ ven. Odst. ( 2 ) je v bistvu enak mr. 69, da ne govori o regresu za varnost, je jasno, ker ga mz. ne pozna. 4 ) Trasant ali remitent ali indosatar, tudi anomalni naslednik. 2 ) Drugi izvod (ali njih več) je namenjen(ih) kroženju. 3 ) Ime in naslov hranitelja, n. pr. «pri- ma v akcept pri g. X v.», zadostuje sicer samo ime, toda če ni naslova, je posledica lahko protest po odst. ( 3 ) in regres (op. 12 ), vendar bo treba iskati hranitelja vsekakor na trasatovem prebivališču, če ni drugače po¬ vedano. 4 ) «Mora»: imetnik drugega izvoda lahko toži na izročitev (ne v meničnem postopanju), lahko si tudi pomaga po odst. ( 2 ). Hranitelj pa se bo napram pošiljatelju ravnal po navodilih, 9 * 132 Menični zakon. ki jih prejme, preden se javi imetnik drugega duplikata, in je njemu po občih predpisih od¬ govoren, če se ne bi ravnal. Ali je v akcept po¬ slani izvod akceptiran ali ne, ko se zahteva iz¬ ročitev, je vseeno; če je protestiran zbog od¬ klonitve sprejema, je treba izročiti tudi protest. 5 ) V prvi vrsti legitimiranemu po §§ 15, 17 do 19 (prejudicirana menica), pač tudi ano- malnemu nasledniku in pooblaščencu; «legiti- miran» ne pomeni samo legitimiran po indo- samentu (preozko Čim. 66). °) Razlog je napram imetniku brez prav¬ nega pomena, ta ima pot določeno po zakonu. 7 ) § 87 op.!). s ) Pred dospetkom ali o dospetku, § 42. ;i ) Za kraj in čas protesta po št. 2 veljajo določbe, ki veljajo sicer za protest zbog neak- ceptiranja ali neplačila, protest po št. 1 je treba časovno napraviti pred protestom po št. 2 na prebivališču hranitelja (op. :! ) in zoper njega. 10 ) Predložiti bo moral svoj izvod menice. n) Predložitev v akcept bo seveda ne¬ mogoča, če je že pretekel rok zanjo, imetnik bo sicer lahko takoj dal napraviti protest po št. 1, s predložitvijo v plačilo bo pa moral čakati do dospetka, ako ni že nastopil prejudic po § 52. 12 ) Zakon ne nalaga nikakršne posebne skrbnosti, pošiljalčeva stvar je, da hranitelja označi točno, če ga ne, je posledica regres, gl. pa op. s). 13 ) Pred dospetkom ali o dospetku. 14 ) Če gre za regres pred dospetkom po § 42 ( 3 ) št. 2, je treba ipak poskusiti dobiti v akcept poslani izvod, kajti če je akceptiran, 'ga je treba predložiti v plačilo po § 43 ( 5 ), če §§ 65, 66. 133 se ne dobi, zadostuje prezentacija kateregakoli izvoda. Če so izvodi deljeni v smislu § 64 ( 2 ),. se morejo in morajo prezentirati v plačilo vsi, da se ohrani regres zoper vse regresne za¬ vezance, glede teh veljajo načela op. 9 ) pri § 64, prav tako v primerih § 42 ( 3 ) št. 3. II. Prepisi. § 66 . j 1 ) Vsak imetnik 1 ) menice 2 ) ima pravico, 3 ) napraviti od nje prepise. 4 ) ( 2 ) V prepisu je treba prepisati izvirno menico točno r >) z indosamenti in vsemi drugimi pripom¬ bami, 6 ) ki so na njej. V prepisu je treba naznačiti, kje se končuje. 7 ) ( 3 ) Prepis se lahko indosira 8 ) in avalira 9 ) na isti način in z istimi učinki kakor izvirna me¬ nica. 10 ) V bistvu enak mr. 70 ( 5 ), 71, glede avala odreja isto mr. 81 ( J ). 1 ) Tu v najširšem smislu, za detentorja ne¬ praktično. 2 ) Duplikata. 3 ) V primeru § 50 dolžnost, gl. tudi § 74 ( 3 ). 4 ) Kopije; število ni omejeno. 3 ) Prim. «istovetno» v § 63 j 1 ); pismene po¬ greške in druge razlike, ki ne vzbujajo nika¬ kršnega suma, za katere menice kopijo gre, ne motijo. °) Tudi takimi, ki se smatrajo po zakonu za nezapisane ali celo napravijo menično izjavo za neveljavno. 134 Menični zakon. 7 ) «A r e t a c i j s k a», «zaporna» klav¬ zula. Biti mora na takem mestu, da se jasno vidi, doklej seza prepis, kje se začno izvirne iz¬ jave. Sam napis «kopija» brez aretacijske klav¬ zule bi napravil vso listino z izvirnimi izjavami vred za kopijo; prepis brez kakršnekoli oznake, da je kopija, bi se smatral za izvirno menico, prepisani podpisi bi kot nepristni (§ 68) ne vezali. «) §§10 do 19. 9 ) §§ 29 do 31, aval se da na kopiji lahko tudi za zavezanca, ki je podpisal izvirnik. 10 ) Glede naslova za silo in akcepta za čast gl. § 56 op. s). § 66 velja za lastno menico, zaradi čeka gl. § 23 op. 13 ). § 67 . (') V prepisu 1 ) je treba označiti osebo, v ka¬ tere rokah je izvirna menica. 2 ) Ta oseba jo mora predati legitimiranemu imetniku prepisa. 3 ) ( 2 ) če tega neče 4 ) storiti, more vršiti imetnik') regres 0 ) zoper one, ki so indosirali prepis, 7 ) šele, ko ugotovi s protestom, da mu izvirna menica ni bila predana na njegovo zahtevo. 8 ) ( 3 ) Prepis, v katerem ni označena oseba, pri kateri je izvirna menica, nima meničnopravne veljavnosti. 9 ) Razlike od mr. 70 ( 2 ) -so vobče stilistične, § 67 je jasnejši; nov je odst. ( 3 ), ki rešuje po mr. jako sporno vprašanje, odst. ( 2 ) ne raz¬ likuje med regresom za varnost in za plačilo. J ) § 66 . 2 ) Redno se je izvirnik poslal v akcept, mogoči so tudi drugi primeri. Označiti mora hranitelja oni, ki napravi kopijo, gl. § 65 op. 3 ). §§ 66, 67. 185 s) § 65 op. 1 ) s). i) Gl. § 65 op.«). 5 ) § 37 op. 1 ). «) § 65 op. s). 7 ) Ali avalirali, sprejeli za čast za za¬ vezance, ki so podpisali kopijo. 8 ) a) Rok za ta protest v zakonu ni določen, po smislu bo veljala op. °) pri § 65, t. j. če imet¬ nik kopije ni tako pravočasno zahteval izvir¬ nika, da bi ga bil, ako je nesprejet, mogel o roku — §§ 20 do 22, 34 — predložiti v akcept, in je predložitev predpisana v zakonu ali me¬ nici, bodo zbog prejudica po § 52 prosti tudi podpisniki kopije. Če pa je v tem smislu pravo¬ časno dal napraviti protest po § 67, ima regres pred dospetkom po § 42 ( 3 ) št. 1. Če izvirnika ni treba predložiti v akcept, bo zadostoval pro¬ test po § 67 tekom roka, ki ga določa § 43 ( 2 ), protest po § 59 je nepotreben, ker na kopijo ni mogoče zahtevati plačila od trasata. b) Protestni kraj je hraniteljevo prebiva¬ lišče. Gl. pa § 65 op. s ). c) Notifikacija protesta po § 67 ni naravnost predpisana, vendar bo potrebna po analogiji § 44 do onega zavezanca, ki je kopijo prvi pod¬ pisal. č) Če imetnik kopije dobi izvirnik v roke, mu gredo pravice tudi iz izvirnika, legitimira se z njim i n s kopijo, postopek je reden, kakor bi bil legitimiran po samem izvirniku. 0) Ali ima taka kopija sicer kaj pomena, se presoja po odz., odnosno po tz. § 67 velja za lastno menico. 136 Menični zakon. X. poglavje. Nepristne in predrugačene menice. § 68 . Če je podpis 4 ) nepristen, 2 ) pa najsi je to pod¬ pis trasantov ali akceptantov, 3 ) to prav nič ne vpliva na veljavnost ostalih podpisov. 4 ) 5 ) V bistvu isto, kar določata mr. 75, 76. 1) Gl. §§ 1 it. 8, 12, 24, 30, 56. 2 ) Če ne izvira od one osebe, od katere kaže, da izvira, in ta oseba tudi ni privolila, da se na menico stavi njeno ime (zastopstvo, § 8), ne gre za to, ali se je dal nepristen podpis hote, vedoma, po nemarnosti, pomotoma. Vseeno je, ali je nepristni podpis povsem fingiran ali samo izpremenjen, predrugačen iz pristnega podpisa. Razlika od primera namišljenega za¬ stopstva je ta, da se pri tem nekdo vede kot zastopnik. Če se to iz njegovega skripturnega akta ne vidi in ni bil zastopnik, pa je podpisal sebe, je jasno, da ne gre za nepristno menico v zmislu § 68. Pač pa je dan primer § 68, če je namišljeni zastopnik podpisal samo «zasto- pano» osebo, ne da bi kakorkoli označil, da naj gre za zastopstvo, razlika pa je še vedno ta, da je pravi podpisnik hotel ravnati kot zastopnik. 3 ) Zakon naglaša ta dva primera, ker sta pač trasantov in akceptantov podpis za me¬ nične upravičence, pa tudi za ostale zavezance redno najvažnejša. 4 ) Menična zaveza nastane s pristnim in pravilnim podpisom na — po vsebini in obliki — pravilni temeljni menici, vsaka taka zaveza je načelno samostalna, neodvisna od drugih, prim. §§ 7, 31 ( 2 ), 83, za legitimacijo zlasti § 15. §§ 68, 69. 137 5 ) a) Pri menici ali poedini menični izjavi, katero je kdo izpolnil glede drugih sestavin, razen podpisa, drugače, kot je hotel «pristni» podpisnik, je ta zavezan po oni vsebini, katero je podpisal, prigovora zmote ali prevare ali sile nima zoper dobrovernega pridobitelja me¬ nice, to sledi iz §§ 16 ( 4 ) ( 2 ), 69. Ce je nepristen tudi podpis, velja § 68. b) Da ni v menični zavezi oni, čigar «pod- pis» ni pristen, je jasno, saj ni podpisal. Če gre za samo predrugačitev pristnega podpisa v ne¬ pristnega, pa ostane pravi podpisnik v menični zavezi (analogija iz § 69), vendar se njegova zaveza ne bo dala uveljavljati z meničnim pla¬ čilnim nalogom, ker bo menica sumljiva (§ 557 cpr., § 651 ncpr.). c) Oseba, ki je napisala nepristen podpis ali predrugačila pristnega, je lahko odgovorna po kz. (prim. §§ 214 sl. kz. 27. januarja 1929, Sl. Nov. 33/XVI/73, Ur. 1. 74/310) in po odz., n i pa v menični zavezi, ker ni podpisala sebe, krivo je torej (Čim. 69, Bart. 92), da odgovarja Po § 8, gl. op. pri § 8. § 68 velja za lastno menico (§ 105 op. 8 ) in za ček. § «9. Če se predrugači 1 ) menično besedilo, 2 ) od¬ govarjajo podpisniki, 2 ) ki so podpisali menico, ko je bila že predrugačena, po predrugačenem bese¬ dilu, prejšnji podpisniki pa odgovarjajo po prvot¬ nem 4 ) besedilu. 5 ) V mr. ni te določbe, nauk na podstavi mr. je z njo sicer dokaj v skladu, mnogo pa je bilo spornega. Menični zakon. 138 ! ) Neupravičeno izpremeni. Za objektivno predrugačitev gre brez ozira na namero, ne¬ marnost ali naključje, ni pa predrugačitev v smislu § 69, če se je menica drugače napisala, kot bi se bila morala po meničnem sklepu, t. j. po dogovoru strank, da se izdaj menica z določeno vsebino. Tudi ne gre za način pre- drugačitve; radiranje, črtanje, dodajanje novih besed itd. je predrugačitev; ne velja pa § 69, če vsled predrugaeitve menica izgubi bistveno sestavino, tako da listina sploh ni več menica. Glede izpolnitve blanketne menice gl. § 16 prvi stavek odst. ( 2 ); v primeru § 16 drugega stavka odst. ( 2 ) sicer gre za predrugačitev, toda zakon ga izenačuje s primerom prvega stavka, § 16 op.»). 2 ) Kaj drugega v menici kot podpis; § 69 velja za vse vrste meničnih izjav, ne samo za temeljno menico. s ) V kateremkoli svojstvu, praktično bo se¬ veda trasant malokdaj prišel v poštev, vendar izključeno ni, če se predrugači v blanketni menici že zapisana sestavina, preden je menico podpisal trasant (pa npr. potem, ko jo je pod¬ pisal akceptant). 4 ) To se pravi po onem, ki ga je vsak od njih podpisal; če sta si sledili dve predrugačitvi, odgovarja oni, ki je podpisal po prvi, pa pred drugo, po tem besedilu, ne po onem, ki sploh še ni bilo predrugačeno. 5 ) Domneve za to, da se je podpis dal pred predrugačit vi j o ali po njej, zakon ne daje (dru¬ gače Vrb. M. 136: domneva je, da se je menica podpisala pred predrugačitvijo, toda to velja po današnjem hrv.-ogr. mz., ne pa po novem mz.); ako je menica predrugačena tako, da se §§ 69 , 70 . 139 predrugačitev z običajno pažnjo v prometu z menicami ne vidi, bo moral imetnikov nasprot¬ nik dokazati, da ni zavezan po videzu, nego po drugem besedilu; ako je predrugačitev vidna, bo moral pač imetnik dokazati, da je nasprot¬ nik podpisal pred predrugačitvijo ali po njej, če ta trdi nasprotno. — Prigovor iz predruga- čitve gre zoper vsakega upravičenca ne glede na to, ali je menico pridobil v dobri veri ali ne. § 69 velja za lastno menico in za ček. XI. poglavje. Protest. § 70 . j 1 ) Proteste 1 ) vzdigujejo javni notarji 2 ) ali sreska sodišča v območju svoje krajevne pristoj¬ nosti. 3 ) ( 2 ) Sresko sodišče vzdiguje menične proteste v krajih, kjer ni javnega notarja; 4 ) če pa je v ob¬ močju njegove krajevne pristojnosti 5 ) javni notar, vzdigne sresko sodišče protest samo takrat, kadar je javni notar po zakonu izključen. 6 ) Protest, vzdignjen zoper predpis tega odstavka, ne izgubi veljavnosti. 7 ) (*) Pri sreskem sodišču ne vzdiguje protestov samo sodnik, ampak tudi sodni uradnik, ki mu sodni starejšina z letnim razporedom poveri to dolžnost. 8 ) Namesto javnega notarja sme vzdigo¬ vati proteste tudi njegov pomočnik ,J ) ob gmotni odgovornosti 10 ) javnega notarja. ( 4 ) Po sporazumu z ministrom za pošto in tele¬ graf 11 ) sme odrediti minister pravde z uredbo, da vzdiguje proteste tudi pošta. 12 ) 140 Menični zakon. Razlike od mr. 87: a) sresko sodišče naj vzdiguje proteste le, če v srezu ni notarja ali je izključen, b) tudi notarjev pomočnik sme dvigati proteste, c) poštni protest je omogočen. Vse vrste protestov prim. §§ 19, 23, 24 , 34, 43 , 44, 45, 47, 49, 50, 52, 53, 57, 58, 59 , 61, 65 , 67 , 70 do 77, 78, 85, 91 , 100 , 102 , 106 , 107 , 109 , 112, 113 št. 11 in 14. 2 ) V smislu notarskega reda, zak. 25. julija 1871, drž. zak. 75. 3 ) Za notarje okrožje okrožnega sodišča, v katerem ima notar sedež, §§ 8, 31 not. r., za sreska sodišča njihov srez. 4 ) To se pravi v krajih svojega sreza, če v srezu ni notarja, bodisi da ni sistemizirano notarsko mesto, bodisi da je nezasedeno, da je notar odsoten, bolan, sicer zadržan: za določeni protest ga ni. 5 ) V srezu. 6 ) Fizično (op. 4 ) bi bilo mogoče, da napravi notar protest, ni pa pravno po § 33 not. r. 7 ) Npr. protest, ki bi ga bil lahko napravil notar — op. 4 ) «) — napravi sodišče; ne pro¬ test, ki ga napravi izključen notar, ta je od¬ govoren za škodo. 8 ) Sodnik torej tudi, če ni za to postavljen z letno razdelitvijo poslov, pač tudi sodniški pristavi in pripravniki po §§ 66 do 68 zakona o ureditvi rednih sodišč 18. januarja 1929, (Sl. Nov. 20/X/40, Ur. 1. 49) drug sodni urad- n i k (uradnica) le, če je za to postavljen z letno razdelitvijo poslov, eventualno pač tudi kot namestnik, če obstoji zakonski razlog za namestovanje; vendar gl. sedaj § 87 ( 2 ) cit. zakona, ki določa, da smejo pisarniški urad- §§ 70, 71. 141 niki menične (čekovne?) proteste sprejemati na zapisnik» po naredbi sodnika. Zva- ničnik ali dnevničar pač ne (negotovo z ozirom na netočno terminologijo §§ 80 do 87 cit. zak.), gotovo ne sluge. ») Pravnik ali ne, tudi ženska, ne sluga. i°) Disciplinska s tem ni izključena, kakor sploh ne niti za sodne organe niti za notarje same, če se s kršitvijo predpisov o protestu ogreše zoper disciplinske predpise. — Gl. § 72 (i ) št. 5. n ) Po čl. 3 št. 8 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave 31. marca 1929 (Sl. Nov. 78/ /XXXII/166, Ur. 1. 140) minister za gradbe. 12 ) Uredba doslej ni izšla. — Gl. § 109. § 70 velja za lastno menico in za ček. § 71 . (!) Če (la imetnik 1 ) menice napraviti protest, predloži protestni uradnik 2 ) po odredbi § 102. 3 ) menico onemu, zoper katerega se zahteva pro¬ test, 4 ) ter ga pozove, naj izvrši imetnikovo za¬ htevo. 5 ) ( 2 ) Če se iskana oseba ne najde v svoji poslo¬ valnici, 0 ) ako jo ima, ali v stanovanju, ako poslo¬ valnice nima, 7 ) ali če sc tudi najde, pa ji iz ka¬ kršnegakoli vzroka ni mogoče priobčiti zahteve, x ) protestni uradnik ni dolžan, ponoviti protestnega postopanja. 9 ) ( 3 ) Da poslovalnice ali stanovanja ni bilo mo¬ goče najti, se smatra za dokazano samo, če je v protestu zabeleženo, da je protestni uradnik brez¬ uspešno povpraševal 10 ) o tem pri krajevnem poli¬ cijskem oblastvu ali, kjer- tega ni, pri občinskem oblastvu. 11 ) 142 Menični zakon. ( 4 ) Če bi protestni uradnik ne bil dovolj skrben 12 ) pri povpraševanju za poslovalnico ali stanovanje, ostane protest vendarle veljaven, toda odgovornost za škodo ostane. 11 ) Bistvene razlike od mr. 88 št. 3 in 4, 91 ni, samo odst. ( 4 ) je nov in rešuje sporno, doslej glede veljavnosti protesta redno zanikovano vprašanje trdilno. 4 ) Kdo je «imetnik», se presoja po raznih vrstah protesta, prim. zlasti §§ 20, 24, 37, 42, 59, 65, 67, 91, gl. tudi § 76 j 1 ). Protestant. 2 ) §§ 70 (i), 109. ®) V poslovalnici ali v stanovanju, gl. op. °) 7 ) 9 ), na plačilnem mestu, o poslovnem času, gl. za vse to § 102. 4 ) Protestat: trasat, akceptant, akcep- tant za čast (§ 59), domiciliat, trasant (§ 91), izdatelj lastne menice, hranitelj (§§ 65, 67), na¬ slovljenec za silo (§ 59), tudi če je protestat kridatar; pri pravnih osebah in družbah za¬ konski ali pogodbeni organ, ki jo zastopa, pri preklicani osebi skrbnik, za umrlo osebo dedič (skrbnik zapuščine), toda vedno v poslovalnici ali stanovanju, op. 6 ). 5 ) Predložiti je treba menico (duplikat, ko¬ pijo); gl. §§ 72 št. 1, 74, 75. e ) Gl. § 102 op. 5). 7 ) Ni domneve, da ima protestat posloval¬ nico, gl. § 102 ( 4 ). 8 ) Skrije se, odide, ni sposobna razgovora itd. 9 ) Če se ne najde niti poslovalnica niti sta¬ novanje, se napravi protest v zrak, če se najde eno ali drugo, ne pa iskana oseba, ali če §§ 71, 72. 143 ni mogoče priobčiti ji zahteve, protest ob s t e n o, gl. § 72 št. 3. 10 ) Enkratno vprašanje zadostuje; ne za¬ dostuje protestantovo povpraševanje. 41 ) To je pri onem državnem upravnem ob- lastvu, ki ima v razvidu poslovalnice in stano¬ vanja; če takega ni v onem kraju, kjer je treba protest napraviti, pri občinskem oblastvu. 12 ) Dovolj skrben ni bil niti oni, ki sploh ni nič povpraševal ali pa na očito nepravem mestu, niti oni, ki ni dovolj jasno in določno vprašal. Za «dovolj jasno in določno» bo merilo lahka nemarnost (culpa leviš). !») Odgovornost napram protestantu, pa tudi napram protestatu in meničnim zavezan¬ cem, višina odškodnine ni omejena. Poleg od¬ škodnine velja disciplinska odgovornost. Ni izključeno, da bo soodgovoren za škodo pro¬ testant sam, če je protestnega organa zavedel v zmoto glede poslovalnice in stanovanja ter s tem izzval nezadostno skrbnost, vendar zato ne bo prost protestni organ, za katerega je od¬ ločilna vsebina menice. § 71 velja za lastno menico in za ček. § 72 . ( J ) Protest 1 ) mora-) obsezati: 1. ) prepis protestirane menice,«) odnosno pre¬ pis protestiranega meničnega prepisa 4 ) kakor tudi vseh izjav in pripomb na njima; 5 ) če se zahteva protest po menici, izdani v tujem jeziku, se mora priložiti tudi prevod menice, 6 ) svojeročno overovljen od onega, ki da napraviti protest; 7 ) 2. ) ime ali firmo«) osebe, na katere zahtevo 9 ) in zoper katero se vzdiguje protest; 10 ) 144 Menični zakon. B.) potrdilo, da iskana oseba ni izvršila sto¬ ritve, ki se na podstavi menice zahteva od nje, 11 ) ali da je protestni uradnik ni mogel najti v nje poslovalnici ali stanovanju 12 ) ali da ji, če jo je tudi našel, iz kakršnegakoli vzroka ni mogel pri¬ občiti zahteve; 13 ) 4. ) kraj, dan, mesec, leto in uro, ko se 14 ) je, in prostor, 15 ) kjer je bilo opravljeno ali se je brezuspešno 1G ) poizkusilo protestno postopanje; 5. ) datum protesta, 17 ) številko, s katero je vpisan v register protestov, 18 ) službeni podpis protestnega uradnika 10 ) in uradni pečat. Če vzdigne protest notarski pomočnik, mora v pro¬ testu ali poleg svojega podpisa imenovati svojega šefa. 20 ) ( 2 ) Oni del menice ali prepisa, 21 ) ki se ne da prečitati, označi protestni uradnik v protestu za nečitnega. ( 3 ) Če iskana oseba 22 ) obrazloži, zakaj od¬ klanja storitev, ali če postavi trasat zahtevo po § 28., drugem odstavku, je treba tudi to zabeležiti v protestu. 23 ) Razlike napram mr. 88 so: a) v št. 1 določba o menicah, ki so izdane v tujem jeziku, b) jas¬ nejša določba št. 3 o uspehu protestiranja, c) napoved ure in prostora po št. 4; č) v št. 5 datum in registrska številka protesta in do¬ ločba drugega stavka; d) določba odst. ( 2 ); e) določba odst. ( 3 ). Res nove so samo določbe v a) c) in deloma v e). Manjka pa določba mr. 88 o posvedočbi intervencije, vendar gl. §§ 59, 73. 7 ) Vsak protest, ki ga napravi notar ali sodni uradnik (redni p r o t e s t), n e nado¬ mestni protest po § 77. Redni protest mora 145 § 72 . biti posebna listina, ne more se napisati na menico (kopijo) ali alonžo. 2 ) Sicer ne bi bil veljaven, nadomestiti se da redni protest samo po § 77 (toda ne tako, da bi bil deloma redni, deloma nadomestni), popolnjevati se ne more z nikakršnim drugač¬ nim dokazilom. Ni pa izključeno, da se ovrže na videz formalno in vsebinski pravilen pro¬ test s tem, da se dokaže, da ne posvedočava istine, prim. § 292 cpr. (§ 388 ncpr.). 3 ) Duplikata, alonže. 4 ) § 67. 5 ) Ni treba, da je dosloven, prim. drugače § 63: «istoveten», § 66: «točno», toda dvoma ne sme biti, da spada izvesten protest k izvestni menici. Ta istovetnost mora obstojati v tre¬ nutku, ko se napravi protest. Poznejše izpre- inembe v besedilu temeljne menice (kopije) ali poedinih izjav na njej same po sebi ne kvarijo istovetnosti, toda če nastane dvom, bo moral dokazati istovetnost tisti, ki jo trdi. Krivo ali vsaj dvoumno trdi Bart. 98, pozivaje se na § 69, da so oni menični zavezanci, ki so bili menico podpisali, preden se je protestirala, zavezani samo po oni vsebini menice, ki se vidi iz prepisa v protestu. Baš § 69 govori zoper to trditev, dalje ona ne velja pri protestu po §§ 65, 67 zoper hranitelja duplikata ali izvirnika, pa tudi pri protestu zbog odbitega sprejema ali zaradi datiranja to ni da bi mo¬ ralo biti res, saj menica lahko kroži naprej in prejšnji podpisniki pridejo ne samo v zavezo napram novim upravičencem nego prevzamejo lahko nove zaveze kot avalisti ali akceptanti za čast. Prav ima Bart. pač, kolikor gre za protest zbog neplačila o dospetku, po njem ne 10 146 Menični zakon. morejo nastati nove menične pravice in za¬ veze, za protest zbog neakceptiranja pa velja to le, če se res nastopi regres pred dospetkom. Prav ima tudi Bartoš, da se blanketna menica po protestu ne more popolniti, pogoj protestu je prezentacija, blanketna menica pa za pre- zentacijo ni pripravna, toda lahko se popolni po dospetku napram onim zavezancem, ki osta¬ nejo v zavezi tudi brez prezentacije in protesta, torej zlasti napram akceptantu. 6 ) Besede «tuj» ne bo razumeti objektivno, da bi bil tuj vsak jezik, ki ni službeni jezik kraljevine (bivša ustava, čl. 3) ali ki ni manj¬ šinski jezik, čl. 7 zak. 10. maja 1920 (Sl. Nov. 133 a, Ur. 1. 301/1921), temveč subjektivno: da mu ni vešč, da ga vsaj ne razume protestni organ, vseeno, ali je manjšinski jezik v naši državi ali ne; samo službeni jezik ni nobenemu protestnemu organu tuj. Za protestata ne bo šlo, zanj mora veljati, da mu je njegova izjava ali nanj naslovljeni poziv razumljiv, tudi ne za protestanta, on mora preskrbeti prevod, če ga ne more prirediti sam, po kom drugem. 7 ) Zadostuje, da protestant s svojim pod¬ pisom potrdi prevod kot točen, najsi ga je na¬ pravil kdorkoli, protestira se sploh na njegovo nevarnost. Če pa protestant pribavi prevod, overjen po zapriseženem tolmaču, pač ne bo treba še njegove overitve. — Določba o pre¬ vodu in njegovi overitvi velja za protestiranje, nič ni s tem rečeno za sodno postopanje. s ) Rodbinsko ime po zak. o osebnih imenih 19. februarja 1929 (Sl. Nov. 47/XXI/104, Ur. 1. 110) ali firmo v smislu tz., zak. o družbah z om. zav., zak. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah itd., ime pravne osebe. Zadostuje 147 § 72. tudi poziv na svojstvo osebe v menici, npr. zadnji indosatar, trasant, domiciliat, trasat, vse to se vidi iz prepisa menice v protestu; ime¬ novati bo treba protestanta, ki je menico dobil na osnovi indosamenta in blanko. '■>) Gl. § 71 op. i). 10 ) Gl. § 71 op. 4 ). Istovetnosti osebe, ki se javi kot protestat, ni treba preiskavati in po¬ trjevati, če se protest dela v pravilnem pro¬ storu in o pravilnem času, op. 14 ) 15 ). n) Gl. § 71 op. s). 12 ) Gl. § 71 op.«) 7 ) »). 13 ) Gl. § 71 op. s ). 14 ) Zaradi poslovnega časa, § 102. Beseda «se» je odveč, v izvirniku «... kada je, i lokal, gde je preduzet ili ... pokušan ...». 15 ) Zaradi ugotovitve poslovalnice ali stano¬ vanja; kraj, ulica, hišna številka bodo zado¬ ščali. Če se protest dela izven poslovnega časa in pravilnega prostora, bo treba v protestu izrečno potrditi, da se je zgodilo s protesta- tovim pritrdilom, § 102. 1G ) § 71 op.»). 17 ) Ni da bi moral biti istoveten z datumom po št. 4, npr. če se dela protest zoper več oseb na osnovi iste menice, vendar se mora protest zaključiti pred potekom protestnega roka, t. j. datirati, podpisati in opremiti s pečatom. i«) § 76. 10 ) § 71 (!), podpis s pristavkom službenega svojstva (notar, pisarniški oficial, notarski kon- cipient). 20 ) § 70 ( 3 ). 21 ) Protestiranega prepisa. 10 * 148 Menični zakon. 22 ) Gl. § 71 op. 4 ), torej ne oseba, o kateri se ve, da ni niti protestat niti njegov zastopnik. Tudi njena izjava se bo pač zapisala, bistveno pa ni. 23 ) Drugih izjav protestni uradnik brez po¬ sebnega pooblastila ni ovlaščen sprejemati, one tudi ne spadajo v protest. Gl. §§ 74, 75. § 72 velja za lastno menico (gl. pa § 105 op. 9 ) in za ček (gl. § 24 št. 11 in op. 15 b). § 78. Če se zahteva 1 ) na podstavi iste menice več storitev 2 ) ali če se zahteva ista storitev od več oseb,s) se lahko vzdigne en protest. 4 ) 5 ) Mr. 89 omenja samo drugi primer. 4 ) Gl. § 71 op. 1 ). 2 ) Zlasti po §§ 59, 65. 3 ) Več akceptantov, več trasatov, več ak- ceptantov za čast. 4 ) Ena protestna listina; protesti¬ ranje, postopek sam, se mora izvršiti pri vsaki osebi, ki pride v poštev, in sicer tekom pro¬ testnega roka, ki velja zanjo, prim. § 59 op. 7 ), ni pa treba zoper vse isti dan in seveda ne v istem prostoru. Vedno se lahko napravi tudi več posebnih protestnih listin. B ) Če naj se več soglasnih menic ob istem času in v istem kraju protestira zoper isto osebo ali iste osebe, se lahko napravi ena pro¬ testna listina, prepisati pa bo treba vse listine (sporno, Straž. 356 zadostuje en prepis in opazka, da ostale menice soglašajo z njim). § 73 velja za lastno menico in za ček. 149 §§ 72, 73, 74. § 74. (!) Opuščena storitev, zbog katere se zahteva protest, 1 ) se lahko 2 ) izvrši tudi v roke protest¬ nega uradnika (§ 70.). Odredba, 3 ) ki bi nasproto¬ vala temu, nima veljavnosti proti osebi, ki naj izvrši storitev. 4 ) 2 ) Če se menični dolg plača, potrdi protestni uradnik to plačilo na menici ter jo preda osebi, ki je izvršila plačilo. 5 ) To velja tudi, če se izvrši pla¬ čilo na prepis menice. 0 ) 3 ) Če plača menični dolžnik 7 ) del menične vsote, 8 ) je treba za ostanek vzdigniti protest, 9 ) zabeležiti na izvirni menici in v protestu, koliko se je odplačalo, in izdati o tem priznanico na pre¬ pisu protestirane menice. 10 ) 11 ) Nova določba. 3 ) Plačilo, akeept, datiran je, izročitev dupli¬ kata ali izvirnika. 2 ) Po protestatovi volji, ne po volji protest¬ nega organa, za katerega je sprejem dolžnost. 3 ) Protestantova, in sicer enostranska, bo¬ disi v menici zapisana ali ne. Dogovor med protestantom in protestatom, da se opuščena storitev ne sme izvršiti v roke protestnega or¬ gana, je med njima veljaven, vendar bi moral protestni organ storitev navzlic njemu sprejeti. 4 ) Samo za sprejem zahtevane storitve je protestni organ ovlaščen po zakonu, gl. § 72 op. 23 ). 5 ) §§ 38 0), 61 ( 4 ). Protestni uradnik §§ 70 C 1 ), 109. e ) Dva primera je treba ločiti: a) Imetnik indosirane kopije ali protestni organ je dobil izvirnik, § 67 (’), in z menico in s kopijo za- 150 Menični zakon. hteva plačilo. Tu mora protestni organ — prav tako kakor imetnik sam — izročiti izvirnik in kopijo. — b) Imetnik kopije ni dobil izvirnika in zahteva s kopijo in protestom po § 67 ( 2 ) regres od podpisnikov. Tudi tu mora za plačilo izročiti kopijo po analogiji § 49 (*), protestni organ pa tu sploh ne pride v poštev, ker se sama kopija ne more protestirati zbog neplačila. 7 ) Netočno, tudi trasat, domiciliat, naslov¬ ljenec za čast. 8 ) § 38 ( 2 ). 9) §§ 71 do 73. 10 ) § 38 ( :! ), razlika, da se tu zahteva pobot¬ nica na kopiji in da se mora delno plačilo za¬ beležiti v protestu. Poslednje bo pač veljalo tudi v primeru, da trasat ali domiciliat del plača naravnost imetniku in se za ostanek napravi protest. 11 ) Samo ob protestiranju sme protestni urad¬ nik sprejeti storitev, po protestiranju le, če je v to sicer pooblaščen. § 74 velja za lastno menico in za ček. § 75 . Če menični zavezanec 1 ) plača menično vsoto, toda odkloni plačilo protestnih stroškov, 2 ) jo treba vzdigniti protest -) in v njem ugotoviti to okolnost, menico samo pa predati plačniku. 1 ) Povračilo pro¬ testnih stroškov se lahko zahteva v tem primeru na podstavi samega protesta. 5 ) Nova določba. !) Gl. § 74 op."). 2 ) Kolek, honorar, potni trosek, § 76 ( 3 ). 3 ) § 72. 151 §§ 74, 75, 76. 4 ) S potrdilom, da je plačana, §§ 38 j 1 ), 74 ( :! ), razen protestnih stroškov. 8 ) Od akceptanta in vseh drugih zavezancev. § 75 velja za lastno menico in za ček. § 76. j 1 ) Vzdignjeni protesti) se 2 ) mora nemudoma 1 ) predati imetniku 4 ) menice ali njegovemu poobla¬ ščencu, za katerega se smatra vsakdo, ki predloži v imetnikovem imenu menico v protest. 5 ) (-’) Razen tega je protestni uradnik dolžan, vpisati vso vsebino 6 ) vzdignjenih protestov po vrsti njih datumov in številčnem redu, list za listom, v poseben register. ( 3 ) Kakšen bodi, kako naj se vodi protestni register in koliko nagrado smejo zahtevati javni notarji, predpiše minister pravde. 7 ) ( 4 ) Na podstavi teh registrov izdaja protestni uradnik 8 ) osebam, prizadetim po dotični menici, 11 ) overovljene prepise protesta po plačilu stroškov. 10 ) Odst. ( 1 ) pojasnjuje dve vprašanji, ki sta bili na osnovi mr. dvomljivi; odst. ( 2 ) ustreza mr. 90; odst. ( 4 ) je v skladu z dosedanjim pravom. !) Protestna listina, in sicer izvirnik. 2 ) Protestni organ, gl. odst. ( 2 ) ( 4 ). 3 ) Torej ne morda šele o preteku protest¬ nega roka, nego kakor hitro mogoče, vsekakor se ne bo mogla izročitev prej zahtevati, nego je protest vpisan v register, § 72 št. 5; iz tega sledi, da se mora tudi vpis v register izvršiti nemudoma. 4 ) Onemu, v čigar imenu se je napravil pro¬ test, §§ 72 št. 2, 71 op. !). 5 ) Fikcija; protestnemu uradniku se ne na¬ laga skrbnost, da se uveri, ali je oni, ki mu je 152 Menični zakon. v imetnikovem imenu izročil menico, da jo protestira, res pooblaščen; smel bi pa opozoriti, da oseba, ki se izdaja za imetnika ali katero «pooblaščenec» navaja kot imetnika, ni upravi¬ čena dati napraviti protesta. Vendar zato ne bi smel odkloniti protestiranja, kakor tudi ne, ako se mu menica ali poedina izjava na njej vidi neveljavna ali protest nepotreben. Omenil bo pač svoje pomisleke v protestnem registru. Ni dvoma, da je s protestom treba predati tudi protestirano menico. fi ) Torej ne baš doslovno vso protestno listino, vendar bo glede na odst. ( 4 ) najbolje, protest prepisati doslovno, s podpisom in pe¬ čatom. Ker vpis v protestni register ni izvirnik, se ne more uporabiti za popravljanje protestne listine, vpis v register tudi ni pogoj za veljav¬ nost rednega protesta, gl. pa § 72 št. 5. 7 ) Ti predpisi so v dodatku. 8 ) Pri sodišču pač oni, kateremu je po raz¬ delitvi poslov poverjeno protestiranje, sicer tudi notar, ne samo oni pomočnik^ ki je napravil protest. °) Ne samo podpisnikom menice, nego ko¬ murkoli, ki je po menici prizadet, npr. komi¬ tentu, naslovljencu za silo, osebi, ki je menico pridobila in prenesla na temelju indosamenta in blanko. 10 ) Stroški se torej smejo zahtevati vnaprej. § 76 velja za lastno menico in za ček. § 77 . j 1 ) Protest zbog ncakceptiranja 4 ) ali nepla¬ čila 2 ) se sme 3 ) nadomestiti po imetnikovem pri¬ stanku 3 ) s trasatovo pismeno izjavo na menici. 4 ) §§ 76, 77. 153 Ta izjava mora biti datirana,”) od trasata«) (od¬ nosno domiciliata, 7 ) adresata po potrebi ali akcep- tanta za čast) 8 ) podpisana 9 ) in v protestnem roku 10 ) vpisana v protestni register, 31 ) kar mora protestni uradnik 12 ) potrditi na protestiram me¬ nici ali alonži. 13 ) ( 2 ) Za menice do vštetih 500 dinarjev 14 ) sme odrediti minister pravde z uredbo, 15 ) da pošlji protestni uradnik 12 ) namesto protesta po pred¬ hodnih predpisih (§§ 70. do 77., prvi odstavek) na protestantovo 16 ) zahtevo prepis menice s priporo¬ čenim pismom vsem meničnim zavezancem 17 ) s pripombo, da je menica zbog neplačila 1S ) pro- testirana. O tem izda protestantu potrdilo, ki ga vpiše v protestnem roku 19 ) v protestni register. V takem primeru odpade notifikacija po § 44. Nove določbe, ki naj olajšajo in pocenijo protestiranje. !) §§ 25, 28, 43. 2 ) §§ 37, 38, 59, 43. 3 ) Vedno sme imetnik dati napraviti reden protest po §§ 70 sl., prav tako tudi protestat od¬ kloniti nadomestni protest, za nadomestni pro¬ test po § 77 (!) je treba soglasja obeh. Imetnik gl. § 71 op. J ), vendar pooblaščenec v smislu § 76 (!), ne, razen ako bi bil naravnost poobla¬ ščen za vse menične čine ali vsaj za protesti¬ ranje; brez dvoma prokurni indosatar. 4 ) Duplikatu, alonži. — Izjava je lahko po¬ vsem kratka: «ne sprejmemo, «sprejmem za po¬ lovico, za drugo ne», «ne plačam», ^5000 Din ne plačam* (7000 Din npr. je plačal od menične vsote 12.000 Din); utemeljevanje je dovoljeno, pa ne potrebno. — Ne dado se nadomestiti pro¬ testi po §§ 24, 65, 67, 106. 154 Menični zakon. 5 ) Kraj in čas; ni treba, da je poslovalnica in poslovni čas, § 102 ( 3 ). 11 ) Seveda tudi akceptanta, saj je kot oseba istoveten s trasatom, §§ 1 št. 3, 20. ‘) §§ 4, 26 0). 8 ) §§ 54, 56, 59. 9 ) § 1 op. “j. 10 ) §§ 43 (2) ( 3 ), 59. 11) § 76 ( 2 ) do (“). ,2 ) § 70, gl. § 76 op.«). 13 ) a) Pač s številko in datumom vpisa v re¬ gister in s podpisom in pečatom, § 72 št. 5. Važen je zlasti datum. Vpis v register je tu bistven, drugače § 76 op. °). b) Straž. 363 in zlasti Čim. 74, 75 trdita, da se mora izjava, ki nadomešča protest, dati, torej zapisati pred protestnim uradnikom To je po¬ vsem krivo. Zakon sicer ne razlikuje točno pro¬ testiranja od protestne listine (prvo npr. §§ 70, 75, drugo §§ 72, 73, oboje §§ 71, 74), toda sta¬ vek «kar mora ... alonžis se tiče samo vpisa v protestni register, namen § 77 0) pa bi bil popolnoma zgrešen, ako bi se zahtevalo, da mora, vsaj pasivno, sodelovati protestni uradnik. Stroški in zamuda časa bi bili skoro isti, dvojni pot k protestatu prav isti. Ako bi zakon hotel, da se samo protestna listina sme nadomestiti s protestatovo izjavo, bi bilo tudi nepotrebno posebe odrejati, da se ta izjava vpiši v protestni register in baš v protestnem roku; to bi se razumelo samo po sebi iz § 76 ( 2 ). Postopek je marveč ta, da si imetnik menice da že pri (prvi) prezentaciji od protestata zapisati ono izjavo na menico in da on sam izposluje v 155 § 77. protestnem roku vpis v protestni register (do¬ sedanji čekovni zakon ne zahteva niti tega vpisa, pač zato, ker mora biti čekovni trasat posebno kvalificirana oseba, bankir ali sicer denarni zavod). V tem smislu tudi motivi k predlogu meničnega zakona, tako se prihrani ena pot, in sicer baš pot protestnega organa in zmanjšajo se stroški. Prav ima Straž, toliko, da ne bi zadostovala izjava druge osebe nego pravega protestata — pač tudi njegovega pooblaščenca, zlasti npr. prokurista — ki bi se javila v prostoru, kjer se izvrši prezentacija. c) Nadomestni protest po § 77 ( 1 ) je mogoč, kakor že omenjeno v op. 4 ), tudi pri delnem akceptu ali plačilu. Tu bo treba v primeru § 50 pač dati prepis menice, na kateri je že zazna- menovan vpis protesta v protestni register in overitev prepisa bo morala biti sodna ali notar¬ ska ali pa je poleg prepisa menice treba dati overjen izpisek protesta iz protestnega registra po § 76 ( 4 ). Protest ob delnem plačilu ne bo delal težav, § 74 je treba tolmačiti tako, da zadostuje zabeležiti plačani del menične vsote v protestni izjavi, ki je itak na menici, samo da bo moral izjavo podpisati tudi protestant- imetnik, prim. § 38 ( 3 ). č) Dvoma ne bo, da je nadomestni protest mogoč tudi še, če je protestni uradnik že prišel protestirat, pa se protestat in protestant za¬ dovoljita z njim, narastli stroški zadenejo pro¬ testata, kajti protestant da lahko napraviti reden protest. Pač pa ni mogoč nadomestni protest v pri¬ meru § 91 ( 4 ), kajti ne le, da § 77 (’) ne ime¬ nuje trasanta, nego ti), manjka tudi menice, na katero naj bi se izjava napisala. 156 Menični zakon. 14 ) Pač nevštevši obresti po § 5. 13 ) Uredba je v dodatku. 16 ) Za protestata tu ne gre, tudi za veljav¬ nost tega nadomestnega protesta pa je pogoj pravilna prezentacija. Glede pooblaščenca gl. §76 C). 17 ) Torej ne trasatu, ki ni sprejel, ali domi- ciliatu ali naslovljencu za silo. Baš v primeru § 59 bo ta protest malo praktičen, dasi ne bi bil nemogoč. Seveda ni treba obveščati akceptanta. Obvestilo je izvršeno s predajo pošti. 15 ) Samo protest zbog neplačila se da na¬ domestiti na ta način. 19 ) a) Tu je nadomeščen protest s potrdi¬ lom in z vpisom v protestni register, ni pa s tem prav za prav potrjeno, da se je menica res prezentirala v plačilo. Dvomljivo bo torej, ali bi moral pravilno prezentacijo dokazati protestant- regresant ali regresat, da ni bila pravilna. Dosledno bo treba reči drugo, ker gre za po¬ poln nadomestek rednega protesta. — Pritrditi ne gre Bart. 104, da v primeru § 77 ( 2 ) akcep- tant lahko plača, čimprej, protestnemu urad¬ niku. Temu se po §§ 74, 75 lahko plača, če on pride sam protestirat, ako pride z upravičenim upnikom, se plača upniku. To je vsaj misel za¬ kona. Ako je treba plačilo prinesti ali poslati, ni ne potrebe ne koristi, da se plača protest¬ nemu organu. b) Krajevno pristojen — § 70 ( 4 ) ( 2 ) — je oni protestni uradnik, v čigar okolišu je pla¬ čilni kraj, notar torej za vse krajevno področje zbornega sodišča prve stopnje, § 70 op. 8 ). § 77 velja za lastno menico, odst. ( 2 ) tudi za ček. 157 §§ 77, 78. XII. poglavje. Zastaranje. § 78 . ( J ) Vsi meničnopravni zahtevki ') zoper akcep- tanta 2 ) zastarajo 3 ) čez tri leta 4 ) od dospelosti. 5 ) (-) Imetnikovi 6 ) meničnopravni zahtevki zoper indosante in zoper trasanta 1 ) zastarajo čez leto dni 4 ) od dne pravočasno vzdignjenega protesta, 3 ) če pa je na menici pripomba: «brez stroškov», od dospelosti. 9 ) ( :; ) Regresni zahtevki indosantov drugih zoper druge in zoper trasanta 10 ) zastarajo čez šest me¬ secev 11 ) od dne, ko je indosant menico izkupil 12 ) ali ko se je uvedlo zoper njega postopanje pri so¬ dišču. 13 ) 14 ) 15 ) Razlike: a) mr. 77 govori o meničnoprav- nem zahtevku, odst. (') pa o vseh menično- pravnih zahtevkih, stvarnega razločka ni; b) regresno zastaranje je urejeno povsem dru¬ gače, opuščena so geografska okrožja mr. 78, 79, ki današnjim prometnim prilikam ne ustre¬ zajo več, zastaralni roki so bistveno poenostav¬ ljeni, toda tudi, vsaj za veliko večino primerov, bistveno podaljšani, menična zaveza za ta del jako postrožena; c) v odst. ( 2 ) je rešeno vpra¬ šanje, ali zastaranje regresnega zahtevka iz me¬ nice s klavzulo «brez protesta» teče od dospetka ali od izteka protestnega roka; č) zastaranje regresnih zahtevkov po odst. ( 3 ) ne teče od vročitve tožbe ali vabila, nego od početka sod¬ nega postopanja. !) Kateregakoli meničnega upravičenca. 2 ) § 27, zoper trasata in domiciliata ni me- .ničnopravnega zahtevka. 158 Menični zakon. 3 ) Gl. § 85. 4 ) Računa se po koledarju. 5 ) §§ 1 št. 4, 2 ( 2 ), 32 do 36. — a) Tudi če je ta dan praznik in plačilni dan sledeči delavnik, § 100 ( l ); vseeno, kdaj je akcept dan, če pa je modificiran, § 27 ( 2 ), glede časa dospetka, teče zastaranje od dne, ki ga je za dospetek določil akceptant; za menico povpoglednico § 84 ( 2 ); za akceptirano menico vpoglednico, ki se ne prezentira v plačilo pred potekom zakonskega ali v menici odrejenega roka (§ 33), bo treba po analogiji s § 34 ( 2 ) reči isto, samo da ni po- vpoglednega roka. b) Dan dospetka se ne šteje v x - ok § 101 j 1 ), § 100 ( 2 ) ne velja, dasi je besedilo zakona dvomljivo: tožba itd. ni čin menične opreznosti in skrbnosti, ti čini pa so mišljeni v § 100. c) Triletni rok velja za akceptantove ava- liste in za akceptanta za čast, ki je interveniral za akceptanta. °) § 42 op. 1 ), anomalni naslednik, ki ima menico v rokah o dospetku; tudi njegovi za¬ htevki do plačila so meničnopravni, kolikor so zaveze osnovane na menici, sicer bi prišli do absurda, da bi zavezanci napram anomalnenm nasledniku, zlasti tudi indosatarju po § 19, ostali dalje v zavezi nego napram indosatarju po § 15 ali 18- Enoletni zastaralni rok velja tudi za plačnika za čast, § 62 ( x ). 7 ) In «njihove» avaliste in akceptanta za čast. 8 ) Gl. § 43; za akceptanta za čast bo navzlic § 59 treba reči, da njegova zaveza zastara ob¬ enem s honoratovo zavezo, § 57 ( x ), četrti pro¬ testni dan § 59 je dodan, da se omogoči pre- zentacija, ne pa da se podaljša zaveza. §§ 78, 79. 159 Glede §§ 100 in 101 gl. op. 5 ). 11 ) Tudi če se je navzlic trasantovi klavzuli napravil protest, krivo Bart. 105. 10 ) Velja tudi za akceptanta za čast, § 57 (’). 1J ) Glede računanja (§§ ICO, 101) gl. op. 4 ) 5 ). 12 ) Plačal brez tožbe, npr. po §§ 49, 57, po¬ računal (rimesa) itd., sploh poravnal dolg brez sodnega postopanja. 13 ) Kdaj je postopanje uvedeno, se presoja po zakonih o postopanju, pomniti je, da ni treba baš tožbe, uveljavljanje tekom pravde, prijava v konkurzu zadostuje, gl. § 79. Ni treba, da je tožba vročena. 14 ) Za zastaranje meničnopravne zaveze na¬ mišljenega zastopnika in zastopnika, ki je pre¬ koračil svojo pravico, bodo veljala splošna na¬ čela, v kakršnem svojstvu je menico podpisal (nejasno Straž. 371). Drugo je vprašanje od¬ škodninske zaveze. ir> ) Tudi menično zastaranje se načelno ne vpošteva po uradni dolžnosti, § 1501 odz., dru¬ gače, če gre za izdajo meničnega plačilnega naloga (§ 557 cpr., § 651 ncpr.). § 78 velja za lastno menico, gl. § 105 op. 10 ). § 79. ( ] ) Zastaranje se prekine 1 ) z vložitvijo tožbe pri sodišču. 2 ) Tožbi so enaka: 3 ) prijava menične terjatve v konkurzu, 4 ) uveljavljanje zahtevka med pravdo, 5 ) pozivanje v zaščito«) in tožcnčevo 7 ) ob¬ vestilo, poslano predhodniku, 8 ) da je vložena zoper njega regresna tožba. ( 2 ) To obvestilo ! >) se priobči po sodišču 10 ) ali pa neposredno 11 ) s priporočenim pismom; v tem primeru se vzame dan, ko se je oddalo pismo na pošto, za dan priobčitved 2 ) 160 Menični zakon. Bistvena razlika od mr. 80 je v tem, da se zastaranje prekine že z vložitvijo, ne šele z vročitvijo tožbe. Sicer ustreza odst. (!) veljav¬ nemu pravu, popolnjen je le s pozivanjem v zaščito, zlasti glede na procesno pravo bivše kraljevine Srbije; odst. ( 2 ) izrečno dovoljuje izvensodno obvestitev o sporu. !) Prim. § 1479 odz., gl. § 83. 2 ) Ne šele z vročitvijo. Pri pristoj¬ nem sodišču. Zastaranje ni prekinjeno, če se tožba umakne, § 237 cpr. (§ 332 ncpr.), prim. § 80 št. 1. 3 ) Prekinjajo tek zastaranja. 4 ) Brez prijave se zastaranje ne prekine, otvoritev konkurza samo ustavi njegov tek, § 81. ») §§ 232, 236, 259 cpr. (§§ 327, 331, 354 ncpr.). «) V območju cpr. ne bo lahko praktično, § 22 cpr. (§ 123 ncpr.). 7 ) Ne tožiteljevo, tožitelj prekine tek zasta¬ ranja s tožbo, ki jo lahko vloži proti več ali vsem zavezancem, § 46. s ) Ne samo regresnemu zavezancu v strogem smislu, nego tudi akceptantu ali njegovemu avalistu, krivo Straž. 374, Čim. 78, Vrb. M. 151, ki brez zadostnega razloga izvzemajo akcep- tanta, tožba zoper njega sicer res ni regresna v terminološkem smislu, § 27 ( 2 ), gl. pa tudi §§ 42 ( J ), 46, in razloga ni, zakaj naj bi imel on nekako prednost pred regresnimi zavezanci v strogem smislu, baš obratno! Obvesti se lahko tudi več prednikov ali vsi. °) Velja samo za zadnji primer odst. ( J ). w) §§ 21, 25 cpr. (§§ 122, 126 ncpr.), ne po nespornem postopku, kakor — za področje cpr. — krivo Bart. 107. §§ 79, 80. 161 11 ) Zavezancu; cpr. in ncpr. tega načina ne urejata, krivo Bart. 107. 12 ) Na drugačen način (§ 1497 odz.) se me¬ nično zastaranje ne prekine, krivo Bart. 106, 107, da o pravdi obveščeni prednik lahko ob¬ vesti svojega prednika in s tem prekine za¬ staranje, ki teče temu v prid zoper prvoobvešče- nega prednika; tako nadaljnje obveščanje je glede na § 78 ( 3 ) nepotrebno, pa tudi neučinko¬ vito, kajti toženčev prednik ni še toženec. Prav tako krivo Bart. 107, da se obvestilo more dati po protestnem uradniku. § 79 velja za lastno menico in za ček. § 80. Prekinjeno J ) zastaranje začne teči iznova: 1. ) če se je vložila tožba 2 ) in če se je uveljav¬ ljal zahtevek med pravdo, 2 ) ako se ne nadaljuje pravda ne v enem ne v drugem primeru, kakor je treba, 4 ) od dne poslednjega pravdnega dejanja; 5 ) novo zastaranje 8 ) se prekine z nadaljevanjem pravde; 7 ) 2. ) če se je vložila prijava s ) v konkurzu, 9 ) od dne, ko se konča konkurzno postopanje, 10 ) če pa se v konkurzu ospori prijavljena terjatev, od dne osporitve; 11 ) 3. ) v primeru pozivanja v zaščito 32 ) in obvestila o vloženi tožbi 13 ) od dne, ko se pravda pravno¬ močno konča. 14 ) Mr. ne pozna teh določb; veljalo je za ta del obče drž. in kr. pravo, prim. § 9 kr. J ) Krivo rečeno, doba zastaranja, ki je pre¬ tekla pred prekinitvijo, se n e vpošteva. 2 ) § 79 prvi stavek odst. ( x ). 3 ) § 79 drugi stavek odst. ( 3 ). n 162 Menični zakon. 4 ) Po volji strank se ne nadaljuje, npr. mirovanje po § 168 sl. cpr. (§ 232 sl. ncpr.), prim. § 1497 odz. Drugače, če sodišče ustavi delo, § 81. 5 ) Sodnega ali strankinega, ki je imelo svrho, nadaljevati pravdo, torej ne vloga, s ka¬ tero stranki sodišču javita, da sta dogovorili mirovanje. 6 ) Roki § 78. 7 ) T. j. z dnem pravdnega dejanja, ki naj sproži nadaljevanje pravde, če gre za predlog stranke, z dnem, ko dospe predlog k sodišču. 8 ) Menične terjatve. 9 ) Meničnega zavezanca. i°) Prim. § 9 (J) kr.: «od preteka dne, ko je postal sklep, da se konkurz odpravi, pravno¬ močen:*. 11 ) Prekine se zopčt s pravočasno vložitvijo tožbe po § 110 kr. Št. 2 je s § 81 težko spraviti v sklad v na¬ stopnem primeru: Menična terjatev se je pri¬ javila v konkurzu, osporila se je in tožba po § 110 kr. se ni vložila pravočasno. Po št. 2 bi začelo teči novo zastaranje od dne osporitve, po § 81 bi se tek ustavljenega zastaranja na¬ daljeval, ko se konča konkurzno postopanje. Rešitev bo ta, da § 81 ne velja za posebni pri¬ mer osporitve, ki je urejen v § 80 št. 2, § 81 ureja predvsem primere, v katerih se terjatev v konkurzu ne prijavi. 12 ) § 79 0). 13) § 79 (i) (3). 1 4 ) Ni treba, da baš s sodbo. Če se pravda ne nadaljuje, kakor je treba, preide ta primer v primer št. 1, t. j. ako je toženec obvestil pred- §§ 80, 81. 163 nika, pa preteče od poslednjega pravdnega deja¬ nja zastaralni rok, prestane prednikova zaveza. § 80 velja za lastno menico in za ček. § 81 . Zastaranje ne teče, 1 ) dokler je bil upnik-) v poslednjih treh mesecih zastaralnega roka 3 ) pre¬ prečen, uveljavljati svojo pravico, 4 ) bodisi ker je prestalo sodno poslovanje, 5 ) bodisi ker je oprav¬ ljal vojaško službo med vojno, 5 ) bodisi ker je na¬ stopila višja sila (§ 53.); prav tako dokler traja konkurzno postopanje. 7 ) Ko navedene zapreke pre¬ stanejo, 8 ) se zastaranje ne more končati pred tri¬ desetimi dnevi. 9 ) Mr. ne pozna teh določb; jako dvomljivo je bilo, ali in koliko veljajo za ta del določbe §§ 1494 do 1496 odz., prim. tudi §§ 155 sl. cpr. (§§ 219 sl. ncpr.). x ) Prej pretekli del zastaralne dobe pa velja in se računi v dobo. 2 ) Torej ne samo imetnik po §§ 15, 18, 19, nego vsak upnik, zoper čigar zahtevek 'eče menično zastaranje. *•) Ako je kateri izmed tu navedenih vzro¬ kov nastopil prej kot v poslednjih treh mese¬ cih, teče zastaranje dalje do početka posled¬ njega četrtletja. Ni pa treba, da je bil upnik preprečen cele tri mesece, vsaka doba prepreke se odbije, tudi poedini dnevi («dokler, ). Meseci se računijo po § 35 ( 4 ). 4 ) Menično pravico, mišljeni so samo oni za¬ htevki, za katere velja menično zastaranje po § 78, ne npr. odškodninski zahtevek po §§ 44 ( ,! ), 70 ( 3 ), 71 ( 4 ) in dr.; zlasti tudi ne zahtevek po § 85. n* 164 Menični zakon. 5 ) Pri onem sodišču, kjer bi bilo treba uve¬ ljavljati zahtevek. Ker podsodnost §§ 89, 93 jn. (§§ 86, 90 ncpr.) ni izključna, bo zastaranje teklo naprej, ako ni prestalo sodno poslovanje tudi pri sodišču, kjer ima zavezanec svojo spločno podsodnost in obratno. °) Za pojem vojaške službe bodo odločilne določbe zakona o ustroju vojske in mornarnice 6. septembra 1929 (Sl. Nov. 202/LXXXIX/463). 7 ) Dvomljivo, ali je mišljen upnikov ali za- zavezančev konkurz, pač drugo, kajti v upniko¬ vem konkurzu bo terjatev uveljavljal konkurzni upravitelj (vendar je stvar dvomljiva, kajti če upravitelj zastaranja ne prekine, bi teklo za¬ staranje dalje zoper kridatarja), gl. § 80 op. 11 ). s ) Sodišče povzame delo, upnikova vojaška služba ali vojna sama se konča, višja sila pre¬ stane, konkurzno postopanje se konča. 9 ) Ne glede na to, koliko časa tekom zad¬ njih treh mesecev zastaranje ni teklo in koliko zastaralne dobe je preteklo, preden je nasto¬ pila zapreka. Če pa zapreka traja preko red¬ nega konca zastaralnega roka, potem se traja¬ nje zapreke v poslednjih treh mesecih sicer prišteje rednemu zastaralnemu roku, toda za¬ staralni rok se ne more končati prej, nego je preteklo 30 dni, odkar je zapreka prestala. Npr.: Menica se je protestirala 2. januarja 1930, zastaranje po § 78 ( 2 ) bi redno izteklo 2. janu¬ arja 1931. Mogoči so sledeči primeri: a) ovira po § 81 je trajala v mesecih oktobru in no¬ vembru 20 dni, zastaranje izteče 22. januarja 1931; b) ovira je trajala od 11. do 30. decembra 1930, zastaranje se podaljša za 20 dni — do 22. januarja 1931, toda po zadnjem odstavku § 81 ne more izteči pred 30. januarjem 1931; §§ 81, 82. 165 c) ovira traja od 11. decembra 1930 do 10. ja¬ nuarja 1931, zastaranje bo izteklo 9. februarja 1931 (prišteti je treba 23 dni od 11. decembra do 2. januarja, preteči pa mora tudi 30 dni po 10. januarju); 6) ovira traja od 1.septembra 1930 do 10. februarja 1931. Konec zastaranja se iz računi tako, da se ne vpošteva trajanje zapreke od 1. septembra do 2. oktobra 1930, od 2. januarja se računijo trije meseci, torej do 2. aprila, dotlej je tudi preteklo onih 30 dni po 10. februarju, ki jih daje § 81, zadnji stavek, torej se zasta¬ ranje konča 2. aprila 1931; d) ovira traja od 1. septembra 1930 do 1. junija 1931, zastaranje se konča 1. julija 1931. Krivo bi bilo zastaranje podaljšati za tri mesece po 1. juniju 1931. Gl. § 82 op. 7 ). § 81 velja za lastno menico in za ček. § 82. (!) Če nima oseba, nesposobna za pravdanje, 1 ) v poslednjih treli mesecih 2 ) v kateremkoli trenutku zakonskega zastopnika, 3 ) se ne more končati za¬ staranje, ki teče zoper njo, pred pretekom treh mesecev 4 ) od trenutka, 3 ) ko je postala ta oseba za pravdanje sposobna ali je dobila zakonskega zastopnika. Temu enak je primer, če izgubi zakon¬ ski zastopnik sposobnost za pravdanje ali če je glede podane tožbe med zastopnikom in zastopano osebo nasprotje interesov.®) ( 2 ) Zastaranje terjatve, ki pripada kaki za¬ puščini ali obremenja kako zapuščino, se ne more končati pred pretekom šestih mesecev po pokoj¬ nikovi smrti. 7 ) Nove določbe napram mr., primeri pa §§ 1494 do 1496 odz. in §§ 1 sl. cpr. (§§ 102 sl. ncpr.). 166 Menični zakon. 1) Gl. §§ 1 sl. cpr. (§§ 102 sl. ncpr.), § 1494 odz. 2 ) Zastaralnega roka, § 78. 3 ) Očeta, varuha, skrbnika; pač tudi, če stranka, ki ni fizična oseba, npr. juristična oseba ali družba, nima zastopnika ali, bolje, zastopstva. Da ima za pravdanje nesposobna oseba morda še (pogodbenega) pooblaščenca, po besedilu zakona ne pride v poštev. 4 ) Po koledarju, prim. § 85 j 1 )- Vseeno, koliko časa je v teku poslednjih treh mesecev trajala zapreka. 5 ) Mišljen je dan kot celota. s ) Prim. § 1495 odz. Zakon se izraža pre¬ ozko, razumeti je treba, da je nasprotje inter¬ esov glede meničnega zahtevka samega, ker bas tu se je bati, da zakoniti zastopnik tožbe ne bi niti vložil. 7 ) Zastaranje v vseh primerih § 82 teče dalje, ali ne izteče pred potekom treh ali šestih mesecev od nastopa zapreke, dasi bi brez za¬ preke izteklo prej. Ako pa je pred nastopom zapreke preteklo šele toliko zastaralnega roka, da je ostali del daljši kot čas zapreke i n trije meseci (šest mesecev), se na zapreko ni ozirati. V tem je razlika med §§ 81 in 82. Npr.: a) eno¬ letno zastaranje je začelo teči 1. februarja 1930. Upnik je maloleten, varuh umre 25. decembra 1930, novi se zaobljubi 10. januarja 1931, za¬ staranje izteče 10. aprila 1930, § 82 (’), b) eno¬ letno zastaranje je začelo teči 1. februarja 1930, upnik je umrl 1. novembra 1930, zasta¬ ranje izteče 30. aprila 1931 — podaljšalo se je za tri mesece; c) upnik je umrl 1. junija 1930, zastaranje izteče 31. januarja 1930, sploh se ne podaljša, § 82 ( 2 ). §§ 82, 83. 167 Izključeno ni, da se kombinirajo primeri §§ 81 in 82 ali primeri § 82 ( 1 ) in ( 2 ), zlasti ne, ako so npr. dediči polnoletni in maloletni, ako mora maloletnik v vojake in tam doseže polno¬ letnost i. sl. (§ 83). § 82 velja za lastno menico in za ček. § 83. Prekinitev 1 ) in ustavitev 2 ) zastaranja učinku¬ jeta samo zoper onega, zoper katerega se je iz¬ vršilo dotično dejanje. 3 ) 4 ) Daši mr. nima te določbe, je veljal enak nauk tudi doslej. J ) §§ 79, 80. 2 ) §§ 81, 82. 3 ) Izraz «dejanje» ni dober, za dejanja gre pač pri prekinitvi § 79, pri ustavitvi pa gre za gola dejstva. 4 ) Menične zaveze so samostojne, §§ 7, 68, prav tako pravice, §§ 16 (!), 18 ( 2 ), zato: a) teče zastaranje zoper vsakega upnika, ki ga ni sam prekinil (s tožbo itd.) ali v čigar osebi ni nasto¬ pilo dejstvo, ki zanj — ali za dediča § 82 ( 2 ) — ustavlja tek zastaranja, ne da bi se on mogel pozivati na dejanje drugega upnika ali na dej¬ stvo, ki gre v prilog drugemu upniku; b) se zastaranje prekine samo zoper onega dolžnika, zoper katerega se je izvršilo dejanje po § 79; ustavitveni razlogi §§ 81 (prvi trije primeri) in 82 (!) so pač absolutni in podaljšajo zastaranje za vse dolžnike, ne pa ustavitveni razlog kon- kurza (§ 81 op. 7 ) in tudi ne primer § 82 ( 2 ), ako je umrl menični dolžnik. Vse to velja tudi za avalista in akceptanta za čast. § 83 velja za lastno menico in za ček. 168 Menični zakon. § 84. Vzroki za prekinitev 1 ) in ustavitev 2 ) zasta¬ ranja po inozemskem pravu se vpoštevajo samo. kolikor ustrezajo vzrokom, navedenim v prednjih paragrafih. 3 ) Mr. nima te določbe. !) § 79. 2 ) §§ 81, 82. 3 ) Ne gre za naziv, nego za bistvo vzroka, niti ne za to, ali je vzrok naveden' bas v ino¬ zemskem meničnem ali v kakem drugem za¬ konu. § 84 velja za lastno menico in za ček. XIII. poglavje. Neopravičena obogatitev. Zastavna in pridržbena pravica. § 85. (!) Trasant 1 ) in akccptant, 2 ) katerih menična zaveza je prestala zbog zastaranja 3 ) ali zbog tega. ker so se zamudili čini, predpisani za ohranitev meničnih pravic, 4 ) ostaneta proti imetniku 5 ) za¬ vezana, 3 ) če sta se na njegovo škodo 7 ) neopravi¬ čeno 8 ) obogatila. 5 ) Zahtevek, ki je osnovan na tej zavezi, se more uveljavljati tudi na podstavi sod¬ nega odloka o amortizaciji prešle menice. 10 ) ( 2 ) Ta zahtevek imetnika menice zastara čez tri leta;n) sicer pa se uporabljajo na to zastaranje predpisi državljanskega, odnosno trgovinskega za¬ kona. 12 ) ( 3 ) Zoper ostale menične zavezance tega za¬ htevka ni. 13 ) 169 §§ 84, 85. Od mr. 83 se razlikuje odst. j 1 ) v tem, da naglasa neopravičeno obogatitev in mož¬ nost uveljavljanja na osnovi amortizacijskega odloka; isto se je učilo tudi doslej. V odst. ( 2 ) je nova samo določba o triletnem zastaralnem roku. !) § 1 št. 8. 2 ) §§ 20, 25 ( 2 ), 27, 28. 3) §§78 do 84. 4 ) Prejudic §§ 24 ( 2 ), 52, 59 ( 2 ), 60 ( 2 ), 62 («), 91 (i). 5 ) Imetnik je tu: a) oni, ki je bil v času, ko je nastopilo zastaranje (prejudic), legitimiran kot upnik bodisi po menici sami, bodisi kot anomalni naslednik, b) oni, ki je menico pri¬ dobil od takega imetnika, npr. kot dedič, volilo- jemnik, cesionar (tudi po § 19), v sodni izvršbi. Legitimacija po a) ali b) mora biti podana, ko se vloži tožba. Menica mora biti po obliki in vsebini ve¬ ljavna. e ) Eden ali drugi, kdor je obogačen, tudi oba (npr. če je trasant dal delno kritje ali če je akceptant vrnil del kritja). Ne pa solidarno, tako tudi ne več soakceptantov ali sotrasantov, vsak samo za svojo obogatitev. 7 ) Škoda je v tem, da se vsled zastaranja ali prejudica ne da uveljavljati menični zahte¬ vek, vseeno je, ali je tožitelj menico pridobil odplatno ali ne (sporno). Ni pa škode, ako in kolikor se da menica še izterjati od drugega zavezanca, npr. prejudic ali zastaranje v prid trasantu, ne pa še akceptantu, tudi ne, ako in kolikor je še moči poseči na osnovno pravno razmerje, npr. med remitentom in trasantom ali trasantom in akceptantom (§ 2 op. 5 ). 170 Menični zakon. s ) Brez napram tožitelju veljavnega prav¬ nega razloga, torej ne, če je npr. tožitelj od¬ pustil dolg. 9 ) Npr. akceptant je prejel kritje, pa ga ni vrnil (vsega), dasi mu menice ni bilo treba plačati, trasant ni dal kritja, pa je prejel valuto ali je kritje dobil nazaj. Ne zahteva se pa vzročna zveza med škodo in obogatitvijo. 10 ) §§ 90 do 93, zlasti 92 (®). n) Od dne, ko je nastopilo zastaranje ali prejudic. 12 ) Torej ne §§ 79 do 84. Obogatitveni zahtevek se ne uveljavlja po meničnem postopku. Podsodnost je splošna, to¬ žitelj mora dokazati svojo škodo in nasprotni¬ kovo obogatitev. 13 ) Niti ne zoper akceptantovega ali trasan- tovega avalista (navzlic § 31), niti ne zoper njihovega akceptanta za čast (navzlic § 57), niti ne zoper komitenta (§ 3), celo ne zoper trasata ali domiciliata, ki nista menična za¬ vezanca. § 85 velja za lastno menico in za ček, gl. §§ 105 op. ii), 23 št. 13 čz. § 86 . (1) Če prejme imetnik menice i) zaradi zava¬ rovanja menične terjatve 2 ) s pismeno izjavo 8 ) v zastavo premično stvar ali terjatev, 4 ) dolžnik pa ne izpolni svoje menične zaveze B ) o pravem času, 6 ) je imetnik upravičen, 7 ) si zadostiti iz za¬ stave, ne da bi prej tožil zastavitelja. 8 ) ( 2 ) V ta namen sme imetnik: 1.) zahtevati na podstavi menice in zastavne listine 9 ) pri sodišču, ki je pristojno bodisi zanj, §§ 85, 86. 171 ' bodisi za zastavitelja, 10 ) prodajo zastavo. Sodišče odredi, 11 ) ne da bi zaslišalo zastavitelja, 12 ) javno dražbo na odgovornost imetnika menice; 13 ) 2. ) prodati predmete, ki se notirajo na borzi (vrednostni papirji in blago), na krajevni borzi ali, če borze v kraju ni, na najbližji domači bor¬ zi, 14 ) in sicer tretji delavnik po dospelosti, 15 ) ali pa jih obdržati zase po borzni ceni omenjenega dne; ie ) 3. ) izterjati menične 17 ) ali druge terjatve ls ) ali jih obdržati zase do zneska svoje terjatve. ( 3 ) Imetniku gredo vse pravice, tudi če je prišel zastavitelj v konkurz. 19 ) ( 4 ) 0 namerjani in izvršeni prodaji ali ob- držbi 20 ) zastave mora imetnik po možnosti 21 ) nemudoma 22 ) obvestiti 23 ) dolžnika, pa tudi za¬ stavitelja, če je ta tretja oseba. ( 5 ) Če si je imetnik za svojo terjatev popol¬ noma 24 ) zadostil, mora predati zastavitelju, od¬ nosno njegovemu konkurznemu skladu, izvirno menico in dobljeni presežek. 25 ) Delna zadostitev se mora zabeležiti na menici. 26 ) Mr. ne pozna teh določb; urejene so po do¬ sedanjem hrvatsko-ogrskem meničnem zakonu, naslanjajočem se za ta del na tz. Prim. čl. 310 do 312 tz., ki bodo, ako so izpolnjeni tam po¬ stavljeni pogoji, veljali poleg § 86, kolikor so za trgovca-zastavnega upnika ugodnejši, prim. 51. 312 tz. Gl. tudi čl. 35 zak. o Narodni banki 27. junija 1921 (Sl. Nov. 162). a ) Imetnik, legitimiran po menici §§ 15, 18, 19 ali kot anomalni naslednik, tudi oni, ki je izposloval amortizacijo, § 90 ( 4 ). 2 ) Ne za terjatve, ki a sicer izvirajo iz menice, pa niso menične terjatve v strogem smislu, t. j. 172 Menični zakon. nesposobne za uveljavljanje v posebnem me¬ ničnem postopanju, npr. iz §§ 44 (°), 85 mz., 4, 15 (3), 17 C), 18 (3), 25 (3) čz. 3 ) Ni treba, da je zastavna pogodba pis¬ mena, pismena mora biti zastaviteljeva izjava, da zastavlja predmet zaradi zavarovanja me¬ ničnega dolga. (Tako tudi Vrb. M. 139, 140; Čim. 82 zahteva pismeno pogodbo, slično Bart. 113, nejasno Straž. 391, 392.) Ta pismena izjava se po načelu § 5 op. 4 ) ne more napisati na menici sami (nasprotno Straž. 391, 392, pri- znavaje, da velja samo med strankama in da se zastavna pravica ne prenese s samim pre¬ nosom menice). 4 ) Ni pleonazem: telesne premičnine ka¬ terekoli vrste, od netelesnih premičnin samo terjatve, ne npr. patentne, avtorske pravice. Tudi take in nepremičnine se lahko zastavijo za menično terjatev, toda tu ne bi veljal § 86. 5 ) Menični dolžnik, ne trasat ali domiciliat, dasi bi bilo prav praktično; izjemnih določb ne gre razumevati ekstenzivno. °) «Pravi čas» je različen: Za akceptanta o dospetku §§ 32 do 36, 100, pa tudi pred dospet- kom §§ 42 ( 3 ) št. 2, 43 ( 5 ), za regresne zavezance brez dvoma šele, čim se od njih zahteva pla¬ čilo regresne vsote, ne čim bi se moglo za¬ htevati ali čim jim je dospela notifikacija po § 44 ali čim bi oni lahko vršili svojo pravico po §§ 49 ali 57 ( 2 ), niti tu ne pride v poštev §91. Treba je zamude, torej prezentacije, ako ni oproščena, za regresne zavezance pro¬ testa, če ni odpuščen (§§ 37, 42, 43, 45, 49, 65, 67, 91), in da se je od njih zahteval regres. 7 ) Sme pa tudi ravnati po občih predpisih, tožba, sodba, sodna izvršba. 173 § 86 . 8 ) Dolžnik in zastavitelj ni da bi morala biti ista oseba, niti ona dva niti upnik ni da bi morali biti trgovci. Pomniti je treba, da zastava ni mogoča samo v prid onemu, ki je upnik o dospetku, nego vsakemu upravičencu, dokler menica kroži. Ako je npr. trasant dal zastavo za svojo regresno zavezo remitentu, in je menica po indosamentih preko A-ja, B-ja, C-ja, D-ja prešla v roke E-ju, potem ko je dal B zastavo za svojo regresno zavezo C-ju, E-ju pa X za zavezo akceptanta in Y za A-jevo zavezo, bo mogel E o dospetku zadostiti si samo iz za¬ stave, ki mu jo je dal X, iz zastave, ki mu jo je dal Y, le, če ne plača A v regresu, sploh ne iz zastav, ki sta ju dala trasant in B. C si bo mogel zadostiti samo iz zastave, ki mu jo je dal B, in le, če in kolikor je sam dobil regresni zahtevek in B svoje regresne zaveze napram njemu ni izpolnil. Ako je B plačal npr. D-ju, je C prost in mora B-ju vrniti zastavo. Slično glede zastave, ki jo je dal trasant remitentu. — Tožiti ni treba zastavitelja, pa tudi ne dolž¬ nika (op. 5 ). n ) Gl. op. 3 ). — Priložiti se mora tudi pro¬ test, če je potreben, gl. op. 8 ). 10 ) Imetnik izbira, odločilno bo, kje je za¬ stavljeni predmet (simbolična predaja). J1 ) Nesporni postopek, kakor po čl. 310 tz. 12 ) Ne sme ga zaslišati, pač pa mora pre¬ izkusiti menico, zastavno izjavo in protest. 13 ) Sodišče ne preizkuša, ali je imetnik ma¬ terialno upravičen za svojo zahtevo: zastavna izjava je izsiljena, protest v resnici ni naprav¬ ljen v pravem kraju, dolg je plačan itd. 14 ) Na krajevni borzi, če se tam notirajo, sicer na najbližji domači borzi, kjer se notirajo, 174 Menični zakon. če se ne notirajo na nobeni domači borzi, pri¬ deta v poštev samo načina po št. 1 in 3, kakr¬ šen je pač predmet, drugačen dogovor (prodaja na inozemski borzi) je dovoljen. Med vred¬ nostne papirje in blago spadajo tudi tuje valute. 15 ) Ne prej (§§ 32 do 36), na § 59 se zakon ne ozira, če gre za regres pred dospetkom, bo treba reči, da se tretji delavnik računi od dne, ko se je regres zahteval od dolžnika, ki je dal zastavo ali za katerega se je dala. Dva dneva bi ostala zastavitelju, da reši zastavo, odst. (*). — Poznejša prodaja bo pravilna, če se tretji delavnik — seveda delavnik, ko borza posluje — ni posrečila. — Ako pa se prodaja ta dan ni izvršila, dasi se je predmet notiral, nego prej ali pozneje, je prodaja za kupca sicer veljavna (§ 367 odz.), upnik pa mora dolžniku (zastavitelju) zaračuniti ceno tretjega delavnika in je odgovoren za škodo. 16 ) Tudi za ebdržanje velja vobče op. 15 ) — notirani tečaj —, samo da upnik pač ne postane lastnik, če zaračuni krivo ceno, kajti tu ne gre za zaščito poštenega pridobilca. Ako pa so za¬ stavljeni ordrski papirji, bo potreben za pro¬ dajo vsaj zastaven indosament na zastavnega upnika, prim. § 18, za obdržanje zase pa popoln indosament. 17 ) Glede menic gl. op. ls ), drugi stavek, lahko se realizirajo tudi po št. 2, če imajo tečaj na domači borzi. 18 ) Gl. op. 4 ). Izvensodna realizacija bo mo¬ goča le, če so terjatve odstopljene (§§ 1392 sl. odz.). 19 ) §§ 48, 49 kr. Če pride v konkurz upnik, izvršuje pravice po § 86 upravitelj konkurznega sklada (§§ 81, 83 kr.), če pa pride v konkurz §§ 86, 87. 175 menični dolžnik, zastavitelj ali ne, se terjatev lahko prijavi tudi v konkurzu. 20 ) Torej dve obvestili. 21 ) S skrbnostjo po § 1297 odz. ali po čl. 282 tz. Odgovornost za škodo. 22 ) Brez neopravičenega odlaganja. Odgovor¬ nost za škodo. Obvestilo se mora nemudoma dati, ni treba, da je nasprotniku res došlo, ako je bilo pravilno oddano. 23 ) Oblika ni predpisana, tudi ustno, spo¬ jitev z notifikacijo (§ 44) bo mogoča, vendar ni s tem rečeno, da ne bi izkoriščanje notifikacij- skega roka že pomenilo odlaganja, tudi bi se moralo obenem izraziti, da se zahteva regres baš od dolžnika, ki je dal zastavo ali za kate¬ rega se je dala, op. 6 ). (Bart. 115 meni, da je obvestilo, oddano pred potekom notifikacij- skega roka, vsekakor pravočasno.) 24 ) §§ 47, 48 in stroški realizacije. 25 ) Ali kopijo, če se je po njej vršil regres (§ 67), protest (op. 6 ), pač tudi obračun, da se more spoznati, ali je presežek pravilno iz- računjen. Tudi pobotnica bo potrebna, zlasti če ima zastavitelj sam menični regres, §§ 37, 49, 57, 62. 26 ) Prim. §§ 38 ( 2 ) ( 3 ), 50. § 86 velja za lastno menico in za ček, gl. § 23 št. 14 čz. § 87. ( J ) Čim pridobi imetnik menice pravico do tožbe ali do regresa, 1 ) ima pravico, pridržati de¬ nar, 2 ) premičnine in vrednostne papirje 3 ) svojega dolžnika, 4 ) ki so mu prišli po zakoniti poti 5 ) v roke ali s katerimi more razpolagati. 6 ) Ne more pa se vršiti pridržbena pravica, 7 ) če je dal dolžnik 176 Menični zakon. ali kdo tretji 8 ) omenjene predmete bodisi ob pre¬ daji, 9 ) bodisi pred predajo upniku s posebnim namenom. 10 ) ( 2 ) Imetnik menice sme uporabiti tudi za ne¬ dospelo terjatev 11 ) pridržbeno pravico, če je prišel dolžnik v konkurz 12 ) ali če je ostala izvršba za denarni dolg iz njegove imovine brezuspešna 18 ) ali če je dolžnik trgovec, ki je ustavil svoja pla¬ čila. 14 ) V teh primerih ne izključuje niti dolžni¬ kova odredba niti odredba koga tretjega 8 ) iz¬ vrševanja pridržbene pravice, če so prišli dotični predmeti v roke imetnika menice ali v njegovo razpolagalno oblast, 0 ) preden so nastopile ome¬ njene okolnosti ali preden je zvedel zanje. 15 ) Gl. uvodno opazko pri § 86 in prim. čl. 813 do 316 tz. !) Imetnik je tu označen kot tisti, ki dobi pravico do tožbe po § 27 ( 2 ) ali do regresa po §§ 42, 43, 62 — torej tudi pred dospetkom, gl. tudi §§ 49, 50, 53, 57, 91. 2 ) Domače valute, tuje valute so «premič- nine». 3 ) Ne drugačne terjatve, nego one, ki so utelešene v vrednostnih papirjih, navadna za¬ dolžnica (prim. § 1001 odz.) ne spada med vrednostne papirje; dvomljivo Bart. 117. 4 ) Meničnega dolžnika, ne npr. poroka za menično terjatev, ki ni avalist, zoper onega le, ako so izpolnjeni pogoji čl. 313, 314 tz. 5 ) Na osnovi pravnega naslova. Posest ni potrebna, detencija zadostuje. °) Pravno razpolagati, mišljeni so zlasti tako zvani blagovni ali transportni papirji: na- kladnica, skladiščnica in konosament (čl. 302 tz., § 87. 177 § 32 zakona o javnih skladiščih 28. aprila 1889, drž. zak. 64. 7 ) Pridobi se pridržbena pravica na osnovi zakona, čim so izpolnjeni pogoji prvega stavka; dolžnikovega pritrdila ni treba za pridobitev. s ) Za dolžnika. •J) Tudi simbolični, zlasti tudi po transport¬ nih papirjih. 10 ) Torej z namenom, ki ne sledi že iz po¬ godbe same. Npr.: če dam prejo v barvarnico, se razume, da se mi vrne, čim bo pobarvana, lahko se pridrži, ne more se pa, če sem jo dal barvati z nalogom, da naj se pobarvana pošlje tkalnici, ki jo je kupila od mene. Po predaji dani nalog prepreči izvrševanje pridržbene pravice le, če ga je nasprotnik odobril, ob predaji ali pred predajo zadostuje enostranska izjava dolžnika ali tretje osebe. 11 ) Menično terjatev. Po odst. ( 7 ) mora biti terjatev dospela («tožbo», «regres»), ne zahteva pa se zamuda, razlika od § 86, vendar bo vsaj akceptant glede na § 37 vedno že tudi v za¬ mudi. 12 ) §§ 68 sl. kr., ni bistveno, da je oglašen, §§ 70 sl. kr.; ni treba, da bi bil sklep o otvoritvi pravnomočen, ker gre pri pridržbeni pravici samo za pripravljalni čin, gl. §§ 88, 89, toda če ne postane pravnomočen, prestane pridrž¬ bena pravica sama po sebi. 1S ) Gl. § 42 op. 9 ). 14 ) Gl. § 42 op. 7 ) 8 ), po § 87 mora biti dolž¬ nik trgovec, po § 42 akceptant ni da bi moral biti. lfi ) Enostranska odredba ne izključuje izvrševanja, pač pa dogovor po predaji (op. 10 ). 178 Menični zakon. § 87 velja za lastno menico in za ček, gl. § 23 št. 14 čz. § 88 . j 1 ) Imetnik 1 ) menice je dolžan, kolikor je to mogoče, nemudoma obvestiti 2 ) dolžnika, da iz¬ vršuje pridržbeno pravico. 3 ) ( 2 ) Če se stranke ne sporazumejo drugače, prestane pridržbena pravica imetnika menice, ako se zavaruje njegova terjatev tako, da se položi pri sodišču 4 ) ustrezna vsota v denarju 5 ) ali vred¬ nostnih papirjih, pri čemer se računi njih vred¬ nost z dvema tretjinama tečajne vrednosti, 9 ) toda nikoli nad njih nominalno vrednostjo. Gl. uvodni opazki k §§ 86, 87 in čl. 315 tz. x ) § 87 op. 4 ). 2 ) Gl. §§ 86 op. 2i) do 23 ). Bart. 118 zastopa tudi tu isto mnenje. 3 ) § 87. 4 ) Pač pri sreskem sodišču upnikove sploš¬ ne podsodnosti, prim. § 89. 5 ) Domače valute. 6 ) Gl. § 86 j 2 ) št. 2 in op. 14 ); v poštev pri¬ dejo za polog vrednostni papirji, ki se notirajo na kaki domači borzi; dvomljivo, ali tudi tuje valute, položaj je tu drugačen kot v § 86. § 89. Pridržbena pravica 1 ) ima isti učinek kakor zastavna pravica, omenjena v § 86. 2 ) Upnik 3 ) sme z dolžnikovim 4 ) pismenim pristankom 5 ) ali na podstavi pravnomočne razsodbe sodišča (pristoj¬ nega bodisi za pridržalca, bodisi za dolžnika), 9 ) s katero se je priznala pridržbena pravica: §§ 87, 88, 89. 179 1. ) pridržani gotovi denar 7 ) uporabiti, da za¬ dosti svoji terjatvi; 2. ) s pridržanimi drugimi predmeti ravnati v zmislu § 86. 8 ) °) Gl. uvodni opazki k §§ 86, 87, prim. čl. 315 tz. 1) § 87. 2 ) Postanek je različen, gl. § 87 op. 7 ). • Učinek je, kar se tiče realizacije, isti šele, če so izpolnjeni pogoji drugega stavka, pač pa velja tudi brez teh pogojev § 86 ( 3 ), tudi § 86 ( 5 ) je treba uporabljati, namesto § 86 ( 4 ) pa velja § 88 (>). 3 ) § 87 (>)• 4 ) § 87 op. 4 ). 5 ) Tu je treba pismenega pristanka za reali¬ zacijo, po § 86 pismene izjave za ustanovitev pravice. °) Izbera gre upniku. 7 ) Domače valute. s ) § 86 ( 2 ) št. 1 do 3. °) Mogoča je tudi tožba za plačilo menice, toda po splošnih določbah o pristojnosti, in sodna izvršba na pridržane predmete (če so podani procesni pogoji, tudi spojitev obeh tožb in realizacija pridržbene pravice po §§ 89, 86 ali po sodni izvršbi). Vprašanje načina tožbe bo praktično, če ni pričakovati, da bi se z realizacijo pridržanih predmetov pokrila cela menična (regresna) terjatev. Glede ravnanja z menico gl. § 86 ( 3 ) in Op. 24) do 20). § 89 velja za lastno menico in za ček. 12 * 180 Menični zakon. XIV. poglavje. Amortizacija menice. § 90 . (!) Oni, ki mu je menica prešla, 1 ) lahko za¬ hteva pri pristojnem sodišču 2 ) plačilnega kraja 3 ) amortizacijo. 4 ) ( 2 ) Zato mora navesti prosilec v svoji prošnji 3 ) glavno vsebino«) prešle menice in verjetno iz¬ kazati, 7 ) da je imel to menico s ) ali da je bil na njeni podstavi upravičen, uveljaviti neko pra¬ vico. 0 ) 10 ) ( 3 ) Če spozna sodišče predložene podatke 11 ) za zadostne, izda razglas, v katerem navede glavno vsebino 8 ) prešle menice s pozivom, naj oni, v čigar rokah je menica, pokaže 12 ) menico sodišču v 60 dneh, ker bi jo sicer po preteku tega roka pro¬ glasilo za nično. 13 ) ( 4 ) Ta razglas se objavi po enkrat v (Službenih Novinah» in v uradnem listu one oblasti, v kateri je pristojno sodišče. 14 ) (°) Če je plačilni dan 1B ) že dospel, teče rok od dne razglasa v «Službenih Novinah», 1G ) če pa pride plačilni dan šele pozneje, od preteka tega dne. 17 ) Če je menica na vpogled ali na določen čas po vpo¬ gledu in ji rok za predložitev ni pretekel, 13 ) teče rok, v katerem naj se prešla menica predloži sodi¬ šču, od poslednjega dne onega roka, ki je odrejen za predložitev na vpogled. (°) O tem razglasu obvesti sodišče prosilca in vse osebe, imenovane v menici. 10 ) Od mr. 73 j 1 ) ( 2 ) se razlikuje § 90 v tem, a) da ne govori o lastniku menice; b) da mr. 73 ne vsebuje določb odst. ( 2 ); c) da § 90 natančneje določa vsebino razglasa; d) da je 181 § 90. rok 60dneven, ne 45dneven; e) da je v odst. ( 4 ) urejen način razglasa; f) da je v odst. ( 5 ) iz¬ rečno določeno, kaj velja za menice vpogled- nice in povpoglednice; g) da je izrečno od¬ rejena obvestitev v menici imenovanih oseb. Za večino teh točk daje slične predpise ces. nar. 31. avgusta 1915, drž. zak. 257; ta ces. nar. je v okviru svojega § 17 nadalje veljavna tudi za amortizacijo menic, kolikor ji ne na¬ sprotujejo predpisi mz.; § 114 ( 2 ) I št. 4 mz. določa, da je treba v § 17 ces. nar. razumeti mz. namesto mr. 4 ) a) Amortizirajo se lahko nedospele in dospele, akceptirane in neakceptirane, prejudi¬ cirane in zastarane, § 85 j 1 ), tudi blanketne me¬ nice, § 16 ( 2 ); glede teh velja, da se sicer na osnovi amortizacijske odločbe ne morejo izpol¬ niti, toda ne morejo se vsaj uveljavljati po ne¬ poklicani osebi. Glede plačanih menic bo treba razlikovati; brez dvoma je mogoče amortizirati menico, s katero je še mogoč regres, prav tako, če je menico plačal glavni zavezanec ali tra- sat, domiciliat, ki ni dobil kritja, trasant ne¬ sprejete ali nesprejemljive, § 21 ( 2 ), menice, trasant komisijske trate, § 3 ( 8 ), dvomljivo, če plačnik nima nikakršnih pravic več, odst. ( 2 ), in mu menica služi samo kot pobotnica, torej kvečjemu za obrambo, gl. op.»). Kopija se amortizira, če ima izviren indosament ali če je potrebna za regres itd., pa ni moči dobiti druge, §§ 67, 50, 74 ( 3 ). Pri duplikatu bo redno krajša pot po § 63, razen če je bil akceptiran, sicer velja zanj isto, kar za edino trato. b) «P r e š 1 a» gl. § 15 op. 8 ), dalje je tu «pre- šlav tudi menica, ki je uničena bodisi povsem, bodisi tako, da se ne da več uveljavljati kot 182 Menični zakon. menica; kjer se da uporabiti § 15 ( 2 ), ni amorti¬ zacije. -) Trgovinsko sodišče ali trgovinski senat zbornega sodišča prve stopnje, § 115 ( 2 ) jn. in § 114 (2) I št. 3. 3 ) §§ 1 št. 5, 2 ( 3 ), 4, 16 ( 2 ). Dvomljivo, ali je v regresu kot plačilni kraj moči smatrati kraj, kjer se lahko zahteva, da se menica iz- kupi (tako Straž. 406). Pri blanketni menici brez plačilnega kraja bo pač moral glede kra¬ jevne pristojnosti veljati § 115 ( 4 ) jn. 4 ) Odločbo z učinki § 92. 5 ) Nesporni postopek; kolikor ni urejen v mz., veljajo določbe ces. nar. 81. avgusta 1915, drž. zak. 257, in ces. pat. 9. avgusta 1854, drž. zak. 208. i; ) Torej ne doslovno, gotovo pa toliko, da se da menica identificirati in da se vidi, ali je bila izpolnjena povsem ali, pri blanketni, koliko. 7 ) Prim. § 384 cpr. (§ 480 ncpr.), vendar ni doslovno uporabljiv, ker gre za nesporni po¬ stopek; strogega dokaza po cpr. ni treba. 8 ) Ni treba, da je bil legitimiran baš po §§ 15, 17 do 19, tudi regresni zavezanec, ki je menico izkupil, § 49, plačnik za čast, anomalni naslednik. ! ») Meničnopravno ali drugo pravico, npr. za¬ stavni upnik po § 86, pridržalec po §§ 87 sl., če je predmet zastave ali pridržbe menica. Dvomljivo, ali zadostuje pravni interes v smislu § 3 0) ces. nar. 10 ) Ne zahteva zakon, da bi se verjetno iz¬ kazalo, da je menica prešla, dvomljivo, ali se more za ta del uporabljati § 3 ( 2 ) št. 2 ces. nar.; često bi bil tak izkaz vprav nemogoč, npr. zmanjkalo je baš menice, drugega nič. 183 § 90 . n) Ne gre samo za predložene («podnete»), nego tudi za one, ki jih je sodišče dobavilo, npr. zaslišanje prič, prim. § 4 (!) ces. nar. V tem smislu bo tudi mogoče zaslišati zavezanca in druge prizadete osebe, dvomljivo pa je po besedilu odst. ( 3 ), da bi sodišče moralo za¬ slišati zavezanca itd. 12 ) § 93. 13 ) Ne bo ovire, da se razglasu da vsebina povsem po § 5 ( 2 ) ces. nar., zlasti tudi poziv, naj se v 60dnevnem roku prijavijo prigovori. 14 ) Če v oblasti ni posebnega uradnega lista, zadostuje enkratna objava v «Službenih Novinah» (Bart. 119 meni, da naj se v takem pri¬ meru razglas objavi v kakem neuradnem listu); ako je uraden list, se razglas mora tudi v njem objaviti. Nabitek na uradni deski, § 6 ( x ) ces.nar. 1B ) §§ 1 št. 4, 2 ( 2 ), 16 ( 2 ), 82, 35, 36, 100 (*). ie ) Od dne, ko izide številka «Službenih Novin», v kateri je razglas objavljen; ta dan se ne šteje, § 101 ( 4 ). Dan razglasa v uradnem listu se ne vpošteva. 17 ) § loi (>)■ 18 ) §§ 22, 33, 34, 106, zakoniti ali po tra- santu določeni; po indosantih določeni roki se ne vpoštevajo. 19 ) Tudi one, ki niso zavezanci. — Glede na § 79 ne bo veljal § 9 ( 4 ) ces. nar., prav tako ne naravnost § 9 ( 3 ), ker je zavisen od § 9 ( 2 ), čigar uporabo izključuje § 17. Vendar pa bi se dalo reči, da npr. trasat ali domiciliat, komur se oglašena menica predloži v plačilo, ravna vsaj z veliko nemarnostjo, če jo plača ne glede na razglas in se tako ogreši zoper § 39 ( 3 ). Za akceptanta gl. §™92 op. 4 ). 184 Menični zakon. § 90 velja za lastno menico in za ček, gl. § 23 št. 15. § 91 - (!) Da bi ohranil regres 1 ) zoper trasanta 2 ) neakceptirane menice 3 ) kakor tudi zoper trasanta, ki je prepovedal predložitev menice zaradi akcepti¬ ranja, 4 ) mora dati prosilec 5 ) v roku, odrejenem za vzdig protesta zbog neakceptiranja ali nepla¬ čila, 8 ) in v kraju, 7 ) odrejenem za to, napraviti pro¬ test, 8 ) pri čemer predloži glavno vsebino prešle menice. 9 ) Ta protest nadomešča predložitev me¬ nice 10 ) zaradi akceptiranja ali zaradi plačila in vzdig dotičnih protestov. Povračilo stroškov tega protesta se ne more zahtevati. ( 2 ) Na podstavi sodnega odloka, s katerim se odreja postopanje za amortizacijo, 11 ) more zahte¬ vati prosilec po dospelosti prešle menice, 12 ) naj položi akceptant, 13 ) v primeru prednjega odstavka pa trasant, menično vsoto 14 ) v sodne roke po odredbi § 41., če se ne pogode drugače. 10 ) Takega zahtevka ni, če dokaže oni, od katerega se zahteva položitev menične vsote, da prosilec ni imel pra¬ vice, zahtevati amortizacije. 18 ) Odst. j 1 ) je povsem nov; odst. ( 2 ) ustreza v bistvu mr. 73 ( 3 ), razlikuje pa se od njega v tem, a) da ne daje pravice do plačila za var¬ nost, nego samo do sodnega pologa, b) da daje pravico do sodnega pologa tudi zoper trasanta v primeru odst. (!), c) da ima v zadnjem stavku dodatek, ki ga mr. ne izraža. 1 ) §§42 sl., vendar za regres pred dospet- kom ne gre, odst. ( 2 ) in § 92 v zvezi s § 90 ( 6 ). 2 ) § 1 št. 8. 3 ) § 20, zakaj se ni akceptirala, za to ne gre, redno pač zato, ker še ni bila prezentirana, gl. pa op. 8 ). §§ 90, 91. 185 4 ) § 21 P). 5 ) § 90 (i) ( 2 ). °) Da velja za primer op. 4 ) rok za prezen- tacijo zaradi plačila, je jasno, za primer op. 3 ) je treba ločiti: kjer zakon ali trasant odreja prezentacijo zaradi akceptiranja, se mora pro¬ test po § 91 ( 4 ) napraviti v roku, ki ga za to prezentacijo predpisuje zakon ali ga je pred¬ pisal trasant, §§ 20, 21 ( 4 ), 22 ( 2 ); tudi § 21 ( 3 ) bo veljal, ne pa §§ 21 ( 4 ), 22 ( 3 ), ker se protest po § 91 ( a ) indosantov sploh ne tiče. Kjer pa prezentacija zaradi akceptiranja ni predpisana ali odrejena, prosilec lahko da napraviti pro¬ test po § 91 ( 4 ) do konca roka za protest zbog neplačila, § 43 ( 2 ), pred dospetkom zbog ne- akceptiranja, potem zbog neplačila. Menico vpoglednico bo treba prezentirati v rokih §§ 33, 22, indosantov rok ne pride v poštev. §§ 100 do 102 veljajo tudi za ta protest. Pri vsem tem je treba pomniti, da je protest po § 91 ( 4 ) ne¬ potreben, če je menica že bila protestirana zbog neakceptiranja, kajti s tem je že vzdržana regresna zaveza trasanta in indosantov, § 43 ( J ). 7 ) Gl. §§ 20 op. s), 37 op. o). 8) Samo reden protest po §§ 70 do 73, na¬ domesten protest po § 77 je nemogoč. 9 ) Ta «glavna vsebinam mora pač biti naj¬ manj tako popolna, kakor ona po § 90 ( 2 ) in se mora vpisati v protest namesto menice, gl. § 72 (!) št.'1, sicer se ravna postopek po¬ vsem po §§ 70 do 73. 10 ) Menico baš nadomešča «glavna vsebina>. “) § 90 ( 3 ). 12 ) Gl. op. 15 ). Glede menice vpoglednice je treba reči, da je dospela z dnem protesta po odst. 0), glede po vpoglednice bo različno, ali 186 Menični zakon. je že bila akceptirana (in datirana), preden je prešla (redni dospetek po §§ 34, 24, 106), ali ne, tu se povpogledni rok računi od dne pro¬ testa po § 91 ( x ). 13 ) §§ 20, 25, 27. Ob delnem akceptu spre¬ jeti del, ostali del trasant, če se je napravil protest po odst. ( x ). 14 ) Zakon govori samo o menični vsoti, ne o regresni. Vendar je treba položiti regresno vsoto po § 47, ker protest po § 91 ( J ) nadome¬ šča protest zbog neakceptiranja ali neplačila. To velja tudi za akceptanta, če se je napravil protest, § 27 ( 2 ); če se ni, mora akceptant po¬ ložiti golo menično vsoto. Akceptant sme me¬ nično vsoto položiti pri sodišču po § 41 tudi, ne da bi se to zahtevalo od njega. Protestni stroški ne pridejo v poštev, odst. 0). ir >) Kakorkoli, zlasti tudi za plačilo menice proti varnosti, v smislu mr. 73. i«) § 90 ( 2 ): prosilec ni imel menice ali ni bil upravičen na njeni osnovi uveljavljati kake pravice ali menica sploh ni prešla, § 90 ( J ). Ako bi se menica pojavila pred amortizacijo (§ 93), sme položnik imetnika napotiti, naj išče plačilo pri sodišču. Večje stroške bi imet¬ nik smel zahtevati od prosilca amortizacije. § 91 velja za ček (gl. § 23 št. 15 čz.), za lastno menico pa samo odst. ( 2 ) (§ 105 op. 12 ). § 92. (!) Če se menica v roku, odrejenem v raz¬ glasu, 1 ) ne predloži, 11 ) proglasi 3 ) sodišče prešlo menico za amortizirano in obvesti o tem osebe, imenovane v drugem odstavku § 91., z dostav¬ kom, da smejo prosilcu plačati menično vsoto. 4 ) Poslednji odstavek § 90. se uporablja tudi tukaj. s ) §§ 91, 92. 187 (-) Po odločbi 8 ) o amortizaciji se ne morejo na podstavi amortizirane menice več uveljavljati nikakršne menične pravice. 7 ) ( ! ) Na podstavi te odločbe sme uveljaviti pro¬ silec zoper akceptanta, v primeru prvega odstavka § 91. pa zoper trasanta pravico iz menice prav tako, kakor bi imel izvirno menico, ki ni amorti¬ zirana, 8 ) razen če dokaže oni, od katerega se pla¬ čilo zahteva, da je dobil prosilec odlok o amorti¬ zaciji brezpravno. 0 ) I0 ) Gl. uvodno opazko pri § 90. — Mr. takih določb nima. 7 ) § 90 (2) (3) ( 4 ) (B). 2) Sodišču, § 90 (!) (3). 3 ) Zakon n e zahteva nadaljnjega predloga, amortizacija se torej lahko izreče na osnovi prvega predloga, § 90 ( J ), krivo je besedilo Straž. 412 «... onda sud, na osnovutra- ženja moliočevog, oglašava ...». Zato tudi ni naravnost uporaben § 11 ces. nar., t. j. sodišče bo smelo, tudi brez prosilčeve posebne prijave, zavezanca vprašati, ali in kaj se je z listino zgodilo od objave razglasa, ni pa da bi to na vsak način moralo storiti, prim. § 12 ces. nar., ki je po smislu uporaben tudi pri amortizaciji menice, prav tako §10 ( 2 ) ces. nar. 4 ) Če ni položena, sicer bo prosilčeva stvar, da dvigne položeno vsoto; lahko bi pa sodišče odredilo izplačilo v amortizacijski odločbi. Iz besed «da smejo prosilcu plačati» sledi, da sodišče, z obvestilom po § 90 (°), akceptantu lahko prepove plačilo menične vsote, trasantu je treba pač le, če so izpolnjeni pogoji § 91 ( J ). Glede trasata in domiciliata zakon molči. 6 ) Prim. § 90 op. '•')• 188 Menični zakon. °) Razumeti je treba «pravnomočni>. 7 ) Ni izključeno uveljavljanje pravic iz ne- meničnih pravnih poslov, ki so bili temelj iz¬ daji, akceptu, prenosu, avalu itd. menice. 8 ) a) Če je bil formalno legitimiran po menici, mu amortizacijska odločba vrne for¬ malno legitimacijo, če ni bil, § 90 op. 8 ), lahko izvršuje na osnovi amortizacijske odločbe pra¬ vice kot cesionar, dedič itd. Omejen pa je krog oseb, zoper katere ima pravice iz menice, na akceptanta ali trasanta, § 91 ( x ), avaliste in akceptante za čast enega ali drugega, v pri¬ meru § 65 sme zahtevati v akcept poslani duplikat. — Ako je amortizirana kopija, dobi samo pravico, zahtevati v akcept poslani iz¬ virnik (§ 67), dvomljivo, ali tudi pravice zoper trasanta (§ 91), ki je podpisal kopijo — in možnost regresa po § 50. b) Regresni zavezanci, izvzemši gori na¬ vedeni, so svobodni, razen ako se je prej, kakor je menica prešla, napravil protest zbog neakceptiranja ali neplačila (sporno). (Po- motno je Straž. 412 v odst. ( 3 ) besedila zakona naveden § 90). 9 ) § 90 ( 2 ), n e, da menica ni prešla. Pač pa so dopuščeni vsi prigovori, ki temelje na nesposobnosti dolžnika, zavezati se z menico, na vsebini menice in na osebnih pravnih od- nošajih med dolžnikom in upnikom, §§ 16 ( J ), 18 (s). 10 ) Določba § 13 ces. nar., da se na teme¬ lju amortizacijske odločbe sme zahtevati du¬ plikat, pač pri menici ne bo uporabna, v na¬ sprotju je z duhom §§ 91, 92. § 92 velja za lastno menico (gl. § 105 op. 12 ) in za ček (gl. § 23 št. 15 čz.). §§ 92, 93. 189 § 93 . Če se pojavi v roku, ki je odrejen z razgla¬ som, 1 ) oni, v čigar rokah je menica, za katero se je zahtevala amortizacija, ustavi sodišče 2 ) na¬ daljnje postopanje, 3 ) ko je bila menica pokazana prosilcu in so bile zaslišane prizadete osebe. 4 ) Mr. nima takih določb. Gl. uvodno opazko k § 90. *) § 90 ( 3 ) ( 4 ) (»). 2 ) § 90 (i). 3 ) § 92. 4 ) Ni treba baš naroka, zasliševanje bi se moglo vršiti tudi poedino. Toda ker oni, v čigar rokah je menica, pač ni zavezan, puščati jo pri sodišču — § 90 ( 3 ): pokaže, § 92 ( 4 ) pravi sicer -predloži)), toda tudi s tem ni da bi moralo biti rečeno več, nego z besedo «pokaže» —, bo vendar praktično odrediti narok, na katerem se menica pokaže, ne samo prosilcu, nego tudi drugim «prizadetim» osebam. «Prizadete» osebe pač niso vse v menici imenovane, nego prosilec amortizacije, oni, ki trdi, da menico ima, in one osebe, ki so pred izdajo amortiza¬ cijskega odloka prijavile kake zahteve glede menice, dalje akceptant in v primeru § 91 (*) trasant. § 10 ces. nar. se bo torej dal uporab¬ ljati, samo da se ne bo moglo postopanje usta¬ viti, če je oni, ki trdi, da ima menico v rokah, to sicer dokazal, pa se menica prosilcu ni de¬ janski pokazala. Tu bo veljal § 10 zadnji stavek odst. ( 3 ). Kaj se zgodi s pokazano menico, je za amortizacijsko postopanje brez pomena. Če se stranke ne zedinijo," se vprašanje, kdo ima 190 Menični zakon. pravico do menice, reši v pravdi, pri čemer bo zdasti važen § 15 ( 2 ). § 93 velja za lastno menico in za ček. XV. poglavje. Nasprotja med zakoni. § 94 . j 1 ) Sposobnost, da se kdo zaveže z menico, 1 ) odreja zakon njegove države. 2 ) Če bi bil progla¬ šen s tem- zakonom za odločilnega zakon druge države, se uporablja ta poslednji zakon. 3 ) ( 2 ) Kdor bi bil po zakonu, označenem v pred¬ njem odstavku, 4 ) nesposoben, je vendarle polno¬ veljavno zavezan, če je prevzel zavezo v območju države, po katere zakonih bi imel sposobnost, da se zaveže. 5 ) 8 ) 7 ) Prvi stavek odst. ( 4 ) je enak mr. 84 prvemu stavku. Drugi stavek odst. ( 4 ) je nov; odst. ( 2 ) je popoln jen z mislijo drugega stavka odst. ( ] ), poleg tega pa seza daleč preko mr. 84 drugega stavka, gl. op. 5 ). 4 ) V kateremkoli svojstvu (akceptant, tra- sant, indosant, avalist, akceptant za čast). Spo¬ sobnost, postati menični upnik, se presoja po občem drž. ali trg. pravu. 2 ) Zakon države, katere državljan je. Ce ima več državljanstev in je eno od teh naše domače, se vpošteva pri nas edino to, gl. § 2 zakona o državljanstvu 21. septembra 1928 (Sl. Nov. 254/LXXXIV/401, Ur. 1. 365) (§ 2 določa, da državljan naše kraljevine ne more biti istočasno državljan tuje države, več državljanstev pa s tem ni izključenih po za¬ konih tujih držav). Ako jih ima več, pa ne §§ 93, 94. 191 domačega, naj po Bart. 123 odloča sodnik «po dejanskem stanju stvari>, po Straž. 419 naj odloča pravo njegovega .prebivališča, če ga nima, očetovo prebivališče v času rojstva osebe, ki je podpisala menico, če se to ne da ustano¬ viti, pa pravo stanovališča (pač v trenutku podpisa menice; kaj naj po tem mnenju velja, če je prebivališče v državi, katere državljan oseba sploh ni?). Moglo bi se glede na odst. ( 2 ) tudi reči, da veljaj izmed več držav¬ ljanstev v poedinem primeru državljanstvo one izmed teh držav, v kateri je oseba prevzela menično zavezo. To načelo bi pa omogočalo zlorabe, zato bi bilo morda najbolj utemeljeno mnenje, da sme domači sodnik zavezo vedno smatrati za veljavno, če je tuji državljan za menično zavezo sposoben po pravu katerekoli izmed držav, katere državljan je. S tem bi bilo ustreženo tudi misli odst. ( 2 ), ki hoče vzdržati veljavnost menične zaveze. 3 ) Npr.: A je državljan države X, prebiva¬ lišče pa ima v državi Y. Zakon države X do¬ loča, da se menična sposobnost presoja po prebivališču; A bi sicer imel menično sposob¬ nost v državi X, ne pa v državi Y, torej mora naš sodnik smatrati, da je nima (seveda tudi obratno). Ako bi tuji državljan imel več pre¬ bivališč, bi veljalo v op. 2 ) izraženo načelo. — Gl. Lapajne str. 316 sl. 4 ) Op. 2 ) 3 ). 5 ) Npr.: a) A je državljan države X in po svojem nacionalnem zakonu ni sposoben za me¬ nično zavezo. Menico podpiše v naši državi, kjer bi imel pasivno menično sposobnost, zaveza je v naši kraljevini veljavna; b) osnova ista. A pod¬ piše menico v državi Y, kjer bi imel pasivno menično sposobnost; zaveza je v naši kraljevini 192 Menični zakon. veljavna; c) osnova ista. A podpiše menico v državi Z, kjer tudi nima pasivne menične spo¬ sobnosti; zaveza pri nas ni veljavna. 6 ) «Državljanstvo» pravnih oseb in trgovin¬ skih družb se presoja redno po njihovem se¬ dežu, vendar poznajo zakoni nekaterih držav vsaj v izvestnih primerih tudi drugačna načela, zlasti po državljanstvu (večine) članov uprave (načelništva, upravnega sveta). Gl. Lapajne str. 290 sl. 7 ) Iz §§ 94 ( 2 ), 95 (!) sledi, da je glede državljanstva odločilen trenutek, ko kdo pre¬ vzame menično zavezo, t. j. ko podpiše me¬ nico, torej ne trenutek, ko se menica da v promet, ali trenutek dospetka menice ali uveljavljanja regresa. § 94 velja za lastno menico in za ček (gl. § 23 št. 16). § 95. (') Obliko 1 ) menične izjave 2 ) odrejajo zakoni države, v katere območju je izjava podpisana. 3 ) ( 2 ) Izjeme od tega so: 1. ) Če menične izjave, 2 ) dane v inozemstvu, ne ustrezajo tamošnjemu zakonu, toda ustrezajo 4 ) predpisom tega zakona, se ne more izpodbijati 5 ) veljavnost poznejših meničnih izjav, danih v ob¬ močju tega zakona, na podstavi inozemskega za¬ kona. 0 ) 2. ) Menične izjave 2 ) med našimi državljani, 7 ) storjene v inozemstvu, imajo menično veljavnost, če ustrezajo predpisom tega zakona, najsi ne ustrezajo zakonu kraja, kjer so nastale. 8 ) Ni razlike od mr. 85. 4 ) S tem ni rečeno, da tudi učinek; tega vprašanja mz. ne ureja, gl. § 96 op. 4 ). §§ 94, 95. 193 ~) Temeljne menice, indosamenta, avala, akcepta, akcepta za čast. Vsaka izjava se glede oblike presoja samostojno. 3 ) Dejanski podpisana, toda če se iz menice vidi kraj, bo smel dobroverni pridobitelj sma¬ trati, da se je izjava res na tem kraju podpisala. Samo on bo smel dokazati, da je kraj krivo naveden, ne tudi oni, ki je kraj krivo označil. Ako pa kraj sploh ni označen, je treba ločiti, ali zahteva tuji zakon označbo kraja; če jo, je izjava neveljavna, če je ne, bo veljala domneva, da je podpisana v podpisnikovem prebivališču; nasproten dokaz je dovoljen. 4 ) Po svoji obliki. Pred našim sodiščem. «) Primer: Menica je izdana v Parizu brez valutne in ordrske klavzule, tako da je v ob¬ močju francoskega meničnega prava neveljavna, pri nas pa bi bila veljavna. Nanjo je A zapisal indosament in blanko v Nemčiji, veljaven v Nemčiji in pri nas, B indosament z valutno klavzulo v Nancyju, veljaven na Francoskem in pri nas, C indosament v Zagrebu, D indosa¬ ment na Dunaju, veljaven tam in pri nas, E indosament v Ljubljani. Zavezana sta pri nas samo C in E, kajti dasi bi bili A-jev, B-jev in D-jev indosament po obliki veljavni pri nas in v državi, kjer so se dali, se vendar niso dali v območju našega mz. Brez pomena je, ali je menično izjavo v inozemstvu ali v naši državi podpisal inozemec ali naš državljan, gl. pa § 95 ( 2 ) št. 2. 7 ) T. j. trasant in remitent ali indosant in neposrednji indosatar. Če je akceptant, naš državljan, dal akcept trasantu, remitentu, in- dosatarju, našemu državljanu, je akcept ve- 13 194 Menični zakon. ljaven, ne, če ga je dal trasantu, remitentu, indosatarju, ki ni naš državljan; slično pri avalu in akceptu za čast, naša državljana mo¬ rata biti avalist (honorant) in oni menični upravičenec, kateremu se je dal aval, ki je pripustil akcept za čast. 8 ) T. j. bile podpisane, odst. ( J ). — S tem ni rešeno vprašanje, ali velja zaveza samo napram našemu državljanu, kateremu se je dala, ali tudi napram njegovim pravnim na¬ slednikom, bodisi, da so naši državljani ali ne. Veljalo bo drugo. § 95 velja za lastno menico in za ček. § 96 . Obliko in roke protesta 1 ) kakor tudi obliko 2 ) ostalih činov, potrebnih za izvrševanje ali za ohra¬ nitev meničnih pravic, 3 ) odrejajo zakoni države, v katere območju je treba vzdigniti protest ali izvršiti dotično opravilo. 1 ) V bistvu isto kar v 86 mr., vendar naglasa § 96 ne le obliko, temveč tudi roke. 1 ) Oblika protesta §§ 70 do 73, 77; roki §§ 24, 43, 59, 91, 106, gl. tudi § 102. a ) Tu je imenovana samo oblika, toda tudi rok pride v poštev pri prezentaciji (§§ 20 do 22, 33, 37 itd.), pri notifikaciji (§§ 44, 53, 54). 3 ) Zlasti prezentacija, protest, notifikacija. 4 ) Ni s tem rešeno vprašanje, ali je čin sploh potreben, prav tako, kakor § 96 ne go¬ vori o učinkih meničnih izjav. Ta vprašanja se načelno rešujejo po pravu kraja, kjer se je menična zaveza prevzela, t. j. menična izjava podpisala — prim. §§ 94 op. 7 ), 95; pravo plačil- 195 §§ 95, 96, 97. nega kraja bo veljalo le za vprašanje koledar¬ skih razlik § 36, delnega plačila § 38, valute § 40, pologa § 41, plačilnega dne § 100 C 1 ), respektnih dni § 101 ( 3 ), preširoko Bart. 124, 126, po katerem naj glede učinkov meničnih izjav in glede potrebe činov menične skrbnosti in opreznosti odloča sploh pravo plačilnega kraja. Glej Lapajne str. 321 sl. V protislovju Vrb. M. 149 in 158 glede zastaranja menične zaveze, na str. 149 naj (za zastaranje regresne zaveze) odloča zakon zavezančevega prebivališča, na str. 158 (pravilno) zakon kraja, kjer se je dala menična izjava. Gl. pa § 84. XVI. poglavje. Obče odredbe. § 97 . V menično zavezo 1 ) sme vstopiti vsakdo, 2 ) ko¬ likor se more zavezati s pogodbo 3 ) po predpisih državljanskega ali trgovinskega zakonika. 4 ) 5 ) 0 ) 7 ) Pojasnjeno je napram mr. 1, da je za me¬ nično zavezo sposoben tudi oni, ki ima le delno poslovno sposobnost, kolikor je pač ima. Raz¬ veljavljena je ces. nar. o menični nesposobnosti vojakov 8. julija 1852, drž. zak. 138 (§ 113 št. 3). 1) Gl. § 94 op.!). 2 ) Fizična oseba, pravna oseba, trgovinska družba — ne tajna in prigodna — pridobitna in gospodarska zadruga. Razlike ni ne po obi- teljskem stanu, ne po poklicu, ne po spolu, ne po pismenosti ali nepismenosti (§ 98). 3 ) T. j. kdor more pravno učinkovito med živimi razpolagati s-svojo imovino. Ne gre za to, ali in koliko more s svojo imovino raz- 196 Menični zakon. polagati za primer smrti, zlasti z oporoko. Kdor je v svoji poslovni sposobnosti delno omejen, se more z menico zavezati glede onega dela svoje imovine, glede katerega ni omejen. 4 ) Mišljena nista samo odz. in tz., nego tudi drugi zakoni, ki ju dopolnjujejo, npr. zak. o družbah z omejeno zavezo 6. marca 1906, drž. zak. 58 (§ 61), zak. o pridobitnih in go¬ spodarskih zadrugah 9. aprila 1878, drž. zak. 70 (§ 12), preklicni red (ces. nar. 28. junija 1916, drž. zak. 207 [zlasti §§ 3, 4, 8, 9, 67]). 5 ) V podrobnostih je treba ločiti: a) One, ki niti po zastopniku ne morejo stopiti v menično zavezo; to so nedopuščena društva (§ 26 odz.) in redovniki s slovesnimi obljubami, dokler so v redu (poslednje ni splošno priznano). 1)) One, ki se ne morejo zavezati po menici s svojim podpisom, ker jim zakon sploh ne priznava poslovne volje; to so otroci izpod 7 let (§ 865 odz.), popolnoma preklicane osebe, dokler preklic traja (§§ 3, 67 prekl. r.), dalje tudi nepreklicane osebe, ki niso imele — vsaj v trenutku, ko so menico podpisale — pameti (§ 865 odz.), in nepreklicane osebe, nad kate¬ rimi se jp podaljšala očetovska ali varuška oblast iz razloga, ki bi bil sicer povod za popoln preklic. Vse te osebe pa more menično zavezati njihov zakonski zastopnik tako, da o n podpiše menico kot zastopnik. c) One, ki se morejo zavezati s svojim podpisom, pa samo s pristankom zakonskega zastopnika: a) maloletniki v starosti nad 7, pa izpod 14 let (§ 865 odz.), oni, nad katerimi se je po¬ daljšala očetovska oblast iz drugega kot gori omenjenega razloga (§§ 172, 251 odz.), gluho¬ nemi, če se jim je postavil skrbnik (§ 275 odz.); 197 § 97. ft) maloletniki v starosti nad 14 let in delno preklicane osebe (§§ 151, 246, 247 odz., §§ 4, 9, 67 prekl. r.). Ti pa smejo brez pristanka zakonskega zastopnika tudi po menici razpola¬ gati z ono imovino, s katero jim zakon dovoljuje svobodno razpolaganje. Kjer je po a) in /3) treba pritrdila zakonskega zastopnika, ni bist¬ veno, da je tudi njegov podpis na menici, niti ne, da je pritrdilo sploh razvidno iz menice. Po odz. in ces. pat. 9. avgusta 1854, drž. zak. 208, bo treba presojati vprašanje, ali je v poedinem primeru potrebna odobritev po varstvenem (skrbstvenem) sodišču in ali mora biti izražena na menici. Glede zastopništva gl. tudi § 8, glede menične sposobnosti §§ 94, 108, 111. — Kridatar je spo¬ soben za menično zavezo, vendar z njo ne more obremeniti imovine, ki spada v konkurzni sklad. I! ) a) Ali je oseba bila sposobna za menično zavezo, se presoja po času, ko je menico pod¬ pisala, §§ 94 ( 2 ), 95 (!); naknadna odobritev (ratihabicija) po podpisniku samem ali po za¬ stopniku in sodišču (glede te drugega mnenja Straž. 433) ne vzpostavi zaveze (tako tudi Čim. 91, ki pa v nasprotju s Straž. 434 smatra za odločilen trenutek, ko je podpisnik dal me¬ nico v cirkulacijo, tako tudi Vrb. M. 46). b) Za pasivno menično sposobnost ni do¬ mneve iz menice, ona se iz menice ne vidi, kdor jo trdi, jo mora dokazati, če jo nasprotnik zanika (tako Čim. 91, nasprotno Straž. 434). Vendar je treba priznati, da bi v primeru, če je menični izjavi pristavljen datum, iz kate¬ rega npr. sledi polnoletnost, podpisnik moral napram dobrovernemu imetniku dokazati, da je'datum kriv in da podpisnik ni bil polno¬ leten; gl. tudi § 248 ndz. 198 Menični zakon. e) Vprašanje, ali je veljaven posel, na ka¬ terem naj bi bila osnovana menična zaveza, se ne presoja po meničnem pravu, prav tako ne vprašanje, ali se da vzdržati veljavnost v me¬ nici izražene zaveze npr. kot asignacija. 7 ) 0 sposobnosti, pridobivati menične pra¬ vice, mz. ne govori, presoja se po drugih za¬ konih, vobče je treba reči, da je nimajo dru¬ štva, navedena v op. 5 a). § 97 velja za lastno menico in za ček (gl. § 23 št. 17). § 98 . ( J ) Nepismena oseba ali oseba, ki ne more pisati, 1 ) daje menične izjave 2 ) z ročnim znakom,") overovljenim od sodišča 4 ) ali javnega notarja 7 ) na menici sami ali na alonži. 3 ) gtampilja, muhur 7 ) in podpis s hebrejskimi pismenkami se smatrajo za ročni znak. ( 2 ) Kdor da menično izjavo za nepismeno osebo, mora imeti pooblastilo, 8 ) overovljeno od sodišča ali javnega notarja. Ta predpis se ne tiče zakonskih odredb o podpisovanju firme trgovcev. 11 ) ( 3 ) Uradnik, 10 ) ki vrši overavljanje, mora po¬ trditi, 11 ) da osebno ali po privedenih pričah 12 ) pozna osebo, ki hoče prevzeti menično zavezo ali dati pooblastilo, nadalje da se je dotični osebi pre- čitala menična izjava ali pooblastilo in da je ta oseba izjavila, da to ustreza njeni volji. To po¬ trdilo mora opremiti uradnik z uradno številko, pečatom in svojim podpisom. 13 ) V bistvu odreja odst. ( 4 ) isto, kar mr. 94; odst. ( 2 ) dopolnjuje odst. ( x ), dočim mr. o ove- ravljanju pooblastila molči; odst. ( 3 ) daje za vso kraljevino enake predpise o overavljanju, ki so vobče v skladu s § 285 nesp. pat., § 239 posl., § 79 not. r. 199 §§ 97, 98. J ) Poškodovana je roka, hromost. — Ali zna oseba citati, za to ne gre. 2 ) Gl. § 94 op. 1 ); «daje> = podpis, ta je bistven, §§ 8, 12, 24, 30, 56. 3 ) Kakršnimkoli, navadno s križem. 4 ) § 121 jn., § 87 ( 2 ) zakona o ureditvi red¬ nih sodišč 18. januarja 1929. (Sl. Nov. 20/X/40, Ur. 1. 49). 5 ) §§ 1, 8, 31, 79 not. r. 6 ) Tudi na kopiji, če se je ročni znak dal na kopiji. Overovitev na posebni listini, pri¬ znanje podpisa, tudi pred pričami, ne zado¬ stuje, izjava prav tako ni menična izjava, ka¬ kor če ročni znak sploh ni overovljen; tak in- dosament utegne uničiti formalno legitimacijo po §§ 15, 17 do 19 (Vrb. M. 48 nejasno). 7 ) Posebne vrste štampilije v Bosni in Her¬ cegovini. 8 ) Za pogodbeno pooblastilo gre, ne za za¬ konsko ali statutarno zastopstvo. Vseeno, ali je pooblastilo splošno, ali pooblastilo za me¬ nične zaveze vobče, ali za poedino menično zavezo. — Ne velja odst. ( 2 ) za osebo, ki ne more pisati. 9 ) Tudi ne firme pridobitne in gospodar¬ ske zadruge, ki ni trgovec. Prim. čl. 15 sl., 44, 48, 88, 153, 179, 228, 229 tz., § 18 zak. o družbah z o. z. 6. marca 1906, drž. zak. 58, § 17 zak. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah 9. aprila 1873, drž. zak. 70; gl. § 110. 10 ) Tudi notar. n ) Na menici, kopiji, alonži. 12 ) Torej vsaj dve, prim. § 285 nesp. pat., § 79 not. r., priče je treba imenovati. 200 Menični zakon. 13 ) Kdor da menično izjavo z neoverjenim ročnim znakom ali — če je nepismen — po pooblaščencu brez overjenega pooblastila, ni podpisnik, torej ne pride v menično zavezo; ali pride v drugačno, se presoja po občem drž. in trg. pravu. Za zastopnika, ki se je podpisal brez overjenega pooblastila, velja § 8, oblika pooblastila je tu bistvena. § 98 velja za lastno menico in za ček. § 99 - Podpis 1 ) slepih 2 ) oseb na menici 8 ) velja samo, če je overovljen od sodišča ali javnega no- tar ja tako, kakor je predpisano v § 98. 4 ) 5 ) Nova določba, ki razveljavlja za podpis me¬ ničnih izjav § 1 lit. e zak. 25. julija 1871, drž. zak. 76, o potrebi notarskega akta za izvestne pravne posle, kolikor se tiče slepcev narav¬ nost, po smislu pa tudi glede glušcev in mut¬ cev (to dvomljivo). J ) Gre tu samo za slepca, ki zna in more pisati, sicer velja § 98; samo za podpis menične izjave v smislu § 98 op. 2 ), ne npr. za podpis priznanice o plačilu menice (§§ 38, 49, 50, 57, 61). 2 ) Slep je v smislu § 99 tudi oni, ki tako slabo vidi, da se ne more sam prepričati o vse¬ bini in obliki izjave, katero naj podpiše. 3 ) Kopiji, alonži. 4 ) Tudi slepec lahko postavi pooblaščenca za oddajo menične izjave. Zakon za to po¬ oblastilo izrečno ne predpisuje overitve po § 98 ( 2 ) ( 3 ), mišljeno pa to pač je, v tem obsegu bi bilo treba smatrati za razveljavljen § 1 lit e §§ 98, 99, 100. 201 v uvodu imenovanega zakona (Straž. 439 ne zahteva za pooblastilo niti overitve). Če slepec zna in more pisati, ne more dati ročnega znamenja. 5 ) Glede zaveze prim. § 98 op. u ) 13 ) (krivo Bart. 132, ki hoče, da bodi slepec, čigar pod¬ pis ni overovljen, odgovoren po § 8 kot za¬ stopnik). § 99 velja za lastno menico in za ček. § ioo. j 1 ) Če dospe 1 ) menica na zakonski praznik,-) se sme zahtevati 3 ) njeno plačilo 4 ) šele prvi na¬ slednji delavnik. 5 ) Prav tako se smejo izvršiti vsi drugi čini, ki se tičejo menice, 6 ) zlasti predložitev zaradi akceptiranja 7 ) in protest, 8 ) samo na de¬ lavnik. 9 ) ( 2 ) Če je treba izvršiti katerega izmed teh činov v odrejenem roku, ki mu je poslednji dan zakon¬ ski praznik, se podaljša ta rok do prvega delav¬ nika, ki pride takoj po preteku roka. 10 ) Prazniki med rokom se ob izračunavanju roka vštevajo. 11 ) V bistvu isto, kar določa mr. 92. Odst. ( 2 ) daje v drugem stavku pojasnilo, ki se je tudi doslej priznavalo. J) §§ 1 št. 4, 2 ( 2 ), 16 ( 2 ), 32 do 36. 2) Gl. § 112. 3 ) Plačati se sme po sporazumu obeh strank o dospetku, čeprav je ta dan praznik, prim. § 39 ( 3 ), samo zahtevati se plačilo ne more in tudi ne vsiliti. 4 ) Bodisi po § 37 ali 59, bodisi po §§ 49, 50, 57. 8 ) Velja tudi, če si sledi več zakonskih praznikov, šele prvi delavnik za njimi je pla¬ čilni dan. 202 Menični zakon. 6) Poleg akceptiranja, datiranja in prote¬ stiranja zlasti §§ 63 ( 3 ), 65 (*), 67 O); ne velja to za notilikacijo po §§ 44, 53, 54, če se izvrši po pošti. 7 ) § 20, pa tudi predložitev zaradi akcepti¬ ranja za čast, ki sicer ni obvezna. 8) Protestiranje samo, namreč predložitev menice ali kopije po protestnem organu, § 71 0); gl. op. »). 9 ) Zakon se izraža «se ne smejo izvršiti", to pa pomeni vobče le, da se ne more staviti zahteva z učinkom, ki po zakonu nastopi, če se ji ne ugodi. Ni neveljaven akcept, ki se je dal, ne more se zahtevati nazaj duplikat ali izvirnik, ki se je izročil na praznik. Glede pro¬ testa je treba ločiti: redno protestiranje se ne sme izvršiti na praznik, protest bi bil nevelja¬ ven, ne bo pa neveljaven, če se je protestiranje (op. s ) izvršilo na delavnik, protestna listina pa se je napisala, pred potekom protestnega roka, na praznik. Veljaven je nadomestni pro¬ test po § 77 (!), če je protestat po svoji volji dopustil prezentacijo na praznik in takoj na menico zapisal svojo izjavo, dvomljivo pa je, ali se s m e ta izjava na praznik, ki pade v pro¬ testni rok, vpisati v protestni register; prav tako je dvomljivo, ali je na praznik mogoč pro¬ test po § 77 ( 2 ), če bi ga hotel izvršiti protestni organ (nekoliko nejasno glede protesta Čim. 93 in Straž. 440, 441, gl. pa tudi str. 442). Določba § 100 ( J ) ima namen, preprečiti nadlegovanje osebe, ki naj po menici kaj stori, na praznik; če ona sama pristane, ni razloga, braniti ji, isto- tako prav za prav ni razloga, da bi se uradni čini, pri katerih ni treba sodelovanja strank, zlasti protestatovega, ne mogli vršiti na praz- 203 §§ 100 , 101 , 102 . nik. Vedno seveda velja, da mora biti protest izvršen tekom zakonskega protestnega roka. 10) Gl. §§ 20 op.«), 21 op. 4 ), 22 op. 3 ), 23. ( 2 ), 33, 78 op. B ). 11) Izjema §§ 37, 43, 44 (i), 59. Prim. izraz «nemudoma» v §§ 53, 54, 76. § 100 velja za lastno menico in za ček (gl.'§ 23 št. 17). § ioi. (1) Niti v zakonske i) niti v roke, ki so od¬ rejeni v menici, 2 ) se ne všteva dan, od katerega izhajajo. ( 2 ) Dopuščeni niso nikakršni prizanesni dnevi, niti zakonski niti sodni. Odst. (i) je nov, ustreza pa dosedanjemu, na mr. 32 oprtemu nauku; odst. ( 2 ) je enak mr. 33. Blagajniških dni po mr. 93 ne pozna mz. 1) Npr. §§ 22 (i), 33, 44, 78, 85, 90. 2 ) Npr. §§ 21, 22 ( 2 ) ( 3 ), 33 do 35. § 101 velja za lastno menico in za ček. § 102 . (1) Predložitev menice zaradi akceptiranja i) ali zaradi plačila 2 ) in vsi drugi čini, ki jih je treba po tem zakonu, da se izvrše ali ohranijo menične pravice, 3 ) se morajo podjeti v poslovnem času 4 ) in v poslovalnici, 5 ) če pa te ni mogoče najti, v sta¬ novanju. Če iz menice ni razvidno, da ima iskana oseba poslovalnico, jo je treba iskati v stano¬ vanju.«) ( 2 ) V primeru § 26., drugega odstavka, se izvrši predložitev v plačilo v prostoru ali pri osebi, ki ga (jo) je označil trasat. 7 ) 204 Menični zakon. (3) Vsi ti čini se smejo storiti po pristanku dotične osebe na drugem kraju (n. pr. na borzi) in v drugem nego v poslovnem času. s ) Razlike od mr. 91 so: a) čl. 91 ne govori o poslovnem času, priznavala pa se je določba o poslovnem času tudi doslej; b) čl. 91 zahteva splošno, da se najprej išči poslovalnica, potem šele stanovanje, § 102 (*) tega načela ne po¬ stavlja splošno; c) nov je odst. ( 2 ), učilo pa se je isto že doslej. 1) §§ 20 do 22, 53 (3), 55, 91. 2 ) §§ 37, 53 (3), 59, 91. 3 ) Zahteva datiranja, regresa, ponudba re¬ gresne vsote, §§ 24, 46 do 50, 57, 63, 65, 67, 71, 77 (J), 106. Razume se, da § 102 ne velja za noti- fikacijo po §§ 44, 53, 54, če se izvrši po pošti, obvestilo se lahko spiše v stanovanju ali poslo¬ valnici, v poslovnem času ali izven njega; prav tako je vseeno, kje in kdaj se piše protestna listina. §§ 72, 77 ( 2 ), samo da mora biti zaklju¬ čena — po § 77 tudi v protestni register vpi¬ sana — pred potekom protestnega roka. Gl. tudi § 100 op. 9 ). Ustna ali telefonska notifikacija pa se mora izvršiti v poslovnem času in v po¬ slovalnico (stanovanje) onega, komur je treba dati obvestilo, prav tja je treba nasloviti pis¬ meno obvestilo. 4 ) Odločilne so krajevne prilike, pa tudi prilike v podjetjih določene vrste, v katero spada podjetje one osebe, pri kateri naj se čin izvrši. Uradne ure javnih oblastev ne pridejo v poštev, razen pri sodiščih toliko, da izven uradnih ur ne bo mogoče zahtevati protestnega organa; vendar prim. § 41 posl.; isto bo veljalo za notarje. Kjer so ure za odpiranje in zapiranje § 102 . 205 poslovalnic določene z oblastvenim predpisom, bo vobče dnevni čas med temi urami smatrati za poslovni čas, vendar je treba pomniti, da so te ure navadno mišljene kot maksimalne, ni izključeno, da je dejanski poslovni čas v iz- vestni poslovni grani krajši. 5 ) V prostoru, kjer protestat (podjetnik) redno vrši pridobitno delo, torej ne uradni prostori javnih oblastev (izjema npr. me¬ nica, ki jo je akceptirala občina, se zoper njo lahko protestira v občinskem uradu), zlasti ne za nameščence javnih oblastev, tudi ne zasebne poslovalnice za tam zaposlene zasebne na¬ meščence, pač pa pisarna za menične čine zoper odvetnika ali notarja osebno (Straž. 445 je glede notarja drugega mnenja). 6 ) Poslovalnico je treba iskati le, če je v menici naravnost naznačena ali je sicer iz me¬ nice razvidno, da jo oseba, zoper katero je treba izvršiti čin, utegne imeti, npr. trasat je označen kot trgovec, obrtnik, odvetnik, trasat je banka, imetnik prometnega podjetja (na¬ sprotno: trasat je označen kot uradnik, pro¬ kurist, zasebnik). Če to ni razvidno, zadostuje, da se čin poskusi v stanovanju in iskati je treba samo stanovanje. Vedno pa je dovoljeno, čin podjeti v poslovalnici, bodisi tudi, da je onemu, ki naj ga izvrši, znana samo izven me¬ nice, toda ne smel bi se, ako se izkaže, da poslovalnice vendar ni, napraviti protest v zrak; če se ne najde, je treba iskati stanovanje. Prim. § 71, zlasti op. 9 ). 7 ) Plačilno mesto. Samo za prezentacijo v plačilo gre tu, ne za prezentacijo v akcept (§ 20) ali za prezentacijo po §§ 65, 67. Iskati pa je treba v prostoru ali pri osebi, ki je na- 206 Menični zakon. značena po § 26 ( 2 ), trasata samega in pro¬ testirati zoper njega. 8 ) Toda vedno v roku in v kraju v uprav¬ nem smislu, ki je po zakonu ali menici od¬ rejen za čin; ne da se po § 102 ( 3 ) rok spoi - az- umno izpremeniti, niti izpremeniti kraj sam, § 102 ( 3 ) velja samo za prostor (lokal) v pra¬ vilnem kraju in (poslovni) čas v roku. § 102 velja za lastno menico (gl. § 105 op. ls ) in, izvzemši odst. ( 2 ), za ček (gl. § 23 št. 17 čz.). Drugi del. Lastna menica. § 103. Lastna menica obseza: 1. ) označbo, da je menica, napisano v samem besedilu listine in v jeziku, v katerem je menica sestavljena; 1 ) 2. ) nepogojno obljubo, da se bo plačala do¬ ločena vsota denarja; 2 ) 3. ) označbo dospelosti; 3 ) 4. ) kraj, kjer je treba plačati; 1 ) 5. ) ime onega, kateremu ali po čigar naredbi je treba plačati (remitent); 5 ) 6. ) označbo dne in kraja, kjer je lastna menica izdana; 6 ) 7. ) podpis onega, ki izdaja menico (izdatelj).T) Razlike od mr. 96 so analogne razlikam med § 1 in mr. 4. !) Gl. § 1 op. 1 ) 2 ) 3 ). 2 ) Tu je bistvena razlika med trato in lastno menico; v prvi izdatelj, trasant, pozivlje ali res koga drugega ali vsaj v obliki poziva drugi 207 §§ 102, 103, 104. osebi samega sebe, § 3 ( 2 ), naj plača me¬ nično vsoto — v drugi obljublja plačilo sam: «plačam», «plačal bom». Zato pri lastni menici odpade «ime onega, ki naj plača (trasat)», § 1 št. 3. Gl. § 1 op. 5 ). 3) Gl. § 1 op.*). *) Gl. §§ 1 op. 8 ), 104 ( 2 ), 105 op. 14 ); mr. 96 ne zahteva označbe plačilnega kraja, gl. pa mr. 97. 5 ) Gl. § 1 op. »j. «) Gl. § 1 op. 10 ). 7 ) Gl. § 1 op. ii). Gl. §§ 104, 68, 98, 99. § 104 . (!) Listina, v kateri ne bi bilo katerekoli iz¬ med sestavin, naštetih v prednjem paragrafu, se ne smatra za lastno menico. Od tega se izvzemajo primeri, ki so določeni v naslednjih odstavkih. 1 ) ( 2 ) Lastna menica, v kateri ni označena do¬ spelost, se smatra za plačljivo ob vpogledu. 2 ) ( 3 ) Če ni posebne označbe, se smatra kraj iz¬ daje listine za plačilni kraj in obenem za izdate- ljevo prebivališče.' 1 ) ( 4 ) Lastna menica, v kateri ni naznačen kraj izdaje, se smatra za izdano v kraju, ki je označen poleg izdateljevega imena. 4 ) 5 ) Odst. (!) ustreza mr. 7, 98 št. 1; odst. ( 2 ) ( 4 ) sta nova, po tnr. je taka lastna menica ne¬ veljavna; odst. ( 3 ) ustreza navzlic nekoliko drugačni dikciji čl. 97. 3 ) Gl. §§ 103, 1 op. i), 16 ( 2 ). 2 ) Gl. § 2 op. 2 ). •• 208 Menični zakon. 3 ) Ločiti je treba: a) v menici je imenovan plačilni kraj, različen od kraja izdaje, poleg tega je naveden še tretji kraj kot kraj izda- teljevega prebivališča; b) v menici je imeno¬ van plačilni kraj, različen od kraja izdaje; c) naveden je kraj izdaje in poleg njega po¬ seben kraj kot kraj izdateljevega prebivališča; č) imenovan je samo kraj izdaje. V primerih a) in b) je lastna menica domicilirana; v pri¬ merih c) in č) nastopi fikcija, da je kraj izdaje plačilni kraj. V primerih a) in c) se na posebe navedeno izdateljevo prebivališče ni ozirati, kar se tiče dejanj menične skrbnosti in oprez¬ nosti; zakon sicer to določa samo za primer c), veljati pa mora tudi za primer a) v tem smislu, da se poleg plačilnega kraja in kraja izdaje ne vpošteva še tretji kraj (drugače pri domicili- rani trati, toda tam gre baš za trasata, osebo, različno od trasanta, gl. § 20 op. 8 ), deloma drugega mnenja Straž. 451). 4 ) Gl. § 2 op. 4 ). Potrditi bo vprašanje, ali po odst. ( 4 ) določeni kraj izdaje lahko pomeni tudi plačilni kraj po fikciji odst. ( 3 ). Nasprotno Straž. 451. B ) Glede valutnega razmerja gl. § 2 op. 5 a); pokritvena klavzula in poročilo pri lastni me¬ nici ne prideta v poštev. § 105. (!) Za lastno menico veljajo, kolikor ne na¬ sprotujejo njeni naravi, 1 ) ti-le predpisi o trasirani menici: o indosamcntu (§§ 10. do 19.); 2 ) o avalu (§§ 29. do BI.); 3 ) o dospelosti (§§ 82. do 36.); 4 ) o plačilu (§§ B7. do 41.); s) 209 §§ 104, 105. o regresu zbog neplačila (§§ 42. do 49., 51. do 58.); 6 ) o plačilu za čast (§§ 54., 58. do 62.); 7 ) o prepisih (§§ 66. in 67.); o nepristnih in predrugačenih menicah (§ 68. in 69.); s ) o protestu (§§ 70. do 77.);°) o zastaranju (§§ 78. do 84.); 10 ) o neopravičeni obogatitvi, o zastavni in pridrž- beni pravici (§§ 85. do 89.); J1 ) o amortizaciji (§§ 90. do 98.); 12 ) o nasprotjih med zakoni (§§ 94. do 96.); obče odredbe (§§ 97. do 102.). 13 ) ( 2 ) Nadalje veljajo tudi za lastno menico pred¬ pisi o domiciliranju (§§ 4. in 26.), 14 ) o odrejanju obresti (§ 5.), 15 ) o razlikah v označbah vsote, ki naj se plača (§ 6.), o posledicah podpisa nesposobne osebe (§ 7.) ali osebe, ki ravna, ne da bi bila upravičena, ali ki prekorači svojo pravico (§ 8.); o naknadni izpolnitvi (§ 16., drugi odstavek). Razlike od mr. 98 so razvidne iz uvodnih opazk k določbam o trati, ki po § 105 ( J ) ve¬ ljajo za lastno menico. *) Najvažnejši razloček med trato in lastno menico je ta, da lastna menica po svojem bistvu — neposrednja plačilna obljuba izdateljeva, ne poziv drugi osebi, naj plača — ne pozna akcepta; iz te osnovne razlike slede prav za prav vsi podrobni razločki, od katerih zakon posebe naglasa samo one, ki se tičejo sestavin temeljne menice (§§ 103, 104) in menice po- vpoglednice (§ 106). Sem pa spadajo tudi za lastno menico ne veljajoče določbe: a) § 3 ( x ), lastna menica se ne more glasiti na lastni ukaz, izdatelj in remitent ne-moreta biti ista oseba; 14 210 Menični zakon. ni pa s tem rečeno, da bi se lastna menica ne mogla izdati na račun tretje osebe, tako pravno razmerje se tudi pri lastni menici ne presoja po meničnem pravu, b) §§ 3 ( 2 ) in 9, ker lastna menica nima trasanta. c) §§ 20 do 28, 50, 55 do 57, 65, ker lastna menica ne pozna akcepta in tudi ne akcepta za čast. č) §§ 63 in 64 glede na § 64 drugi stavek odst. j 1 ), ker ima izdatelj lastne menice pravni položaj akcep- tanta, § 106 j 1 ), bi moral podpisati vsak dupli¬ kat, da bi bil sploh formalno veljaven in vedno bi lahko prišel v večkratno zavezo. 2 ) Izdatelj ne more biti prvi indosant, ker ne more biti remitent (preveč trdi Straž. 455, da sploh ne more biti indosant), lahko je in- dosatar po § 10 ( 3 ) in potem, pred dospetkom, tudi indosant. — Indosant lastne menice ni od¬ govoren za akcept, § 10 j 1 ), v § 16 (*) je treba besedo «trasantom» nadomestiti z «izdateljem», isto velja po smislu za § 22 ( 2 ), dasi § 105 ne navaja § 22, gl. pa § 106 ( 2 ). 3 ) V § 30 ( 3 ) pride v poštev podpis izda- teljev, v § 30 ( 4 ) bo treba po analogiji smatrati, da je aval dan za prvega indosanta. Dvomljivo je mnenje (Straž. 455), da imetnik menice lahko smatra avalista za poroka bodisi izda- telja, bodisi katerega izmed regresnih zavezan¬ cev, da pa naj na vsak način da napraviti pro¬ test, da ne bi avalist morda dokazal, da se je hotel zavezati za regresnega zavezanca: tako bi prišla v menico izvestna negotovost. 4 ) Pri § 34 (!) se je treba ozirati na § 106 ( 2 ), § 34 ( 2 ) je treba razumeti tako, da je v p o g 1 e d izvršen poslednji dan vpoglednega roka. 5 ) Lastno menico je treba predložiti v pla¬ čilo izdatelju (§ 37), on plača pred dospetkom § 105. 211 na svojo nevarnost, § 39 ( 2 ), on ima pravice, ki jih §§ 38, 40 dajeta trasatu in trasantu in § 41 akceptantu. B ) Od 42 ( 3 ) velja za lastno menico samo št. 2, izdatelj zamenjuje trasata, od § 43 veljajo za lastno menico odst. j 1 ) ( 2 ) ( 5 ), akcept,odst. (!), ne pride v poštev, na mesto trasatovo, odst. ( 5 ), stopi izdatelj. — Notificirati je treba samo pro¬ test zbog neplačila in samo indosantom, ne izdatelju (§ 44) klavzulo «brez protesta> napiše lahko tudi izdatelj (§ 45). — Izdatelj je zavezan kakor akceptant, §§ 46, 106 C 1 ). — Od pre- judičnih primerov v § 52 ( ] ) ne velja za menico drugi (zamuda roka za protest zbog neakcepti- ranja), dalje ne odst. (-) ( 3 ), namesto akcep- tanta na koncu odst. (*) je treba razumeti izda- telja. — V § 53 ( 3 ) odpade prezentacija v ak¬ cept. 7 ) Akcept za čast ni mogoč pri lastni me¬ nici, ker ga zakon ne dopušča, dasi bi bil teo¬ retski mogoč v primerih § 42 ( 3 ) št. 2, kakor po mr. 29, 98 št. 4 (prim. Čim. 96, Vrb. M. 79, 103); sicer velja § 54 s sledečimi omejitvami: Izdatelj ne more dati naslova za silo in ne more biti intervenient pri plačilu, ni pa izklju¬ čeno, da je honorat pri plačilu za čast po po¬ zvanem ali nepozvanem intervenientu (Straž. 456 je glede adresata drugega mnenja, gl. pa Straž. 272). — § 59 velja, samo da ne more biti akcepta za čast. — V § 61 ( J ) je treba razumeti, da velja za honorata, če ni imenovan prvi in- dosant (dvomljivo). 8 ) V § 68: izdatelj namesto akceptanta in trasanta. 9 ) § 72 ( 3 ) ne pride v poštev, kar se tiče § 23 ( 2 ). — Nadomestni protest po § 77 ( x ) je 14 * 212 Menični zakon. . mogoč samo zbog neplačila, izjavo da in pod¬ piše namesto trasata izdatelj, akceptant za čast ne pride v poštev. 10 ) § 78 j 1 ) velja za izdatelja, § 106 ( J ); v odst. ( 2 ) (■'*) odpade trasant. Ni razlike od mr. 100. i J ) Obogatitvena tožba gre zoper izdatelja. 12 ) § 91 (!) ne velja za lastno menico, v odst. ( 2 ) nadomestuje izdatelj akceptanta (ne trasanta), baš to velja v § 92 ( 3 ). 13 ) V § 102 (!) ne pride v poštev prezen- tacija v akcept. 14 ) Gl. § 104 op. 3 ). Domicilirati more samo izdatelj in samo on more imenovati domiciliata, če ga ne, se smatra, da bo sam plačal v domi¬ cilu, § 26 j 1 ). V primeru, da se menica plačaj v kraju izdaje, ne more izdatelj imeno¬ vati plačilnega mesta po § 26 ( 2 ), ker to more samo trasat v svojem prebivališču, tako «pla- čilno mestom bi bil pravi domicil v smislu § 4. (Tako tudi Straž. 455). Razlika od mr. 99 je glede domicilirane lastne menice z imenovanim domiciliatom v tem, da opustitev protesta zbog neplačila pri domiciliatu izdatelja ne oprosti menične zaveze. 15 ) Na mesto trasantovo stopi izdatelj. § 106 . ( J ) Izdatelj lastne menice je zavezan na isti način kakor akceptant trasirane menice. 1 ) ( 2 ) Lastne menice, plačljive na določen čas po vpogledu, 2 ) je treba predložiti izdatclju na vpo¬ gled 3 ) v rokih, predpisanih v § 22. Rok «po vpo¬ gleda teče od datuma vpogleda, ki ga je podpisal izdatelj na menici sami. Ce izdatelj odkloni, da bi 213 §§ 105, 106, 107. postavil na menico svoj datirani vpogled, je treba to ugotoviti s protestom (§ 24.); 4 ) od datuma protesta teče rok «po vpogledu». Odst. (!) je nov, veljalo je isto tudi na osnovi mr., v odst. ( 2 ) ni bistvene razlike od čl. 98 št. 3, razlike § 22 od dotičnih določb mr. gl. pri § 22. 1) Zlasti §§ 27, 46, 78 C 1 ), 85. 2 ) §§ 32, 34. 3 ) Ne v akcept, nego samo v svrho vpogleda in datiranja, da se sproži tek povpoglednega roka; oblika zaznamka o vpogledu ni pred¬ pisana, zadostujeta datum in podpis na menici ali alonži, ne na kopiji; § 20 ( x ). . 4 ) Nadomestni protest po § 77 ni mogoč. Tretji del. Prehodne in končne odredbe. § 107 . j 1 ) Za menice, izdane, preden stopi ta zakon v veljavo, 1 ) veljajo predpisi dosedanjih zakonov. 2 ) ( 2 ) Po dosedanjih zakonih je treba tudi pre¬ sojati obliko in učinek meničnih izjav, ki se dado na takih menicah potem, ko stopi ta zakon v moč, 3 ) prav tako pa tudi čine, potrebne za ohranitev in uveljavljanje meničnih pravic. 4 ) Odst. ( 2 ) zastopa nasprotno načelo kot ces. nar. 12. aprila 1850, drž. zak. 141, ki sicer ni izrečno, pač pa po § 113 ( 2 ) razveljavljena. 4 ) § 115. Načelo, da zakoni ne učinkujejo nazaj, prim. § 5 odz. 2 ) To velja tako za temeljno menico ka¬ kor tudi za posebne menične izjave na njej, 214 Menični zakon. akcept, indosament, aval, akcept za čast. Kot čas izdaje temeljne menice velja oni, ki je v njej kot tak naveden, po smislu isto velja za druge menične izjave, če so datirane; kdor trdi, da čas ni pravilno povedan, sme to do¬ kazati, vendar zavezanec ne napraro — za ta del — poštenemu upravičencu, gl. § 1 op. 10 ). Če druge menične izjave niso datirane, je čas izdaje oni, ko se je izjava podpisala, gl. §§ 94 ( 2 ), 95 j 1 ); za ta del bo vobče veljala domneva, da so prišle na menico po njeni izdaji, naspro¬ ten dokaz ni izključen, gl. pa tudi 16 ( 2 ). — Dosedanji predpisi veljajo zlasti tudi glede pasivne menične sposobnosti, kar se tiče izjav, danih prej, preden stopi novi zakon v veljavo. 3 ) T. j. na temeljnih menicah, izdanih po odst. č). Eno pravo naj velja za celo menico, prim. uvodne opazke pri poedinih paragrafih. Odst. ( 2 ) se ne tiče menične sposobnosti. 4 ) Zlasti prezentacija, protest, notifikacija, prim. uvodne opazke pri §§ 20 do 22, 67, 43, 44, 59 itd. § 107 velja za ček. § 108 . Če si nasprotujejo predpisi državljanskih ali trgovinskih zakonov poedinih pravnih območij kraljevine i) glede pravne sposobnosti za menično zavezovanje, 2 ) veljajo te-le odredbe: 1.) Pravna sposobnost za zavezovanje se oceni po prebivališču dotičnega zavezanca v trenutku, ko je prevzel menično zavezo. 3 ) Za prebivališče se smatra oni kraj, kjer se je menični zavezanec nastanil z namenom, da bi tu stalno prebival. 4 ) Za prebivališče žene in maloletnih otrok veljajo predpisi sodnih postopnikov v civilnih pravdah; 3 )«) 215 §§ 107, 108. 2. ) če biva menični zavezanec stalno izven dr¬ žave, se oceni njegova menična sposobnost po kraju, kjer je naposled prebival v državi. 7 ) Če takega prebivališča ni imel, 8 ) se oceni njegova sposobnost po zakonu, ki velja v prestolnici kra¬ ljevine; 9 ) 3. ) predpis drugega odstavka § 94. se uporablja tudi za različna pravna območja naše države. 10 ) Mr. nima take določbe. Pomen ima § 108 z ozirom na § 97 do iz¬ enačenja občega drž. in trg. zakonika. !) Takih nasprotij je malo, odkar velja za vso kraljevino ista doba polnoletnosti in so z mz. odpravljene utesnitve glede pasivne me¬ nične sposobnosti vojakov v območju mr. in Seljakov v območju srbskega tz., mogoče so pa še zlasti glede žensk, maloletnikov z omejeno sposobnostjo za zavezovanje s pogodbo in glede omejeno preklicanih oseb, gl. § 97 op. 3 ) 5 ). 2 ) Za sposobnost, pridobivati' menične pra¬ vice, veljajo določbe občega drž. prava ne glede na § 108. 3 ) Ko je podpisal svojo menično izjavo, prim. § 107 op. 2 ). 4 ) Prim. § 66 jn. (§ 62 ncpr.). če ima kdo več prebivališč v raznih pravnih področjih kra¬ ljevine, bo veljala po smislu op. 2 ) § 94. -- Upo¬ rabni bodo tudi §§ 68 ( 7 ) ( 2 ), 73 jn. (§§ 65, 72 ncpr.) za vojake in njih družine, nadalje §§ 74, 75 jn. (§§ 66, 67 ncpr.) za erar, oblasti, občine, trgovinske družbe in druga pridobitna udruženja, javne zaklade, cerkve, zavode, dru¬ štva in druge pravne .subjekte, ki niso fizične osebe. 216 Menični zakon. s) §§ 70 do 72 jn. (§§ 69 do 71 ncpr.). Glede maloletnih gl. 97 op. 3 ) B ). 6 ) Če se prebivališče ne da dognati, bo po št. 3 odločevalo pravo kraja, kjer se je v kralje¬ vini prevzela menična zaveza. 7 ) Tem bolj, če biva izven države, ne da bi bil izven nje ustanovil prebivališče. 8 ) Ali če se ne da dognati. °) Sedaj po srbskem gradjanskem in trg. zakoniku. 10 ) Odločilno je pravo onega pravnega pod¬ ročja, ki je ugodnejše, da se vzdrži menična zaveza. — S tem je pač tudi ugodno rešeno vprašanje izvršnosti meničnega plačilnega na¬ loga (sodbe), ki je nastal(a) izven onega prav¬ nega področja, kjer ima zavezanec svoje prebi¬ vališče in kjer ne bi imel pasivne menične sposobnosti. Primer naj pove več: A ima pre¬ bivališče v pravnem področju X, kjer ni spo¬ soben za menično zavezo, menico je podpisal v pravnem področju Y, kjer bi bil sposoben. Po § 108 št. 3 je ta zaveza veljavna v vsej kraljevini, torej jo bo moralo priznati tudi sodišče s sede¬ žem v pravnem področju X. Iz tega pa sledi, da se bo moral v pravnem področju X izvršiti tudi izvršilni naslov, ki je na osnovi te zaveze nastal v kateremkoli drugem pravnem področju kraljevine. § 108 velja za ček. § 109 . Dokler se ne ustanove sreska sodišča in javni notarji v onih pravnih območjih, kjer jih sedaj ni, 1 ) se vzdigujejo protesti pri oblastvih, ki so jih vzdigovala doslej.-) 3 )- §§ 108, 109, 110. 217 Mr. nima take določbe. >) Sreskih sodišč dejanski še ni v področju srbskega in črnogorskega prava, tam in v Bosni in Hercegovini tudi ni notarjev. 2 ) V Bosni in Hercegovini srečka sodišča, v Srbiji prvostopna sodišča in trgovinsko so¬ dišče v Beogradu, kjer teh ni, sreska upravna (policijska) oblastva, če niti teh ni, tudi občin¬ ska sodišča, toda le za menice do vštetih 100 Din, v Črni gori sodišča. 3 ) Mogoči pa so nadomestni protesti po § 77; protestni uradnik po § 77 ( 2 ) je oni, ki je po § 109 pozvan, da dela proteste. Tudi določbe §§71 do 76 stopijo takoj v moč, ne glede na to, da še ni povsod sreskih sodišč in javnih notarjev; § 109 velja samo za določitev protest¬ nega organa. § 109 velja za ček. § no. Razveljavlja se predpis § 23. pod b) zakon¬ skega člena VII. iz leta 1886., veljavnega za Voj¬ vodino, s katerim se odreja za posebna pooblastila med zakonci in zaročenci za prevzem menične za¬ veze listina javnega notarja. 1 ) 2 ) !) Pravilno pripominja čim. 99, da mora ta določba veljati tudi za Medjimurje. 2 ) Za pooblastila, katera da mož ženi, zaro¬ čenec zaročenki in obratno za prevzem menične zaveze, veljajo torej splošne določbe o poobla¬ stilih, zlasti tudi § 98. § 110 velja za ček. 218 Menični zakon. § Ul. Maloletne ženske osebe ne dobe sposobnosti za menično zavezovanje s tem, da pridobe po § 2. zakonskega člena XXIII. iz leta 1874., veljavnega za Vojvodino, polnoletnost z omožitvijo. 1 ) !) Gl. § 100 op 1 ). § 111 velja za ček. § H2. Minister pravde naj predpiše z uredbo, katere dni je smatrati po tem zakonu za praznike. 1 ) J ) Uredba je v dodatku. § 112 velja za ček. §'H3. (!) Ko dobi ta zakon moč, prestanejo veljati ti-le zakoni in zakonski predpis; o menicah: 1. ) Dvorni dekret z dne IB. julija 1789. (zbirka pravosodnih zakonov br. 1083) o zastavljenih me¬ nicah. 2. ) Obči menični red z uvodnim zakonom z dne 25. januarja 1850. (drž! zak. št. 51) in ministrska naredba z dne 2. novembra 1858. (drž, zak. št. 197), s katero se je dopolnil obči menični red. 3. ) Cesarska naredba z dne 3. julija 1852. (drž. zak. št. 138) o menični nesposobnosti vojaških oseb. 4. ) Naredba ministrstva za pravosodje z dne 29. oktobra 1852. (drž. zak. št. 218) o obročni me¬ nici. 5. ) Naredba ministrstva za pravosodje z dne 6. oktobra 1853. (drž, zak. št. 200) o menici in blanko. 219 §§ 111, 112, 113. 6. ) Naredba ministrstva za pravosodje z dne 2. novembra 1858. (drž. zak. št. 198) o pravici, za¬ htevati varnost od akceptanta. 7. ) §§ 76. do 170. trgovinskega zakonika za kneževino Srbijo z dne 26. januarja 1860. 8. ) Zakon z dne 19. junija 1872. (drž. zak. št. 88) o podpisih na menici, ki niso dani svojeročno. 9. ) Zakonski člen XXVII. skupnega hrvatsko- ogrskega zbora iz leta 1876. o meničnem zakonu. 10. ) Menični zakon z dne 12. aprila 1883. in uvodna naredba z dne 24. junija 1883. (Zbornik zakona i naredaba br. 120 i 121 za Bosnu i Herce- govinu). 11. ) Zakon z dne 9. marca 1903. (drž. zak. št. 60) o odreditvi časa za vzdigovanje protestov. 12. ) §§ 68. do 162. trgovinskega zakonika za kraljevino Črno goro z dne 22. januarja 1910. 13. ) Zakon z dne 5. decembra 1911., s katerim se izpreminja § 1. meničnega zakona za Bosno in Hercegovino (Glasnik zakona i naredaba br. 146). 14. ) Zakon z dne 30. novembra 1912. (drž. zak. št. 215) o vplivu višje sile na podjemanje menično- pravnih opravil. 15. ) §§ 1. in 3. zakonskega člena LXIV. iz leta 1912. skupnega ogrsko-hrvatskega državnega zbora o vplivu višje sile na pravice, ki so osnovane na menici. ( 2 ) Predpisi drugih zakonov, uredb in naredb prestanejo veljati, kolikor nasprotujejo predpisom tega zakona. 1 ) J ) V št. 1 do 15 navedeni zakoni in zakonski predpisi izgube veljavo v celoti, najsi tudi niso v nasprotju z novim niz., zlasti tudi, če 220 Menični zakon. urejajo snov, ki je mz. sploh ne ureja, npr. mr. 93. Vrzeli bo torej treba popolnjevati po zakonski in pravni analogiji brez ozira na iz¬ rečno razveljavljene zakone in zakonske pred¬ pise. K odst. ( 2 ) velja pripomniti, da se tiče tudi procesnih predpisov, seveda vpoštevaje § 107. Tako ne bo več mogoč menični nalog za zavarovanje po § 558 cpr. za menico, izdano po 18. decembru 1929, pač pa za menico, ki je bila izdana prej, tudi zoper osebo, ki bi tako menico npr. indosirala po 18. decembru 1929. § 114 . (!) Kolikor se sklicuje kak zakon, kaka uredba ali naredba na predpise meničnih zakonov (§ 113.), je treba umeti predpise tega zakona. ( 2 ) To velja zlasti:*) 1. 1.) za člen 182., peti odstavek, 2 ) in člen 305. :J ) občega trgovinskega zakonika z dne 17. decembra 1862. (drž. zak. št. 1 iz leta 1863.); § 5., drugi od¬ stavek, uvodnega zakona 4 ) k temu zakonu pa se ukinja; 2. ) za § 28., prvi odstavek; § 31., drugi od¬ stavek; § 39., prvi odstavek, zakona z dne 28. aprila- 1889. (drž. zak. št. 64) o ustanavljanju in obrato¬ vanju javnih skladišč in o skladiščnicah, ki so jih skladišča izdala; 5 ) 3. ) za § 115., drugi odstavek, pravilnika sodne oblasti (zakon z dne 1. avgusta 1895. [drž. zak. št. 111]); °) 4. ) za § 17. cesarske naredbe z dne 31. avgusta 1915. (drž. zak. št. 257) o amortizaciji listin; 7 ) II. za §§ 298., 357., drugi odstavek, 446., drugi odstavek, 448., prvi odstavek, in 452. zakonskega člena XXXVII. skupnega hrvatsko-ogrskega zbora iz leta 1876. o trgovinskem zakonu; s ) §§ 113 , 114 , 115 . 221 III. za §§ 316. in 375. trgovinskega zakona za Bosno in Hercegovino z dne 7. junija 1883. (Zbor¬ nik zakona i uredaba 9 ) br. 118). 10 ) J ) Samo primeri, ne izčrpno naštevanje. a ) Indosament imenske delnice. 3 ) Oblika indosamenta, njegova legitimacij¬ ska funkcija, preskušanje legitimacije, dolž¬ nost imetnika, da izroči listino, ki jo je pridobil v zli veri ali z veliko nemarnostjo, se ravna pri ordrskih papirjih tz. po določbah novega niz., prav tako amortizacija ordrskih trgovinskih nakaznic in obveznic. 4 ) Določa, da se razume avstrijski mr., kjer tz. omenja nemški mr. 5 ) Legitimacija imetnika skladiščnice, čas in oblika protesta zaradi plačila varanta, amor¬ tizacija skladiščnice. e ) Kjer se amortizacija listine ravna po predpisih mz., je pristojno trgovinsko sodišče (trgovinski senat) plačilnega kraja, gl. § 90 0 ). 7 ) Gl. uvodno opazko k § 90. s ) Gl. op. 3 ) (trgovinske nakaznice) in op. B ) (skladiščnice); protest pri trgovinskem fiksnem kupu. 9 ) Pravilno «naredaba». 10 ) Gl. op. 3 ); protest pri trgovinskem fiks¬ nem kupu. § 115. (!) Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, 1 ) obvezno moč pa dobi po preteku enega leta od dne, ko se razglasi v cSlužbenih Novinah». 2 ) 222 Menični zakon. ( 2 ) Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapove¬ dujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. J ) 29. novembra 1928. 2 ) Zakon je bil razglašen v «Službenih No- vinah» 19. decembra 1928., št. 295/XCIV/463 (Ur. 1.135/1929), torej dobi obvezno moč 19. de¬ cembra 1929. II Čekovni zakon. (Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» 19. decembra 1928., št. 295/XCIV/464, in v »Urad¬ nem listu ljubljanske in mariborske oblasti» 9. aprilal929., št. 136.) \ , ■l /■ • v Čekovni zakon. Izdaja in oblika čeka. § 1 . Ček obseza: 1. ) označbo, da je ček, napisano v samem be¬ sedilu listine ali, če je ta izdana v tujem jeziku, izraz, ki ustreza v tem jeziku pojmu čeka; J ) 2. ) nepogojno nakazilo, 2 ) da se plačaj odrejena vsota denarja 3 ) iz trasantovega kritja; 4 ) 3. ) ime onega, ki naj plača (trasat); 5 ) 4. ) kraj, kjer je treba plačati; °) 5. ) označbo kraja, kjer je bil ček izdan, in dan, mesec in leto, ko je bil izdan; 7 ) 6. ) podpis onega, ki je ček izdal (trasant). 8 ) Ačz. 2 označuje sestavine, navedene v njem, naravnost kot bistvene, dočim sestavine § 1 glede na § 3 ( s ) ( 3 ) niso vse bistvene v tem smislu, da bi morale biti v čeku naravnost izražene, dovolj je, da se dado iz čeka dognati, gl. št. 4 in 5. !) Ačz. nima določbe o označbi čeka, ki je napisan v tujem jeziku, veljalo pa je isto, kar določa § 1 št. 1. — Prim. § 1 op. x ) 2 ) 3 ) mz. — Bolj kakor v § 1 št. 1 mz. je tu naglašeno, da se ček lahko izda v kateremkoli jeziku in da mora z besedo tistega jezika, v katerem je napisano ostalo besedilo (temeljnega) čeka, izražen biti tudi pojem čeka (seveda pojem čeka po našem čz.); sama beseda čelk ali ustrezajoča beseda 15 226 Čekovni zakon. tujega jezika listini za območje našega čz. ne da svojstva čeka, gl. § B (*). «Tuj jezik.» Smelo se bo pač navzlic temu, da je ustava s kraljevo proklamacijo 6. januarja 1929 (Sl. Nov. 6, Ur. 1. 3) odpravljena, trditi, da sta srbsko-hrvatski in slovenski jezik «domača», manjšinske jezike v naši kraljevini pa bo treba v smislu čz. smatrati za tuje, sicer bi prišli do absurda, da bi bilo treba rabiti besedo «ček» v nemški napisanem čeku namesto «Scheck», v madžarski napisanem namesto «csekk», v italijanski napisanem namesto «assegno ban- cario» ali «check». 2 ) Namesto besede «nakazilo» rabi ačz. be¬ sedo «poziv» (Aufforderung), bistvene razlike iz tega ne gre izvajati. Prim. § 1 op. 4 ) mz. Tudi tu velja, da se določbe odz. in tz. o na¬ kaznici morejo na ček uporabljati samo sub¬ sidiarno, zlasti ne prihajajo naravnost v poštev določbe o sprejemu nakaznice, gl. § 9, in do¬ ločbe drugega in tretjega stavka § 1403 odz., gl. §§ 4, 14, 15. 3 ) Ni razlike od ačz. Listina v obliki čeka, ki bi ji bil predmet kaj drugega kot dajatev določene vsote denarja, npr. vrednostnih papir¬ jev ali količine drugačnih nadomestnih stvari, ni ček, § 3 ( 1 ). Pač pa besed «da se plačaj» ni razumeti v tem smislu, da bi bilo treba odšteti denar na roko, gl. § 18. — Prim. §§ 3 ( 4 ), 23 št. 1, 6, 7; § 1 op. 5 ) mz. 4 ) Ni razlike od ačz., gl. §§ 4, 15, 25, 26. Pokritvena klavzula je bistvena, § s n- 5 ) Ačz. dovoljuje tudi označbo trasata z nje¬ govo firmo izrečno, na osnovi § 2 št. 1 velja isto po našem čz. Mesto, kjer naj se na listini 227 § 1 . naznači trasat, ni določeno, brez dvoma na licu, najprimerneje v zvezi z nakazilom. Redno pa je trasatova firma tiskana ali litografirana, ker trasat da trasantu obrazce za čeke (čekovno knjižico). Prebivališče (sedež) ni da bi moralo biti označeno; gl. § 3 ( 2 ). — Kumulativne ali alternativne označbe trasata naš zakon ne omenja (Vrb. Č. 18 zanika možnost), zato je prav dvomljivo, ali bi po našem zakonu bil veljaven «p o t n i š k i» (c i r k u 1 a r n i) ček; v poštev prihaja pri presoji tudi enotnost če¬ kovne vsote. Gl. op. G ) in §§ 2, 4, 5 ( x ) ( 5 ). °) Važna razlika od ačz. 4, ki sicer ne izključuje, da bi se naravnost imenoval plačilni kraj, obenem pa določa, da se mm’e imenovati le kraj, kjer ima trasat trgovinsko naselbino (filialo, podružnico), ali kraj, kjer je obračunavališče, pri katerem je trasat za¬ stopan; če ima ček drugačen plačilni kraj ali če ni naveden, velja, da se ček plačaj na (glavnem) sedežu trasata. Novi čz. ne pozna nikakršne omejitve glede plačilnega kraja, pa tudi ne fikcije, da bi veljal kot plačilni kraj sedež (glavne) naselbine, če plačilni kraj ni na¬ značen v čeku ali pa ne pravilno; po čz. mora plačilni kraj biti razviden iz čeka samega, če ni naravnost imenovan, velja za plačilni kraj oni kraj, ki je naveden pri trasatovem imenu. § 3 ( 2 ). Mogoče je torej tudi, da je plačilni kraj različen od kraja, ki je naveden poleg trasato- vega imena, kar bi po menični terminologiji pomenilo domiciliran ček. Vendar določbe o domiciliranju menice (§§ 4, 26 mz.) za ček ne veljajo, § 23 jih ne navaja, zato pri čeku v baš navedenem primeru ni mogoče imenovati domi- 15 * 228 Čekovni zakon. ciliata, navidezna izjema v § 18 ( 2 ). Čz. pa niti ne brani izrečno, da bi se kot plačilni kraj navedel kraj, kjer trasat nima sedeža (podruž¬ nice), posledica bi bila le, da bi se tak ček ne mogel dejanski prezentirati v plačilo in da bi se pač moral napraviti protest v zrak, da se ohranijo regresne pravice. V praksi te razlike od dosedanjega prava ne bodo igrale skoro nikakršne vloge, ker je na čekovnih obrazcih (op. 5 ) vedno že označen trasatov sedež kot plačilni kraj. Ček, v katerem plačilni kraj ni označen na enega od dveh edino mogočih načinov, je neveljaven. V zakonu ni osnovano mnenje Vrb. Č. 19, da v takem primeru kraj izdaje čeka velja kot plačilni kraj, prav tako v čz. ni osnove za Vrbaničevo mnenje, da je od več kumulativno ali alternativno navedenih krajev smatrati za plačilni kraj onega, ki je na prvem mestu imenovan pri trasatovem imenu. Glede obračunavališča gl. §§ 12 ( 3 ), 18 ( 2 ), 19 ( 2 ) št. 3, 23 št. 6. Prim. tudi § 1 op. 8 ) mz. 7 ) Ni razlike od ačz., vendar glej § 3 ( 8 ). Po besedilu zakona je treba res označiti dan, mesec in leto izdaje (po koledarju), napoved datuma s (stalnim) dnem cerkvenega koledarja ne bi zadostovala (drugače pri menici, § 1 op. 10 ) mz., dvomljivo torej Vrb. Č. 20, ki mu zadostuje datiranje s svetniškim godom in let¬ nico). Glede istinitosti kraja in časa izdaje prim. § 1 op. 10 ) mz., gl. tudi § 24 Č) št. 1, 2. 8 ) Ni razlike od ačz. Prim. § 1 op. 11 ) mz.; za ono, kar se tiče več trasantov, gl. § 4 ( 7 ); gl. tudi § 23 št. 2, 3, 10. 229 § 2. (!) Ček, plačljiv 1 ) v državi, 2 ) se sme trasirati samo: 3 ) 1. ) na firme, 4 ) registrirane (protokolirane) pri sodišču, 5 ) ki se bavijo obrtoma 0 ) z bančnimi posli; 7 ) 2. ) na poštno hranilnico kraljevine Srbov, Hr¬ vatov in Slo vencev, s ) banke javnopravnih teles 9 ) in druge zavode, ki so po svojih statutih upravi¬ čeni, sprejemati tuj denar. 10 ) ( 2 ) Ček, plačljiv izven države, sme biti trasi- ran tudi na druge osebe, 11 ) po zakonu plačilnega kraja. 12 ) 13 ) Razlika od ačz. 1 je v tem, da ta ne omenja, kdo more biti trasat čeka, ki ni plačljiv v ob¬ močju zakona. 4 ) § 1 št. 4. 2 ) T. j. v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo¬ vencev, vseeno, kje je izdan. s ) Sicer listina ne velja kot ček, § 3 (’), kazen § 24 ( 4 ) št. 3. 4 ) Firma pomeni tu dvoje: ime trasata (§ 1 št. 3) in podjetje. 5 ) Vpis v seznamek trgovske zbornice ali v davčne seznamke ne zadostuje, prav tako ne, da je imetnik podjetja po zakonu upravičen in dolžan, dati firmo registrirati (protokolirati: v Srbiji), če tega ni storil; ne škoduje pa, če je npr. vsled pozneje niže odmerjenega davka imetnik upravičen, dati firmo izbrisati, pa je ne da. Vseeno je, ali je firma vpisana v trgovinski ali zadružni register. 6 ) Z namenom, imeti reden vir dohodkov. 230 Čekovni zakon. 7 ) V smislu gospodarskega prometa, za vrsto ne gre, zadostuje tudi ena. Pač pa ne bo zadostovalo, da se podjetje dejanski bavi z bančnimi posli, treba bo, da se ta predmet pod¬ jetja vidi iz sodnega registra, dasi tz. od trgovca poedinca pri javni trgovinski in pri komanditni družbi ne zahteva napovedi predmeta podjetja (čl. 19, 86, 151 tz., trg. register je urejen za to napoved). 8 ) V Beogradu ali na njene filiale v Ljub¬ ljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju, gl. zakon 30. novembra 1921 (Sl. Nov. 77/XI/1922, Ur. 1. 130/1922), pravilnik 20. novembra 1922 (Sl. Nov. 268/XXXVII, Ur. 1. 409) in pravilnik 9. marca 1925 (Sl. Nov. 61/XII/81, Ur. 1.103), 9 ) Npr.: Državna hipotekarna banka, banke samoupravnih javnopravnih teles, zlasti oblasti in občin. Za banke gre, za zavode, ki se ba- vijo z bančnimi posli na tak način, da jih je treba v prometnem gospodarskem smislu sma¬ trati za banke, ne gre pa za «obrtoma» v smislu št. 1; sem spadajo torej zlasti tudi občinske, oblastne, okrajne hranilnice, kolikor se v ome¬ njenem smislu morejo smatrati za banke, ne pa sodni in drugi depozitni uradi, ki se v omenjenem smislu ne smatrajo za banke. 10 ) Zlasti hranilnice, ki ne spadajo pod op. °); s pojmom «štatuti» so mišljena kakršna¬ koli po javnem, zlasti državnem oblastvu dolo¬ čena ali odobrena pravila, sem bi torej spadale — teoretski — npr. delniške družbe, ki bi se v karitativne syrhe, torej ne «obrtoma», bavile z bančnimi posli, tako da bi ne spadale v št. 1. — «Sprejemati tuj denar» npr. na štednjo, v tekočem računu, kot depozit. 1:1 ) Ki niso imenovane v št. 1 in 2. 231 §§ 2, 3. 12 ) Vseeno, kje je izdan, torej tudi v naši državi. Ni mišljen baš posebni čekovni zakon pla¬ čilnega kraja, ampak tam veljavno pravo-sploh. 13 ) Sposobnosti, biti čekovni trasat, ne gre zamenjavati s pa¬ sivno čekovno sposobnostjo, t. j. s sposobnostjo, prevzeti čekovno regresno za¬ vezo, § 23 št. 17. Oba pojma se često zamenju¬ jeta, ker terminologija ni vedno dosledna. § 3. j 1 ) Listina, v kateri ne bi bilo katerekoli izmed sestavin, naštetih v § 1., ali ki ne ustreza § 2., ne velja kot ček; ! ) od tega se izvzemajo primeri, ki - so odrejeni v naslednjih odstavkih. ( 2 ) Če se plačilni kraj -) ne označi posebe, se smatra 3 ) za tak kraj oni, ki je označen poleg trasatovega imena. 4 ) ( 3 ) Ček, v katerem ni naznačen kraj, kjer je izdan, se smatra 3 ) za izdanega v kraju, ki je označen poleg trasantovega imena. 5 ) ( 4 ) Odreditev obresti v čeku se smatra za ne¬ zapisano. 3 ) Odst. j 1 ) ustreza ačz. 2 (-), vendar pomni § 1 št. 4; odst. ( 2 ) in ( 3 ) sta nova, odst. ( 4 ) je raz¬ ličen od avstr. ček. prava, po katerem bi se obrestni ček moral smatrati za neveljavnega. J ) Ali je sicer veljavna, zlasti kot nakaznica, se presoja po določbah obč. drž. in trg. prava; isto velja za indosament in aval na taki listini. 2 ) § 1 št. 4 in op. °). 3 ) Fikcija, ne domneva. 232 Čekovni zakon. 4 ) Ne velja ta kraj obenem za trasatovo prebivališče, drugače pri menici, § 2 ( 3 ) mz. Prim. § 2 zadnji odstavek op. 3 ) mz. 5 ) Prim. § 2 zadnji odstavek op. 3 ) mz. 6 ) S tem ni rečeno, da čekovna vsota ne sme vsebovati obresti, samo naznačiti se ne sme kot obrestljiva. To se vidi z ozirom na § 11 j 1 ) nedosledno, kajti v menici vpoglednici se smejo naznačiti obresti, § 5 mz.; razlog je pač ta, da bodi ček plačilno, ne pa kreditno sredstvo. § 4. j 1 ) Ček se sme trasirati samo na ono osebo (§ 2.), pri kateri ima trasant 4) kritje, 2 ) s katerim lahko razpolaga po čeku po izrečenem ali tihem sporazumu z isto osebo. 3 ) ( 2 ) Trasant, ki izda nepokrit ček, mora dati v vsakem primeru imetniku popolno zadostilo. 4 ) Odst. (i) je nov napram besedilu ačz., v stvari pa ni razlike, prim. ačz. 14. Odst. ( 2 ) seza dalje kot ačz. zadnji odstavek 23. 4) § 1 št. 6. 2 ) § 1 št. 2. «K r i t j e» pomeni kakršenkoli v denarju precenljiv imovinski predmet, ki po pojmovanju v prometu more služiti kot osnova za plačilo čeka, torej denar (depozit), vred¬ nostne papirje, hipoteko, zlasti tudi vnaprej dogovorjen čisto oseben, «nepokrit» kredit. Kritje mora trasant imeti v trenutku izdaje čeka («ček se sme trasirati..., pri kateri ima tra¬ sant kritje»). Glede časa, doklej mora trasant ohraniti kritje pri trasatu, je treba ločiti te-le primere: a) pravilno v plačilo predloženi ček se je protestiral, ker se navzlic zadostnemu kritju ni plačal. Ker imetnik čeka nima pra- §§ 3, 4. 233 vice do kritja (§ 9), trasant pa je v regresni za¬ vezi, lahko svobodno razpolaga s kritjem (ki ga potrebuje, da ček plača); b) ček se je pravilno (§ 15) opozval, kritje postane s tem svobodno; c) ček, ki ni bil prezentiran tekom prezentacij- skega roka (§ 12), se ni (pravilno) opozval; imetniku prejudiciranega čeka preostane sicer samo ali tožba po § 22 ( 2 ) ali obogatitvena tožba po § 23 št. 13, toda trasat je napram tra- santu vendar še zavezan plačati ček, § 15 ( 2 ) ( :! ), in te zaveze ga reši samo pravilen opoziv; ker se določbe § 21 tičejo samo zastaranja regresnih zahtev, je treba reči, da je kritje prosto šele, ko imetnik vloži ali tožbo po § 22 ( 2 ) ali obogatit- veno tožbo, oziroma ko zastarata te tožbi; za za¬ staranje tožbe po § 22 ( 2 ) je odločilno osnovno pravno razmerje, na čigar temelju je trasant ček izdal, za obogatitveno tožbo velja triletni zastaralni rok v § 85 ( 2 ) mz. 3 ) «Čekovna p o g o d b a», ločiti od pravnega razmerja, ki je povod, da trasant izda določen ček r e m i t e n t u. Čekovna pogodba je sporazum med trasantom in osebo, ki je sposobna biti čekovni trasat, po katerem naj bo prvi upravičen do denarne vrednosti svo¬ jega kritja izdajati čeke na drugo, druga pa zavezana plačevati te čeke. Čekovnih pravic v ožjem smislu se ta pogodba ne tiče, ona je sploh samo naturale, ne essentiale negotii. (Kritveno) razmerje med trasatom in trasantom ni čekovnopravno. Ček, izdan brez čekovne pogodbe, zato ni neveljaven, kakor ni nevelja¬ ven ček, izdan brez kritja; če trasat v enem ali drugem primeru plača ček, ne bo mogel zahte¬ vati vračila, razen akp bi šlo za zmoto itd., kolikor to dopušča odz. 234 Čekovni zakon. 4 ) T. j. pravo škodo in odišli dobiček. Za krivdo ne gre, objektivno dejstvo, da ni bilo (popolnega) kritja, zadostuje, torej strožje od §§ 1323, 1324 odz. (krivo Bart. 156, ki daje samo regresno vsoto); oškodovana oseba pa si bo morala dati vračuniti v odškodnino, kar je dobila v regresu. Gl. tudi §§ 15 ( :! ), 25. — Imetnik: gl. §§ 5, 7, pa tudi anomalni naslednik po §§ 5 ali 7 in 23 št. 4 legitimiranega imet¬ nika, gl. § 10 op. 4 ) mz. § 5. ( J ) Čok se lahko izda na ime, 1 ) po naredbi 2 ) ali na prinosnika. 3 ) ( 2 ) Ček, ki je izdan na ime z označbo «ali pri¬ nosnikih ali z drugim izrazom, ki pomeni isto, 4 ) se smatra, da se mora plačati prinosniku. 5 ) ( 3 ) Ček brez označbe, komu naj se plača, se mora plačati prinosniku. 8 ) 7 ) ( 4 ) Trasant lahko izda ček na svoje ime ali po svoji naredbi. 8 ) (°) Ček na prinosnika, v katerem je trasant obenem trasat, ne velja. 9 ) Prvi štirje odstavki ustrezajo ačz. 3; odst. ( B ) je nov. 1 ) Imenski ček. Po § 7 pa je tudi na določeno osebo (remitenta) izdan ček prenosen z indosamentom, če nima privezne klavzule; sedanje razlike med menico in čekom, da je prva po zakonu prenosna z indosamentom, če nima privezne klavzule, ček pa le, če je izdan po naredbi (na ordro), poslej ne bo več. 2 ) Ordrski ček. 3 ) Kot upravičenec je izrečno označen pri¬ nosnik (imetnik): prvi način imetni- škega čeka. 235 §§ 4, 5, 6. 4 ) Npr.: «ali imetniku», «komurkoli», «vsa- komur». r> ) Druginačinimetniškegačeka. °) Upravičenec ni nikakor označen, tretji način imetniškega čeka. 7 ) Neveljaven je ček, ki bi se glasil po na- redbi in (a 1 i) na prinosnika,npr.: «po naredbi g. X-a in imetniku» ali: «prinosniku ali po njegovi naredbi». Zakon noče mešati ordrskega in imetniškega čeka; krivo Bart. 158, ki smatra tak ček za veljaven imetniški ček. 8 ) T. j.: trasant označi sebe kot remitenta, npr. da si da sam izplačati čekovno vsoto. Ve¬ ljaven je tudi ček, v katerem je kot upravičenec označen trasant s pristavkom «ali prinosniku», npr.: «meni samemu ali prinosniku» (op. 5 ). 9 ) Taka listina bi bila v bistvu novčanicg. A contrario je veljaven imenski ali ordrski ček, ki ga trasant izda na sebe samega; ker lahko sebe označi tudi kot remitenta, je torej mogoče, da so vse tri pri čeku udeležene osebe istovetne. Pomen bi imel tak ček med raznimi podjetji istega gospodarja; z indosamentom in blanko se praktično — ne pravno — jako pri¬ bliža čeku na prinosnika, v katerem sta trasant in trasat istovetna, vendar ni neveljaven (na¬ sprotnega mnenja Bart. 159). § 6 . Trasant odgovarja za plačilo. 1 ) Vsaka pri¬ pomba, s katero bi trasant izključeval to odgovor¬ nost, 2 ) se smatra za nezapisano. 3 ) Po ačz. 15 bi bil neveljaven ček, v katerem bi trasant odklonil odgovornost za plačilo. 236 Čekovni zakon. !) V regresu, §§ 19, 23 št. 7, 8; za obogatitev § 23 št. 18; za škodo vsled plačila nepristnega ali predrugačenega čeka § 23 št. 10; za škodo, ker ni imel (zadostnega) kritja §§ 4, 15, 25. 2 ) Klavzula «brez zaveze». 3 ) Ček je veljaven. Indosament. § 7. j 1 ) Vsak ček, izvzemši samo onega na prinos¬ nika, 1 ) se sme prenesti z indosamentom 2 ) celo takrat, kadar ni izrečno trasiran po naredbi. 3 ) ( 2 ) Če je postavil trasant v čeku besede: 4 ) «ne po naredbi» ali izraz, ki pomeni isto, je listina prenosna v obliki in z učinki navadnega od¬ stopa. 5 ) 6 ) 7 ) Važna razlika od ačz. 3, po katerem se more z indosamentom prenašati samo ček, ki je iz¬ rečno izdan po naredbi (na ordro), tako da je bil predpis, ki ga vsebuje odst. ( 2 ), za ačz. nepotreben. *)§5 op. 3 ) 5 ) 6). 2 ) §§ 8, 23 št. 4. 3 ) Gl. § 5 op. i). 4 ) Če dogovor, da se ček ne bo indosiral, ni posvedočen v menici, učinkuje le med stran¬ kama, § 16 j 1 ) mz., § 23 št. 4. 5 ) R e k t a - (privezni) ček, prim. § 10 op. 2 ) mz. 6 ) Povratni indosament — prim. § 10 op. 3 ) mz. — 'je smatrati za dovoljenega, glede in- dosamenta trasatu gl. § 8 ( 3 ). 237 §§ 6, 7, 8. Indosirati sme remitent in vsak po §§ 15 P) mz., 23 št. 4 legitimiran imetnik čeka, glede anomalne sukcesije gl. § 10 op. 2 ) 4 ) mz. 7 ) Imetniški ček se prenaša z izročitvijo listine po določbah občega drž. ali trg. prava. § 8 . (1) Indosament mora biti nepogojen. 1 ) Vsak pogoj, od katerega bi bil zavisen, se smatra za nezapisanega. 2 ) ( 2 ) Delni indosament je ničen. 3 ) 4 ) ( 3 ) Prav tako je ničen indosament «na prinos- nika» °) kakor tudi trasatov indosament. 6 ) ( 4 ) Kdorkoli, izvzemši trasata, 7 ) postavi podpis na hrbet čeka, izdanega na prinosnika, odgovarja kot trasantov avali st. 3 ) (°) Indosament na trasata velja za priznanico, 9 ) razen če ima trasat več obratov (podjetij) in če je izvršen indosament v korist obrata, ki je v kraju, različnem od onega, na katerega je bil ček tra- siran. 10 ) Ačz. 6, 7 nimata določb odst. ( 7 ) ( 2 ), niti do¬ ločbe o indosamentu «na prinosnika», odst. ( 3 ), vendar je razlika samo v tem, da je po avstr, ček. pravu pogojen indosament smatrati za ničnega. Odst. ( 4 ) je nov in nasprotuje ačz. 6 ( 2 ), nova je tudi izjema v odst. ( 5 ). J) Gl. § 1 št. 2. 2 ) Prim. § 11, op. 2 ) mz. 3 ) Ker mora biti čekovna vsota enotna. 4 ) Ničen indosament se ne vpošteva pri presoji vrste indosamentov, §§ 15 ( J ) mz., 23 št. 4. 5 ) Prim. § 5 op. 7 )j“ gl. op. 4 ). 238 Čekovni zakon. °) Posledica določbe odst. ( 5 ), da indosa- ment na trasata velja za priznanico. Ček, ki je indosiran trasatu, torej ni več sposoben za cir¬ kulacijo. Nični bi bili tudi indosamenti, ki bi sledili trasatovemu, gl. op. 10 ). 7 ) Trasat ne more n a p r a m imet¬ niku čeka prevzeti nikakršne če¬ kovne zaveze, gl. §§ 9, 10 ( 2 ), 23 ( 5 ). To velja za vse vrste čeka, privezne, ordr- ske, imetniške. 8 ) Sam podpis na licu imetniškega čeka po besedilu zakona nima tega pomena, glej § 23 št. 5. Na hrbtu sam podpis sicer zadostuje, ni pa rečeno, da bi moral biti sam podpis, tudi podpis izpolnjenega indosamenta, ki sicer pri imetniškem čeku nima pomena indosamenta, bi bil aval, to se bo dalo trditi celo takrat, kadar bi se na imetniški ček postavil indosament «na prinosnika», kajti odst. ( 3 ) prepoveduje po smislu tak indosament samo pri ordrskem čeku, da se ne meša način prenašanja; pri imet¬ niškem čeku ta ratio legis ne pride v poštev. Vso določbo odst. Č) je treba razumeti iz želje prometa, dati podpisu na imetniškem čeku ga¬ rancijsko funkcijo, dočim mu indosamenta s transportno funkcijo ni treba. — Če je več pod¬ pisnikov, so soavalisti, njihova zaveza napram imetniku čeka je solidarna, napram trasantu veljajo določbe o avalu (§ 23 št. 5), razmerje med njimi samimi se presoja po obč. drž. ali trg. pravu, čekovnega regresa med njimi ni. 9 ) Fikcija. Vseeno, ali ima trasat kritje ali ne; nevarnosti v tem predpisu ni niti za imet¬ nika, ki čeka trasatu ne bo indosiral, če ni dobil plačila, niti za trasata napram trasantu, kateremu bo z indosiranim čekom dokazal, da je ček plačal. 239 §§ 8, 9. 10 ) Primer: Trasat ima (glavni) sedež v A in podružnico v B. Imetnik plača s čekom, iz¬ danim na X-ov glavni sedež, vrednostne papirje, ki jih je kupil pri X-ovi podružnici v B in ji indosira ček. Podružnica v B bo ček indosirala glavnemu zavodu v A, kjer ima trasant kritje, ta indosament velja za priznanico. Ne more pa podružnica v B čeka indosirati komu drugemu (tako tudi Bart. 163). Gl. § '23 št. 4, 5. Odgovornost in plačilo. § 9- Izjava o akceptu, 1 ) ki hi se postavila na ček,'-) nima čekovnopravnega učinka. 3 ) 4 ) Po ačz. 8 velja sprejem na čeku za nezapi¬ sanega, kar je dokaj strožje. !) Kakršnakoli izjava, ki hi značila, da hoče trasat napram imetniku prevzeti (glavno) za¬ vezo kot plačnik čeka. 2 ) Že celo nima čekovnopravnega učinka izjava o prevzemu zaveze, ki bi jo trasat dal izven čeka. 3 ) Samo čekovnopravnega učinka nima taka izjava; ali in kakšen drugačen materialno- ali procesnopraven učinek ima, se presoja po obč. drž., trg. in procesnem pravu. Zato preveč trdi Vrb. Č. 43, da «akcept» ne bi imel niti pomena kot sprejem nakaznice po odz. ali tz., to je treba presoditi po poedinem primeru. Prav tako ne bo vedno pritrditi Bart. 164, da sprejemna iz¬ java — on jo kratkomalo istoveti z viziranjem čeka, op. 4 ) — dokazuje, da je ček krit in da je trasat zavezan napram trasantu, da potrebni 240 Čekovni zakon. del kritja čuva do plačila čeka; to je mogoče, morda bo celo redno tako, ni pa da bi moralo biti. 4 ) Tako zvanega viziranja, markiranja, agno- sciranja, certificiranja čeka po trasatu čz. ne ureja. Pravni pomen teh «potrdil» je po raznih pravih različen; kolikor ne gre za akcept v meničnopravnem smislu, čz. ne brani trasatu izjave, s katero bi potrdil, da ima kritje, za¬ preke bi tudi ne bilo, da se s tako izjavo spoji zaznamek v trasatovih knjigah, da je treba del kritja zadržati za plačilo izvestnega čeka (blokiranje), toda trasat s tem ne more napram čekovnemu upravičencu prevzeti čekovnopravne zaveze za plačilo in s tem ni rešeno vprašanje, ali sme tak «zaprt» del kritja porabiti za pla¬ čilo drugega čeka istega trasanta. Kolikor za vse to ni točnega dogovora med prizadetimi, bo pač poleg pravnih norm odz. in tz. prišlo v poštev običajno pravo — če gre za trgovinske posle —, važne bodo tudi uzance. § 10. č) Plačilo čeka se lahko zavaruje z avalom. 1 ) ( 2 ) Razen trasata 2 ) lahko da to zavarovanje vsaka tretja oseba, 2 ) pa tudi oseba, ki je ček pod- pisalad) Ačz. 15 pozna aval, ne ureja ga pa natanč¬ neje in zlasti ne določa izrečno, da ga trasat ne more dati. J) Za aval veljajo isti predpisi kakor pri menici, gl. § 23 št. 5. Aval je mogoč pri vsaki vrsti čeka, pri imenskem in imetniškem le za trasanta. 2 ) Trasatov aval nima čekovnopravnega učinka, ni pa ničen, gl. § 23 št. 5. 241 §§ 9, 10, 11, 12. 3 ) Biti mora pasivno čekovno sposobna, § 23 št. 17. 4 ) Torej trasant, toda njegov aval ne bo imel praktičnega pomena, ker je trasant itak zavezan vsem regresnim upravičencem, § 6, in indosant, čigar aval ima praktičen pomen, če ga da za prednika ali če je kot indosant pod¬ pisal «brez zaveze». Gl. § 8 ( 4 ). § H- ( J ) Ček se plača ob vpogledu. 1 ) ( 2 ) Listina, v kateri bi bila dospelost nazna¬ čena drugače, 2 ) ni ček. 3 ) Po ačz. 5 velja tudi ček, ki ima drugače do¬ ločen dospetek, kot ček, plačljiv ob vpogledu, § 11 ( 2 ) je strožji. 4 ) T. j.: ček dospe, čim se prezentira trasatu zaradi plačila. Ni izključeno, da se ček predloži (najprej) samo zaradi ugotovitve, ali je krit, ali je že prišlo poročilo (avizo), vendar se pre- zentacijski rok (§ 12) zato ne podaljša. 2 ) Če dospetek sploh ni naznačen, je ček veljaven, ker po odst. ( 4 ) dospe ob vpogledu. 3 ) Ali ima sicer praven pomen, se presoja po obč. drž. ali trg. pravu; prim. § 3 ( 4 ). Gl. § 12. § 12 . (!) Ček je treba predložiti v plačilo 1 ) v roku, odrejenem po zakonu plačilnega kraja. 2 ) če v tem kraju 3 ) ni takih predpisov, veljajo predpisi tega zakona. 4 ) ( 2 ) Ček, ki se mora plačati v naši državi, je treba predložiti trasatu v plačilo 5 ) od dne izdaje: 6 ) IG 242 Čekovni zakon. 1. ) v roku petih dni, če je kraj izdaje 7 ) in plačila v naši državi isti, s ) če pa je različen, v roku petnajstih dni; 2. ) v roku dvajsetih dni, če je izdan ček v drugi evropski državi; °) B.) v roku štiridesetih dni, če je izdan ček v državi izven Evrope, in sicer na obalah Sredozem¬ skega in Črnega morja ali na otokih v njima; 10 ) 4.) v roku šestdesetih dni, če je izdan ček v drugi izvenevropski državi. 11 ) 12 ) ( 3 ) Če se predloži ček zavodu za obračuna¬ vanje, pri katerem je trasat član ali ima zastop¬ nika, se smatra za predloženega v plačilo. 13 ) Odst. (!) je v skladu z ačz. 9 ( 8 ), odst. ( 3 ) z ačz. 10 Č)) prezentacijski roki so urejeni po drugačnem sistemu kakor v ačz. 9, samo pet¬ dnevni rok odst. ( 2 ) št. 1 je isti. J ) § H- 2 ) §§ 1 št. 4, 3 (2). 3 ) Izven območja novega čz. 4 ) Kolikor pride pravočasnost predložitve v poštev pred našim sodiščem. Kaj bo veljalo, če je ček izdan v državi A, ki ima drugačne prezentacijske roke kot naš zakon, in je plač¬ ljiv v državi B, ki nima predpisov o čekovnih prezentacijskih rokih? Ali bo mogel pri nas toženi regresni zavezanec prigovarjati, da ček ni bil pravočasno prezentiran po našem zakonu, dasi je bil pravočasno prezentiran po zakonu države A, ki vsebuje enak predpis kakor drugi stavek odst. ( 3 ) ? Po besedilu brez dvoma, tako da je ček lahko pravočasno prezentiran za enega zavezanca, za drugega pa ne. Določba § 23 št. 16 ne pomaga, ker § 96 mz. tega vpra¬ šanja ne ureja. 243 § 12 . c ) § 11 op.!), posledica zamude je prejudic, izguba regresa in izguba popolnega zahtevka iz temeljnega posla, §§ 19, 22. Trditev Bart. 169, da z zamudo prezentacijskega roka trasant izgubi pravico opoziva, je pač zagrešek v pisanju. G ) § 1 št. 5. Za izračunavanje rokov veljajo po § 23 št. 17 določbe §§ 100 ( 2 ) in 101 C 1 ) mz. 7 ) § 1 št. 5. ®) Krajevni (loko) ček, vsi drugi so d i s t a n č n i. Kraj je treba vzeti v upravnem smislu, ne geografski, kakor hoče Bart. 169, drugo je premalo opredeljeno (koliko Viča, Most, šiške je geografski, kot aglomeracija pre¬ bivalstva, še Ljubljana?), kriva je tudi trditev, da so razni geografski kraji iste občine en kraj v smislu št. 1. Občina sploh ne pride v poštev, kolikor ni obenem en kraj. (Priznati je treba, da v zakonu manjka določbe, ki bi upravnim oblastvom omogočevala, več krajev v upravnem smislu proglasiti za en kraj v čekovno- in me- ničnopravnem smislu — tržišče. De lege lata pa je edino zanesljivo gori zastopano mnenje.) 9 ) Mišljeno je «v drugi državi v Evropi». Kolonije evropskih držav v drugih delih sveta se tu ne računijo kot evropske države. 10 ) «Država» tudi tu ne v političnem smislu; Alžir, Maroko, Tunis itd. so za čekovno pravo države. Zakon ni povsem jasen v tem, da ni točno rečeno, ali mora biti kraj izdaje na sami azijski ali afriški obali (azijskem ali afriškem otoku) Sredozemskega ali Črnega morja, ali je dovolj, da se država v pravkar omenjenem smislu dotika obale teh morij. Drugo mnenje zastopa Bart. 169, pravilnejše pa se zdi prvo: za 16 * 244 Čekovni zakon. možnost brze zveze gre, tako imamo z obale (otoka) kolikor toliko zanesljivo, ne pa npr. iz notranjega Maroka, Tripolitanije, Sirije onkraj Antilibanona. Treba je vpoštevati, da sezajo ne¬ katere kolonije in države silo daleč v notranjost, francoske npr. do Gvinejskega obrežja, Turška do Kurdistana itd. Pač pa obale ne bo razumeti v najožjem smislu: Kairo, Jeruzalem npr. je treba računiti k obali. J1 ) «Država» tudi tu ne v političnem smislu. 12 ) Višja sila podaljša prezentacijske roke, §§ 53 mz., 23 št. 8. — Uporaba teh rokov v pri¬ merih drugega stavka odst. č) bo pač ta, da se bo npr. za predložitev čeka, ki je izdan in plač¬ ljiv v isti tuji državi, bodisi tudi izven Evrope, računil 5- ali 15dneven rok; če je ček izdan in plačljiv v dveh evropskih državah, 20dneven rok; če je izdan npr. v Alžiru in plačljiv v Ale¬ ksandriji ali izdan v Trstu in plačljiv v Smirni, 40dneven rok itd. 1S ) Glede zavodov za obračunavanje gl. §§ 37 ( 3 ) mz. in 23 št. 6. Ni treba, da je zavod za ob¬ računavanje na plačilnem kraju (drugače § 18), tak zavod ne pomeni domicila ali plačilnega mesta. § 13 . Če je ček trasiran med dvema krajema, v ka¬ terih sta razna koledarja, 1 ) se preračuni dan izdaje na oni dan, ki mu ustreza v plačilnem kraju.-) V ačz. ni take določbe. J ) Kraj izdaje ima drugačen koledar kot plačilni kraj. 2 ) Npr.: ako bi bil ček izdan 1. junija v kraju na obali (otoku) Črnega ali Sredozemskega 245 §§ 12, IB, 14. morja v Aziji ali Afriki, kjer velja julijanski koledar, bi se računil 40dnevni prezentacijski rok od 14. junija, če ima plačilni kraj v Evropi gregorijanski koledar. Predpis § 13 pa ne bo veljal, če se iz čeka samega jasno vidi, da je izdaja datirana po ko¬ ledarju plačilnega kraja, prim. § 36 ( 4 ) mz. § 14 . ( J ) Niti trasantova smrt niti njegova nesposob¬ nost za obvezo vanje ] ) nimata nikakršnega vpliva na učinke čeka, 2 ) če nastopita potem, ko je bil ček izdan. 3 ) ( 2 ) Trasat mora odkloniti plačilo čeka, 4 ) če ve, da je o trasantovi imovini otvorjen konkurz. 5 ) Enake so določbe ačz. 12. — Dikcija odst. ( 4 ) je ponesrečena, jasno je, da se stavek «če na¬ stopita potem, ko je bil ček izdan» tiče samo nesposobnosti za obvezovanje. J ) S čekom, § 23 št. 16, 17 in §§ 94, 97, 108, 111 mz. Isto velja, če trasant po izdaji čeka iz¬ gubi sposobnost za pisanje ali oslepi, §§ 98 j 1 ), 99 mz., 23 št. 17. ~) «Učinki čeka» pomenijo njegovo polno- veljavnost: trasat ga sme in mora plačati, regres je mogoč, tudi tožba po § 22 in obogatitvena tožba; če ček ni bil krit, so dediči odgovorni za popolno zadostilo po § 4 ( 2 ), oni smejo ček opozvati le po § 15. Redovne denarne kazni po §§ 24 in 25, pravnomočno izrečene zoper trasanta pred smrtjo, se izvrše zoper dediče, ne morejo se pa dediči obsoditi po §§ 24 ali 25. Prav tako se bodo iz trasantove imovine te kazni izvršile, če je Bil pravnomočno obsojen 246 Čekovni zakon. pred izgubo pasivne čekovne sposobnosti, pa tudi obsodba bo mogoča, če je sicer izgubil pasivno čekovno sposobnost, ne pa splošne poslovne sposobnosti. Učinkovitost čeka ni¬ kakor ni, kakor hoče Bart. 172, odvisna od tega, ali se trasantovo podjetje («radnja») nadaljuje ali ne; prav dvomljiva je tudi njegova trditev, da mora v sporu imetnik dokazati, da je smrt ali nesposobnost nastopila pred potekom pre- zentacijskega roka, saj ček s samim potekom tega roka ne izgubi vse učinkovitosti, za imet¬ nika pa je važno le to, ali je o pravem času prezentiral. 3 ) «Izdan» bi lahko pomenilo dvoje: a) ali da je prišel (formalno pravilen) ček iz trasan- tovih rok z njegovo voljo, dokler je volja bila pravno vpoštevana, da je torej bil napisan i n izročen, b) ali da je prišel iz njegovih rok brez njegove volje, bodisi da je bil tra- sant takrat še živ (njegova volja pravno vpo- števna), bodisi po njegovi smrti (izgubi sposob¬ nosti za obvezovanje), pa je v rokah poštenega pridobilca. Navzlic temu, da motivi k zakonu nekako govore za prvo mnenje, je drugo pravil¬ nejše, ne samo zaradi boljše zaščite prometa s čeki, nego tudi zato, ker zakon sam besede «izdati» ne rabi jasno v smislu «napisati in izročiti» — prim. §§ 1 št. 5 in 6, 4 ( 2 ), 5, 20 —, nego jo često zamenjuje z besedo «trasirati» — prim. §§ 2, 4 j 1 ), 13, 20, 24 —, ki gotovo ne pomeni «izročiti». Prim. tudi §§ 15 (*) mz., 23 št. 4. 4 ) Sicer bi ne plačal na račun kritja, nego na svoj račun. 5 ) Vseeno, ali se je konkurz otvoril pred izdajo čeka ali pozneje, ker imetnik čeka nima §§ 14, 15. 247 pravice do izročitve kritja. Ne zadostuje pa ustavitev plačil ali brezuspešna izvršba iz tra- satove imovine. «Vedeti morati» po besedilu zakona ne zadostuje, zahteva se vednost. Ven¬ dar bo treba tu ločiti: a) Kdor bi zoper trasata v območju našega kr. osporaval veljavnost plar čila čeka, bi moral dokazati, da je trasat vedel za otvoritev konkurza, ki ni bila v tem območju objavljena (§§ 74, 75 kr.). Ne more se v brzem čekovnem prometu zahtevati, da bi trasat za¬ sledoval otvoritve konkurzov, ki niso izrečene v območju konkurznega zakona, veljavnega za njegovo stanovališče (sedež) ali ne v tem ob¬ močju vsaj objavljene. — b) Če pa je bila otvo¬ ritev konkurza objavljena (tudi) v območju na¬ šega kr., bo moral trasat dokazati, da navzlic temu ni vedel za otvoritev; ker je ta negativni dokaz dokaj težek, bo v drugem primeru «ve- deti» praktično precej enako «vedeti morati». § 14 ( 2 ) se ne tiče samo trasata, s tem, da je on veljavno plačal, ni rečeno, da je imetnik čeka veljavno prejel. Za konkurz nad imovino trasata ali imetnika čeka čz. ne daje določb. § 15 . (!) Opoziv čeka ima učinek:!) 1. ) ko preteče rok, ki je odrejen za predložitev v plačilo; 2 ) 2. ) če pošlje trasant ček, ki sc glasi na ime 3 ) ali «po naredbi», 3 ) neposredno trasatu 1 ) z naro¬ čilom, naj ga poravna osebi, označeni v čeku, 5 ) opoziv pa prispe k trasatu, 0 ) preden je to naročilo izvršeno. 7 ) 8 ) ( 2 ) Če opoziva 0 ) ni, ima trasat proti trasantu 10 ) dolžnost, 17 ) plačati ček tudi potem, ko rok preteče, razen če ni drugačnega sporazuma. 12 ) 248 Čekovni zakon. ( 3 ) Trasant, ki bi po preteku roka za pred¬ ložitev razpolagal s kritjem, 13 ) dasi ni čeka pravno- veljavno opozval, odgovarja za povračilo škode. 11 ) Odst. j 1 ) je v skladu z ačz. 13 (*), ačz. 13 ( 2 ) ni prevzet, razume se samo po sebi, da trasat zoper pravilen opoziv čeka ne sme plačati. — Odst. ( 2 ) ustreza ačz. 9 ( T ), vendar ta ne naglasa trasatove dolžnosti proti trasantu, prim. pa tudi ačz. 14. Odst. ( 3 ) v ačz. ni jasno izražen, besedilo ačz. 23 (') je za ta del prav dvomljivo. !) Opoziv je prepoved, s katero trasant — samo trasant, odst. ( 3 ) — trasatu zabrani pla¬ čilo čeka. Vprašanja, ali more trasant čekov¬ nemu upravičencu učinkovito prepovedati vnov- čitev čeka, čz. ne rešuje, za ta del velja § 1403, tretji stavek odst. (!) odz., napram § 1403 pr¬ vemu stavku odst. j 1 ) odz. pomeni § 15 ( a ) utesnitev. — Učinek veljavnega opoziva je, da trasat ne bi plačal na trasantov račun. — Ne sme se zamenjati opoziv po § 15 s prestankom čekovne pogodbe v smislu § 4. Iz pravilno opo- zvanega čeka trasant ne odgovarja v čekovnem regresu, prestanek čekovne pogodbe ga te za¬ veze sam po sebi ne reši, gl. § 4 op. 3 ). 2 ) § 12. — S tem ni rečeno, da bi se ček ne mogel opozvati že prej, že ob izdaji, da celo splošno, npr. v čekovni pogodbi bi se določilo, da trasat po preteku prezentacijskega roka ne sme plačati nobenega čeka (arg. odst. ( 2 ) «če ni drugačnega sporazuma»). Opoziv je torej lahko splošen ali poseben, časovno ni vezan nikakor, lahko je pogodben («sporazum>) ali enostran¬ ski: vedno pa — izjema odst. ( : ) št. 2 — po¬ stane učinkovit najprej šele s pretekom pre¬ zentacijskega roka, če je dogovorjeno drugače 249 § 15. ali če opoziv prispe trasatu šele po preteku prezentacijskega roka, po dogovoru (npr. en teden po preteku prezentacijskega roka) ali s prispetkom. Pred pretekom prezentacijskega roka se trasat niti napram samemu trasantu ne bi mogel sklicevati na opoziv, nego bi mu bil odgovoren za škodo (seveda vprašanje deljene krivde). Izključeno ni, da se trasant odreče opozivu, povsem ali za določen čas, veže ga tak dogovor le napram onemu, s komur ga je sklenil, gl. § 25 op. 9 ) in 10 ). Oblika opoziva ni določena, mogoč je torej usten, telefonski, brzojaven, pismen opoziv. Vprašanje dokazlji¬ vosti je treba ločiti. 3 ) §§ 5, 7. 4 ) Ček se torej remitentu ne izroči. • r ') Način poravnanja ne igra vloge, upravi¬ čenec lahko pride k trasatu po plačilo, trasat mu ga lahko pošlje s selom, po pošti itd. °) Ni treba, da ga je trasat vzel na znanje, prečital, dovolj, da je prišel k njemu tako, da bi bil to mogel storiti, zadosti je torej, da se je pri telefonu javil trasatov uslužbenec, da je brzojavko ali pismo prevzel pisarniški sluga itd. Če trasat plača navzlic temu, ne plača na tra- santov račun. 7 ) Ta opoziv je potemtakem veljaven tudi pred pretekom prezentacijskega roka, saj ne gre za zaščito zanesljivosti čekovnega prometa; regres zoper trasanta je dejanski nemogoč, ker upravičenec čeka niti nima v rokah, njemu ostanejo poleg tožbe iz temeljnega posla samo odškodninski zahtevki. 8 ) Pojma izvršitve naročila zakon'ne opre¬ deljuje: npr. trasat je denarno pismo že dal na 250 Čekovni zakon. pošto, denar izročil selu, sel je še v banki ali pa je že odšel. Ali je trasat dolžan preprečiti predajo denarja, če je to tehnično sploh še mo¬ goče, ali je naročilo v imenovanih primerih že izvršeno? Za prvi primer bi se pač reklo, da je, za drugi da ni, tretji je dvomljiv. ®) Veljavnega. 10 ) Nikoli proti imetniku čeka, prim. §§ 4 ( x ), 8 op. 7 ). 1X ) Odgovornost za škodo; plačilo gre na tra- santov račun, odst. ( 8 ). 12 ) Op. 2 ). Da je sporazum, bo moral dokazati oni, ki se nanj sklicuje; če trasant toži za od¬ škodnino, ker je moral plačati regresno vsoto, bi on moral dokazati čekovno pogodbo, kritje in regresno plačilo, trasat pa, da vsled sporaz¬ uma ni smel plačati, če pa trasat toži za (kredi¬ tirano) kritje, bo moral trasant dokazati, da je trasat plačal navzlic nasprotnemu sporazumu. Krivo torej Bart. 175, ki nalaga dokaz sporaz¬ uma vedno trasatu, češ, da daje zakon domnevo, da ni sporazuma, take domneve zakon ne vse¬ buje. 13 ) Tako, da onemogoči (popolno) plačilo, glede kritja gl. § 4. 14 ) Po določbah odz. in tz., ne vedno za po¬ polno zadostilo kakor po §§ 4 in 25 ( 3 ); ratio legis: po preteku prezentacijskega roka mora imetnik čeka računiti z opozivom, zakon ne favorizira dolgega obtoka čekov. Zaradi kazni¬ vosti onemogočitve plačila gl. § 25 ( 2 ). § 16 . ( x ) Ko trasat plača ček, sme zahtevati, da se mu predaj ček s potrdilom na njem, da je plačan. 1 ) 251 §§ 15, 16, 17. ( 2 ) Imetnik sme odkloniti delno plačilo. 2 ) ( 3 ) Če plača trasat samo del vsote, sme zahte¬ vati, da se zabeleži to odplačilo na čeku in da se mu izdaj priznanica o plačani vsoti. 3 ) Odst. (!) se razlikuje od ačz. 11 ( 1 ) v tem: a) da ta trasatu nalaga dolžnost plačati samo, če se mu izroči ček, b) da sme trasat pobotnico na čeku zahtevati le pri imenskem in ordrskem čeku. — Odst. ( 2 ) in ( 3 ) ustrezata ačz. 11 ( 2 ). 1) Gl. § 38 op. 2 ) 3 ) 4 ) niz. 2 ) Razlika od § 38 ( 2 ) mz. 8 ) Gl. § 38 op. 7 ) 8 ) mz., za neplačani del protest (23 št. 11, zlasti §§ 74, 75 mz.). § 17 . (1) Ček, ki je na sprednji strani prečrtan z dvema vzporednima črtama, 1 ) se sme plačati samo kakšni banki (§ 2.). 2 ) Ta prečrtaj sme izvršiti ali trasant ali imetnik čeka. 3 ) ( 2 ) Prečrtaj je lahko obči ali poseben. ( 3 ) Prečrtaj je obči, če ni med njegovima dvema črtama ničesar naznačenega ali če je napisano: «banka», odnosno drug izraz, ki pomeni isto, ali samo: «in družba»; 4 ) poseben pa je, če je med njegovima črtama napisano ime kakšne banke. 2 ) ( 4 ) Obči prečrtaj se sme izpremeniti v poseb¬ nega. Poseben pa se ne sme izpremeniti v ob¬ čega. 3 ) ( 5 ) Ček s posebnim prečrtajem se sme plačati samo odrejeni banki. 6 ) Vendar pa sme ta, če sama ne vrši izterjave, odrediti namesto sebe drugo banko. 7 ) (°) Prepovedano je, izbrisati prečrtaj kakor tudi ime označene banke. 8 ) 252 Čekovni zakon. ( 7 ) Če trasat prečrtanega čeka ne plača banki, nego drugi osebi, ako je prečrtaj obči, ali ga plača drugi osebi, ne pa označeni banki, ako je na čeku poseben prečrtaj, je v obeh primerih odgovoren za provzročono škodo. Odškodnina ne more biti večja od čekovne vsote. 11 ) Ačz. ne pozna prečrtanega (prekrižanega) čeka. 7 ) Črte so lahko potegnjene mehanično (ti¬ skane, litografirane) ali z roko, navadno iz vogla v vogel; «vzporedne», ne sinejo se križati, to bi lahko pomenilo uničitev čeka. 2 ) Banki v smislu § 2, t. j. podjetniku ali podjetju, ki more biti čekovni trasat. «Se sme plačati»: gl. odst. ( 7 ). 3 ) Na ordrskem čeku imetnik, ki je legiti¬ miran po §§ 15 ( 7 ) mr,, 23 št. 4, in anomalni naslednik; na imetniškem, kdor ima ček v ro¬ kah; na priveznem remitent in anomalni na¬ slednik. Prečrtaj veže vse naslednike, tudi anomalne. 4 ) Daši sta besedi «in družba» med ušesci, ni dvoma, da tudi tu, kakor pri besedi «banka», zadostuje drug izraz, ki pomeni isto, npr. «et Comp.», «et Cie.>, «dd.». 5 ) Kazen § 24 ( 7 ) št. 4. Izprememba zoper odst. ( 4 ) je nična. °) Ček z občim prečrtajem se lahko plača vsaki banki v smislu § 2, t. j. imetnik, ki sam ni banka v smislu § 2, ga mora predati kateri¬ koli taki banki v inkaso. Sama predaja zado¬ stuje tako pri občem kakor pri posebnem pre¬ črta ju le za imetniški ček, za ordrski ček je treba še (prokurnega) indosamenta, za pri- 253 §§ 17 , 18 . veznega, pri anomalnem nasledstvu tudi za ordrskega, bo trasat smel zahtevati izkaz, da je ček pravilno prišel v roko banke, ki ga vnovčuje. T ) V smislu § 2. — Pri imetniskem čeku ni treba, da bi se odredba videla iz čeka, tudi za ordrskega in priveznega velja op. c ). Prečrtaj ne izključuje nadaljnje cirkulacije čeka, samo za vnovčitev mora ček priti v roke (imenovane) banke. Nejasno Bart. 178, 179. s) Kazen § 34 (!) št. 4. Izprememba zoper odst. ( 6 ) je nična. (l ) Trasat je odgovoren za škodo zlasti tra- santu, pa tudi vsakemu drugemu; dokazati mora škodo in vzročno zvezo s trasatovo po- greško oni, ki zahteva odškodnino. Zahtevek se ne uveljavlja v čekovnem postopanju. Ali in kakšne pravice ima trasat zoper onega, komur je ček pogrešno izplačal, se presoja po občem drž. ali trg. pravu. Glede obsega odškodninskega zahtevka velja obče drž. ali trg. pravo, objektivna omejitev na čekovno vsoto pa ne bo veljala za primer na¬ merne kršitve zakona. «Čekovna vsota» je pač regresna vsota (§ 23 št. 7), v njo se ne vračuna¬ vajo, nego poleg nje se lahko zahtevajo pravdni stroški in zamudne obresti. § 18 . 0) Trasant, prav tako pa tudi vsak imetnik 1 ) čeka, sme prepovedati, da bi se plačal ček z go¬ tovim denarjem; ~) zaradi tega mora postaviti na sprednjo stran čeka, in sicer preko njegovega be¬ sedila, označbo: «samo za obračun» 3 ) ali drug izraz, ki pomeni isto. 254 Čekovni zakon. ( 2 ) V tem primeru se sme poravnati ček samo po obračunu s trasatom ali z osebo, ki ima pri trasatu račun (konto), ali s članom zavoda za ob¬ računavanje, ki je v plačilnem kraju. Če trasat ni član takega zavoda, sme označiti ob predložitvi čeka na njem člana tega zavoda zaradi obračuna¬ vanja. 4 ) Tak obračun velja za plačilo. 5 ) Označba: «samo za obračun» se ne more opozvati. 0 ) ( 3 ) Če trasat ne ravna po tej označbi, 7 ) odgo¬ varja za provzročeno škodo. Odškodnina ne more biti večja od čekovne vsote. 8 ) Razlike od ačz. 22: a) po ačz. sme pristavek «samo za obračun» dati le trasant ali indosant, po § 18 vsak imetnik; b) po ačz. je pristavek «samo za obračun» formalizirana klavzula, ki se z drugim izrazom ne da nadomestiti; c) ačz. ne pozna omejitve odškodnine po odst. ( 3 ). 1) Gl. § 17 op. 3 ). 2 ) Razlika od § 17: varnost v čekovnem pro¬ metu naj se po § 17 doseže s tem, da je prejem¬ nik plačila banka, torej nekdo, o komur je ver¬ jetno, da je trasatu znan, plača se pa lahko z gotovino, po § 18 naj se v istem cilju ne plača z gotovino. Sredstvo je nepopolno, gl. op. 5 ). — Prezentacijski rok § 12, gl. pa tudi § 15 ( 2 ). 3 ) Mehanično (tisk, štampiljka) ali z roko. 4 ) Npr.: a) imetnik sam je trasatov dolžnik ali ima pri njem račun, trasat mu bo priznal čekovno vsoto in bo z njo obremenil trasantovo kritje; b) imetnik je dolžnik koga, ki ima pri trasatu račun, trasat bo imetniku priznal če¬ kovno vsoto na tem računu in obremenil tra¬ santovo kritje; c) imetnik naroči trasatu, naj čekovno vsoto porabi za obračun s članom za¬ voda za obračunavanje. Tu je mogoče dvoje: 255 §§ 18, 19. trasat je sam član tega zavoda, potem izvrši transakcijo on, ali pa trasat sam ni član tega zavoda, potem lahko označi na čeku člana tega zavoda, ki izvrši obračun. Pomniti je treba, da § 18 ( 2 ) govori le o zavodu za obračunavanje v plačilnem kraju, § 12 ( 3 ) pa te omejitve ne postavlja. V prvem primeru gre za ček s klav¬ zulo «samo za obračun>, v drugem ne, v prvem ni treba, da je trasat član zavoda ali zastopan pri njem, v drugem je to potrebno. r >) Kaj je obračun, zakon ne določa, za pojem sta prav tako odločilna praksa in nauk, kakor za presojo, v katerem trenutku je obračun iz¬ vršen (in z njim plačilo); nikakor ne gre samo za pobotanje, zadostovala bo celo otvoritev no¬ vega računa za imetnika in priznanje imetnika čeka na njem s čekovno vsoto. Po tem ovinku imetnik torej lahko doseže plačilo z gotovino. Trasant je z izvršitvijo obračuna svoboden, gl. § 19. 6 ) Opoziv, bodisi tudi razviden iz čeka, je neveljaven, kazni pa zakon ne določa (ne¬ dosledno). 7 ) Plača z gotovino. s ) Gl. § 17 op. 9 ). Regres zbog neplačila. § 19. (!) Imetnik J ) sme vršiti regres zoper indo- sante, 2 ) trasanta 3 ) in avaliste, 4 ) če se ček, pred¬ ložen o pravem času, 0 ) ne plača. 6 ) ( 2 ) Predložitev v plačilo in neplačilo 7 ) je treba ugotoviti: 1.) ali z javno listino. («protest zbog nepla¬ čila:^ ; 8 ) 256 Čekovni zakon. 2.) ali s podpisano trasatovo izjavo na čeku, v kateri mora biti naznačen dan, ko je bil ček pred¬ ložen; ta izjava se mora vpisati v protestnem roku v protestni register, kar mora protestni uradnik potrditi na čeku ali alonži; 8.) ali z datiranim izpričevalom zavoda za ob¬ računavanje, s katerim se ugotavlja, da je bil ček predložen o pravem času in da ni poravnan z ob¬ računom/’) ( 3 ) Protest zbog neplačila se mora vzdigniti, 10 ) preden je pretekel rok za predložitev. 1 ') Razlike od ačz. 16: a) ačz. ne zahteva, da bi se morala trasatova izjava vpisati v protestni register; b) ačz. govori o poravnanju sploh, § 19 ( 2 ) št. 3 o poravnanju z obračunom; c) protest je treba po ačz. napra¬ viti najkesneje prvi delavnik po prezentaciji. J ) Pri imetniškem čeku oni, ki ima ček v roki, pri ordrskem zadnji indosatar, pri privez- nem remitent, pri teh dveh vrstah anomalni na¬ slednik, ki pa nima originarnih regresnih pra¬ vic, nego samo pravice onega, od kogar je ček dobil. 2 ) Samo pri ordrskem čeku, §§ 5, 7 j 1 ). 3 ) Pri vsakem čeku. 4 ) Pri vsakem , čeku, §§ 8 ( 3 ), 10. B ) § 12, sicer prejudic, gl. pa §§ 22 ( 2 ), 23 št. 13. °) Bodisi z gotovino, bodisi z obračunom, § 18. — Če se je ček v smislu § 15 j 1 ) št. 2 poslal trasatu, bo pravočasno plačan, ako trasat če¬ kovno vsoto tekom prezentacijskega roka pošlje upravičencu, § 905 ( 2 ) odz., čl. 325 tz.; ne bo se dalo reči, do je morala vsota tekom roka §§ 19 , 20 . 257 dospeti v upravičenčeve roke. Čekovnega re¬ gresa upravičenec v tem primeru sploh ne more izvrševati, ker nima čeka in ne more dati na¬ praviti protesta. 7 ) «Neobračun», § 18. s) § 23 št. 11. °) Tega izpričevala ni treba dati vpisati v protestni register. 10 ) Dovršiti, ne samo naročiti pri protestnem organu, prim. odst. ( 2 ) št. 2, isto velja za izpri¬ čevalo zavoda za obračunavanje. 11 ) Protestni rok je — teoretski — enak pre- zentacijskemu roku. Če se ta po §§ 100 ( 2 ) mz. in 23 št. 17 podaljša do prvega delavnika po prazniku, s katerim se končuje rok, se podaljša tudi protestni rok. Imetnik ni dolžan čeka protestirati, če pri prvi prezentaciji ne dobi plačila, nego lahko ponavlja prezentacijo in odloži protest do kraja prezentacijskega roka. — Ako bi se nadomestni protest po odst. ( 2 ) št. 2 ali 3 ne datiral, je treba datum ugotoviti s protestom po št. 1. Glede protesta gl. § 23 št. 11, glede regresa §§ 22 in 23 št. 7, dalje § 23 št. 8. Razmnoževanje. § 20 . č) Ček, 1 ) izdan v državi, 2 ) plačljiv pa izven nje, 3 ) se lahko trasira v več enakih izvodih. 4 ) V vsakem izvodu je treba naznačiti v samem bese¬ dilu 5 ) njegovo zaporedno številko; 6 ) če se to ne stori, se smatra vsak izvod za poseben ček. 7 ) 8 ) ( 2 ) Ta odredba ne velja za čeke na prinos¬ nika. 8 ) 10 ) 17 258 Čekovni zakon. Ačz. ne pozna čekovnih duplikatov. !) Imenski in ordrski, gl. odst. ( 2 ). 2 ) T. j. v območju čz. 3 ) Kjerkoli, torej npr. tudi ček, izdan na Sušaku in plačljiv na Reki. 4 ) Prim. § 63 op. 2 ) mz. seveda brez opomb, ki se tičejo akcepta. 5 ) Prim. § 1 op. 2 ) mz. 6 ) Prim. § 63 op. 4 ) mz. 7 ) Trasant mora imeti večkratno kritje, §§4, 15, 25: vsak izvod je treba posebej opozvati, § 15; indosanti in avalisti so po večkrat za¬ vezani. s ) Ker § 63 ( 3 ) mz. ni citiran v § 23, nima nihče pravice do razmnožitve, odvisna je samo od trasantove volje, če ni drugačnega sporazuma. Ni pa naravnost izključeno, da bi se ček razmnožil tudi še po izdaji (Vrb. Č. 41, 65 daje pravico do duplikatov). 9 ) Gl. § 23 št. 9. — Za razmnoževanje čekov, ki so izdani izven naše države, plačljivi pa v njej, zakon ne določa ničesar, veljalo bo, kar se tiče izdaje same, pravo v kraju izdaje, naše pravo pa, kar se tiče kritja in plačila sploh. 10 ) Kopij čz. ne ureja, torej (izviren) indosa- ment kopije nima čekovnopravnega pomena (prim. ačz. 7 na koncu); vendar je mogoča ko¬ pija v primeru §§ 74 mz., 23 št. 11. Zastaranje. § 21 . ( 4 ) Regresni zahtevki 1 ) imetnika čeka 2 ) zoper indosante 3 ) in zoper trasanta 4 ) zastarajo čez šest §§ 20, 21. 259 mesecev, 3 ) odkar je pretekel rok za predložitev zaradi plačila.«) ( 2 ) Regresni zahtevki indosantov drugih zoper druge 7 ) in zoper trasanta 8 ) zastarajo čez lest me¬ secev od dne, ko je indosant izkupil ček, ali od dne, ko se je zoper njega uvedlo postopanje pri sodišču.' 1 ) Po ačz. 18: a) je zastaralni rok trimesečen, če je ček plačljiv v Evropi, sicer šestmesečen, po čz. enoten; b) zoper imetnika čeka začne teči z dnem (nadomestnega) protesta; c) zoper indosanta ne od uvedbe sodnega postopanja, nego od vročitve tožbe. J ) § 19 . 2 ) § 19 op. 1 ). 3 ) Samo pri ordrskem čeku, §§ 5 j 1 ), 7 ( 7 ). 4 ) Pri vsakem čeku, prav tako zoper ava- liste, §§ 31 (!) mz., 23 št. 5. 5 ) Računi se po koledarju. «) § 12. — Zadnji dan prezentacijskega roka se ne šteje v šestmesečni rok; če se ta konča s praznikom, se ne podaljša, tožba itd. ni čin čekovne opreznosti in skrbnosti, samo ti pa so mišljeni v §§ 100 mz., 23 št. 17. 7 ) Velja tudi za avaliste §§ 31 ( 3 ) mz., 23 št. 5. 8 ) Kakorkoli poravnal čekovni dolg (plačilo z gotovino, pobotanje, datio in solutum itd.). 9 ) Gl. § 78 op. 13 ) 14 ) mz. — Računanje šest¬ mesečnega roka prim. op. 5 ) «). Gl. § 23 št. 12. 17 * 260 Čekovni zakon. Tožba iz osnovnega posla. § 22. (!) Namesto tega, ne zadostuje; meja napram odst. ( 2 ) («namerao») bo v praksi težko določljiva. B ) Remitent, indosatar, pridobilec imetni- škega čeka, tudi anomalni naslednik, ne avalist kot tak, ki samo podpiše; kdor prevzame in prenese, krši zakon dvakrat. T ) Gl. op. °), tudi indosant «brez zaveze>, anomalni naslednik. 8 ) Trasat, regresni zavezanec. 9 ) Kazniv je vsakdo, kogar zadene št. 2, torej pri istem čeku lahko več oseb. Ker zakon ne oglaša čeka z neistinitim datumom za ne¬ veljavnega niti v rokah osebe, ki ga je prevzela, vedoč za neistinitost datuma, pride trasat ali regresni zavezanec, ki tudi ve za neistinitost datuma, lahko v mučen položaj, da mora pla¬ čati, dasi ve, da se s tem ogreši zoper zakon; če ne plača, je trasat vseeno odgovoren tra- santu, regresni zavezanec mora računiti z re¬ gresno tožbo. Zakon ne daje izhoda. Izprememba datuma po izdaji znači pre¬ draga čitey (§ 23 št. 10), po § 24 ni kazniva za nikogar, kar ni prav dosledno. 10 ) Listina sama ne velja kot ček, § 3 C); krivde ni treba. n ) Krivde ni treba. Izprememba občega prečrtajd v posebni ni zabranjena. 12 ) Ni treba, da bi sicer hotel s tem do¬ seči kakršenkoli, zlasti po kazenskih zakonih, zabranjeni cilj, § 26 (°). Bart. 198 zahteva na¬ klep («umišljajs>) tudi za vse primere odst. P), za odst. ( 2 ) pa poleg tega, da se je storilec hotel z nezakonitim dejanjem poslužiti». 18 274 Čekovni zakon. § 25. (!) Trasant, ki nima zadosti 1 ) kritja, se kaz¬ nuje 2 ) z 10 % nepokrite čekovne vsote, 3 ) najmanj pa s pet sto dinarji, razen če ni mogel ob času izdaje osnovano misliti, 4 ) da bo imel kritje v dobi, v kateri se ček predloži zaradi plačila. 3 ) ( 2 ) Z isto kaznijo se kaznuje trasant, ki ukre¬ ne 6 ) tako razpolaganje s kritjem, 7 ) da onemogoči 3 ) plačilo čeka, najsi ve, da ga ne more pravno- veljavno opozvati (§ 15.),°) razen če ne dokaže, da tega ni storil hote. 10 ) ( s ) Vrhu tega je trasant v obeh primerih 11 ) dolžan, dati imetniku čeka popolno zadostilo (§ 4.). 12 ) Ačz. 28 je znatno postrežen. !) Nič ali ne zadosti. V času izdaje čeka, § 4. 2 ) § 26. 3 ) Torej eventualno cele. Ček je veljaven, regresna zaveza. 4 ) T. j. v času, ko napiše popoln ček; če ček da pozneje v promet, bo moralo njegovo mnenje, da bo imel kritje, biti osnovano tudi še v trenutku, ko ček da v proniet, praktično odločilen je torej ta trenutek. 5 ) Mogoče bi bilo zlasti: a) pri vsakem čeku bi se mogel trasant s prvim upravičencem do¬ govoriti, da ne bo — tekom prezentacijskega roka — predložil čeka pred določenim dnem v plačilo, katerega dne sme trasant zanesljivo misliti, da bo imel kritje; b) pri distančnem čeku bo smel trasant računiti z najkrajšo dobo, ki je potrebna, da ček iz kraja izdaje pride v kraj plačila; c) privezni ali ordrski ček se pošlje 275 § 25. trasatu z nalogom, da ga izplača imenovanemu upravičencu — prim. § 15 ( 1 ) št. 2 —, tu je na razpolago ves prezentacijski rok. Jasno je, da je primer a) malo zanesljiv, če ček nima privezne klavzule, in ni poleg tega še dogovora, ki pre¬ poveduje odstop. Kdaj je mišljenje bilo osnovano, je dejansko vprašanje, pri čigar presoji bo odločevala tudi prometna šega. 6 ) Potem, ko je napisal ček. 7 ) Bodisi da izda drug ček, ki se prezentira in izplača prej kot prvi, tako da se drugi ne more izplačati, bodisi da si da vrniti kritje ali da sicer kaj ukrene z njim. s ) Popolno. °) Pravnoveljavno bi ga pa tudi ne mogel opozvati, ako bi se bil zavezal, da ga (do izvest- nega časa) ne opozove, toda le napram onemu, s komur se je dogovoril. Vprašanje razlage do¬ govora bo, ali je nasprotni stranki odgovoren za škodo, ki bi ji nastala, ako je ček dala naprej in se ček nasledniku ni izplačal. Iz besede «ve» sledi, da «vedeti morati» ne zadostuje in da se trasant kazenske odgovor¬ nosti reši tudi z dokazom, da ni vedel, da čeka ne more veljavno opozvati, seveda pa le, ako bi šlo za opravičljivo dejansko zmoto, neznanje zakona ne bi opravičevalo. 10 ) <;Hote» se pač ne bo smelo tolmačiti doslovno, kot namerna onemogočitev plačila, nego v zvezi z mislijo odst. j 1 ) («osnovano mi- sliti»). Kazniv bo torej trasant, ki ve, da čeka ne more opozvati (op. 9 ) i n ne more osnovano misliti, da njegov ukrep ne bo onemogočil pla¬ čila; če more osnovano misliti, da se bo ček 18 * 276 Čekovni zakon. navzlic ukrepu redno plačal, ni kazniv (npr. za¬ nesljivo je smel pričakovati, da se bo prvi ček prezentiral pozneje kot drugi in da se bo dotlej kritje dopolnilo). Sploh ni kazniv trasant, ki potem, ko že more ček opozvati, pa ga ni opozval, s svojim ukrepom onemogoči plačilo čeka, § 15 ( 3 ). 41 ) Odst. (i) in ( 2 ). 12 ) To sledi že iz § 4 in tu je samo zato naglašeno, da se ve, da kazen po § 25 ne reši odgovornosti za škodo. — Prim. § 15 ( 3 ). § 26 . (!) Kazni, določene v §§ 24. in 25., izreka ci¬ vilno sodišče v nespornem postopanju. 1 ) Sodišče postopa po službeni dolžnosti, če zve v pravdi iz čekovnega razmerja 2 ) za dejanja iz omenjenih paragrafov, drugače pa na zahtevo imetnika 3 ) čeka. 4 ) (?) Po službeni dolžnosti se ne more postopati, če je preteklo, odkar se je predložil ček zaradi plačila, 6 ) šest mesecev, 8 ) na imetnikovo zahtevo pa, če so pretekli trije meseci. 8 ) ( 3 ) Kazni se izrekajo v korist državni blagajni. ( 4 ) Za dejanja, navedena v § 25., se nadomesti denarna kazen ob neizterljivosti z zaporom največ do treh mesecev. 7 ) ( 5 ) Za postopanje, ki se pokrene po službeni dolžnosti, je pristojno sodišče, pred katerim teče pravda, 8 ) postopanje na zahtevo imetnika čeka pa vrši sodišče, ki je krajevno pristojno za čekovne pravde zoper trasanta. 8 ) ( 8 ) Predpisi §§ 24. in 25. ne izključujejo upo¬ rabe kazenskega zakonika. 11 ’) 277 §§ 25, 26. Razlike od ačz. 23 ( 2 ) do ( e ) in 24 ( 3 ): a) v odst. ( 2 ) «3 meseci» se po ačz. izrečno računijo od prezentacije zaradi plačila; b) ačz. naglasa, da kazen ne odvzema pravic po ačz. 19 (§ 22); c) po ačz. 24 redovna kazen ne izključuje kazni zaradi goljufije; č) ačz. 24 ( 3 ) določa, da je za izrek kazni pristojno sodišče, ki je splošno pristojno za pravde zoper toženca. !) Torej redovne kazni, gl. odst. ( 6 ). — Ces. pat. 9. avgusta 1854, drž. zak. 208. 2 ) Zlasti čekovna regresna pravda (§ 19), obogatitvena pravda (§ 23 št. 13), pač tudi lahko pravda iz osnovnega pravnega razmerja (§ 22), pravda med trasatom in trasantom iz kritve- nega razmerja, pravde po §§ 17 ( 7 ) in 18 ( s ), odškodninske pravde po §§ 4 ( 2 ), 15 ( 3 ), 25 ( 3 ). 3 ) Tudi anomalnega naslednika po čekov¬ nem pravu legitimiranega imetnika čeka. 4 ) Pogoj za kaznivost je, da se je ček pred¬ ložil v plačilo; zakon sicer tega ne zahteva izrečno, sledi pa iz odst. ( 2 ), ker je na pred¬ ložitev vezan početek prekluzivnega roka. Ako bi se ta pogoj ne zahteval, bi prišli do nesklad¬ nosti, da kaznivost sploh ne bi ugasnila, ako bi se ček ne predložil v plačilo, sodišče bi pa v pravdi iz čekovnega razmerja zvedelo za krši¬ tev zakona. Izhod bi sicer mogel biti ta, da bi se računil šestmesečni rok v takem primeru od dne izdaje ali od konca prezentacijskega roka, toda ko zakon postavlja početek roka na prezentacijo, pač zahteva prezentacijo (dvom¬ ljivo). 5 ) Ni treba, da baš v prezentacijskem roku, § 15 ( 2 ) ( 3 ). 278 Čekovni zakon. 8 ) Štetje po koledarju; rok se ne podaljša, če se konča s praznikom, prim. § 21 op. 6 ). 7 ) Ne za dejanja po § 24; po uvidevnosti sodišča, določeno razmerje ni ustanovljeno, s) Gl. op. 2). 9 ) § 27 (ne «za pravde iz čekovnega raz¬ merja:^ nego «za čekovne pravde»); tudi zoper krivca po § 24 št. 2 in 4. 10 ) Tudi ne odškodninskih ali čekovnih re¬ gresnih zahtevkov, za primere § 25 je to izrečno rečeno, razume se pa sploh. § 27. Za sodno uveljavljanje čckovnopravnih regres¬ nih zahtevkov veljajo isti predpisi o pristojnosti in postopanju kakor za menične regresne zahtevke. Enako ačz. 24 ( 1 ). !) §§ 51, 65 sl., 89, 93 jr., 555 do 557, 559 cpr. (§§ 47, 61 sl., 86?, 90?, 649 do 654 nepr.). — § 19 čz. Za tožbe zaradi odškodnine (§§ 4, 15, 17, 18, 24, 25), iz osnovnega pravnega razmerja (§ 22), zaradi obogatitve (§ 23 št. 13) veljajo glede pod- sodnosti in postopanja obči predpisi jn. in cpr. Prehodne in končne odredbe. § 28. Za ček veljajo predpisi §§ 107. do 112. menič¬ nega zakona. 1 ) J ) a) K § 107 mr. gl. § 29. — Po dosedanjem pravu se bo pri čekih, izdanih preden stopi čz. 279 §§ 26, 27, 28, 29, 30, 31. v moč, presojala zlasti tudi sposobnost, biti če¬ kovni trasat. b) K §§ 108, 110, 111: za sposobnost (po¬ oblastilo) gre, prevzeti regresno čekovno za¬ vezo. § 29. (!) Ko dobi ta zakon moč, prestanejo veljati spodaj našteti zakoni in zakonski predpisi o čeku: 1. ) zakon z dne 3. aprila 1906., drž. zak. št. 84, o čeku; 2. ) zakonski člen LVIII. iz leta 1908. skupnega ogrsko-hrvatskega državnega zbora o čeku; 3. ) § 2. zakonskega člena LXIV. iz leta 1912. skupnega ogrsko-hrvatskega zbora o vplivu višje sile na pravice, ki so osnovane na čeku. ( 2 ) Predpisi drugih zakonov, uredb in naredb prestanejo veljati, kolikor nasprotujejo predpisom tega zakona. 1 ) J ) Gl. § 113 op. J ) mz. — Razveljavljena je tudi min. nar. 26. oktobra 1918, drž. zak. 382, o potrjanju čekov po Avstro-ogrski banki. § BO. Kolikor se sklicuje kak zakon, kaka uredba ali naredba na predpise čekovnih zakonov (§ 29.), je treba umeti predpise tega zakona. § 31. (*) Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, 1 ) obvezno moč pa dobi čez leto dni od dne, ko se razglasi v «Službenih Novinah*. 2 ) ( 2 ) Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe 280 Čekovni zakon. za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. J ) 29. novembra 1928. 2 ) Zakon je bil razglašen v «Službenih No- vinah» 19. decembra 1928, št. 295/XCIV/464 (Ur. 1.136/1929), torej dobi obvezno moč 19. de¬ cembra 1929. III. Primerjalni razpredelnici. A. strič iko 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 Primerjalni razpredelnici. Primerjalni razpredelnici. 283 B. 284 Primerjalni razpredelnici. Primerjalni razpredelnici. 285 IV. Stvarno kazalo. Številke pomenijo paragrafe (§§); če je pred njimi kratica «č.», je treba izraz iskati v čekovnem zakonu, sicer pa v meničnem. Številke « 1 )», « 2 )» itd. opozarjajo na opazke, v katerih se najde izraz; kjer ni take-šte- vilke, se najde izraz ali v besedilu zakona ali v več opazkah. Na kraju opazk k poedinim paragrafom menič¬ nega zakona je rečeno, ali veljajo določbe zakona in opazke tudi za lastno menico in za ček; zato so v stvar¬ nem kazalu redno izpuščeni §§ 105 mz., 23, 28 čz. Adresa 54, 55, 59, 105 7 ). Adresant 54, 59. Adresat 10 3 ), 54, 55, 59, 74 7 ), 77. Advokat 102 5 ). Agnosciranje č. 9 4 ). Akcept 20 do 28, č. 9, 23. — na alonži 24 1 ). — in blanko 16, 41 6 ). — , čas 20 do 24, 34, 43. — na čeku č. 9. —, črtan 28. — , datiranje 24, 34. — , delen 25, 38 «), 42 ■•), 50, 77 4 ), 91 13 ). — na duplikatu 64, 65. — na kopiji 24 1 ), — , limitiran gl. delen. — , modificiran 25. — , oblika 24. — , odgovornost zanj 9, 14, 52. — , odklonitev 19 2 ), 25, 28, 42 sl. — , odložitev 23, 43, 72. — , omejen 25, gl. delen. Stvarno kazalo. 287 Akcept, pogojen 25. —, prepovedan 21. — , prompten 23, 43, 72. — , vsota 6 3 ). Akcept za čast 54 do 57, 40 i; ), 105 T ). — — , delen 57 5 ) J1 ). — — , na kopiji 67 7 ). • — — , modificiran 59 4 ). — — , oblika 56. — — , odklonitev 55. — — , pogojen 57 5 ). Akceptant 3 2 ), 24 s ), gl. tudi trasat. — honorant, honorat 54. —, indosament 10. — , neopravičena obogatitev 85. — , notifikacija 77 17 ). — , plačilo 38, 39, 92. — , položitev pri sodišču 41, 91, gl. položitev. — , prejudic 52, 59. — , tožba zoper njega 27, 53 le ). — j zaveza 22 7 ), 24 10 ), 25 do 28, 46. — — , zastaranje 78, 79, 83 4 ). Akceptant za čast 10 3 ), 42 2 ), 45 2 ), 52 8 ), 54 do 57, 59, 92 8 ). — — , neopravičena obogatitev 85. — — , zaveza 51 10 ), 57. — — — , zastaranje 78, 83. Alonža 12, 30, 38, 53, 56,. 72, 77, 98, 99, 106; č. 19. Amortizacija 85, 86 7 ), 90 do 93, 105, 114; č. 23 št. 15. Analfabet 98. Anomalna sukcesija gl. anomalno nasledstvo. Anomalni naslednik 15 *), 27 8 ), 37 *), 42 7 ), 44 3 ), 62 2 ) 5 ), 65 J ) 6 ), 78 o), 81, 85 3 ), 86 7 ), 90 8 ), 92 8 ); č. 4 4 ), 17 3 ), 24, 26 3 ). Anomalno nasledstvo 10 *), 16 3 ); č. 7 «), 17 «), 19 7 ), 23 ■•). Aretacijska klavzula 66. Aval 24 3 ), 29 do 31, 105; č. 8, 10, 23 St. 5. — na kopiji 66, 67 7 ). — , oblika 30. — , vsota 6 3 ). 288 Stvarno kazalo. Avalist 10 3 ), 29 do 31, 34, 42 2 ), 45 2 ), 52 8 ) 9 ), 54 2 ) «), 57, 59 11 ), 87*), 92«); č. 8, 22 6 ). —, kazen č. 24. — , neopravičena obogatitev 85 ls ). — , regres 31, 51 10 ). —, zaveza 27 11 ), 29, 31, 46; č. 20 7 ). — —, zastaranje 78, 79, 83 4 ); č. 21 4 ). Avizo 2 6 ), 104 6 ); č. 11 1 ). Bančni posli č. 2. Banka č. 2, 17. Besedilo 1, 63, 69, 103; č. 1, 18, 20. Blagovni papirji 87 6 ) 9 ). Blanko gl. akcept, ček, indosament, menica. Blokiranje č. 9 4 ). Borza 86, 102. «Brez obligo» gl. «brez zaveze». «Brez protesta:*, «brez stroškov» 13 4 ), 19 3 ), 44, 45, 52, 78, 86 6 ) »), 105 «); č. 23 št. 7. «Brez zaveze» 9, 13 4 ), 14, 21 11 ), 44 4 ), 45 2 ), 52, 54 2 ), 63 13 ); č. 6 2 ), 10 4 ), 24 7 ). Cerkven datum 1 7 ) 10 ), gl. prazniki. Certificiranje č. 9 4 ), 29 7 ). Cesija 10, 13°), 15 7 ), 19, 62 6 ); č. 7, 23 5 ); gl. anomalni naslednik, anomalno nasledstvo. Cessio legis 62 5 ). Cirkularni ček č. 1 4 ). Confusio 10 s ); e. 8. Čas izdaje 1, 103, 107; č. 1; gl. dan, datum. —, računanje, gl. koledar, rok. Ček in blanko č. 23 6 ). — , distančni č. 12 7 ), 25 5 ). — na ime č. 5, 15, gl. rekta-ček. — na imetnika, gl. ček na prinosnika. — , izročitev č. 16, 23 št. 7. — , krajevni č. 12 7 ). — po naredbi č. 5, 15. — , nekrit č. 4, 15, 25. — , oblika č. 1, 3. — , obračunski č. 18, 26 2 ). Stvarno kazalo. 289 Cek, ordrski č. 5; gl. ordrski ček. — , prečrtan gl. -prečrtaj. — na prinosnika č. 5, 7, 8, 17, 19 1 ), 20, 22 5 ), 25 5 ). — , sestavine č. 1, 3. —, vrnitev č. 22. Čekovna klavzula č. 1. — pogodba č. 4, 15, 26. — pravda č. 26, 27. — sposobnost gl. sposobnost. — vsota 1, 17, 18, 23 št. 1, 24, 25. — zaveza gl. zaveza, avalist, indosant, trasant. Čini čekovne — menične skrbnosti in opreznosti 8 4 ), 20 s ), 31 1 ) , 32«), 78 5 ), 96, 100, 102, 104 3 ), 107, č. 21 e ); gl. notifikacija, prezentacija, protest. Dan akcepta 24, 34. — izdaje 1, 5, 22, 36, 103, 107; č. 1, 12, 13. —■ protesta 34, 106. — gl. čas, datum, izdaja, plačilni dan, prezentacija. Datio in solutum 38 2 ); č. 21 8 ). Datiranje 12°), 53 12 ), 107 2 ). Datum 24. 53, 72, 106; č. 24; gl. čas, datiranje, plačilo, prezentacija. Dedič gl. anomalni naslednik, anomalno nasledstvo. Dediči, zadostilo č. 14 2 ). Delen gl. akcept, akcept za čast, indosament, plačilo. Denar 1, 40, 87 do 89, 103; č. 1, 2. Denarni zavodi č. 2. Detentor 15, 20, 24, 28 •), 37, 66 *), 87 s ). Diskont gl. eskont. Dnevnica 32, 36, 53 15 ). Dobra vera 1 s ) 10 ), 8 3 ), 28 4 ), 97«), 107 2 ); gl. imetnik (pošteni), lokavstvo, nemarnost, poštenost, zla namera, zlomiselno. Dolžnik 41, 86. Domicil 4, 16 8 ) °), 26, 105; č. 1 6 ), 12 13 ). Domiciliat 4, 10 3 ), 26, 54 2 ) »), 74 7 ) 10 ), 77, 85 ls ), 86 °), 90 4 ), 105. — , plačilo 39, 92 4 ). — , položitev pri sodišču 41 3 ). Domicilirana menica 4, 20 8 ),.21, 26, 51, 104 3 ), 105. 19 290 Stvarno kazalo. Dospelost 1, 2, 27, 87 11 ), 91, 103, 104. Dospetek 1, 2, 16, 20, 22 3 ) ■*), 32 do 36, 47, 53, 78, 100, 103 do 106; č. 11 do 13. Društvo 97 5 ) 7 ), 108 4 ). Družba 10 4 ), 94 6 ), 97 2 ), 108 4 ). Država č. 12. Državljanski zakonik 85; 97, 108. Državljanstvo 94, 95. Državni prazniki 112. Duplikat 12, 30, 37, 53 10 ), 56 2 ) *), 63 do 65, 66 2 ), 72 :i ), 77 4 ), 90 D, 92 8 ) 10 ), 100°) o), 105 1 ); č. 20, 23°). Ediktalni rok 90; č. 23 18 ). Efektivna klavzula 40. Erar 108. Eskont 39 3 ), 47, 48. Excessus mandati 8, 105; č. 23 št. 3; gl. pooblastilo, zastopnik, zastopstvo. Falsus procurator 8, 105; č. 23 št. 3; gl. pooblastilo, za¬ stopnik, zastopstvo. Fiduciarni indosament gl. indosament. Firma 1 «) e ) “), 4 D, 72, 98; 8.1, 2. Garancijska funkcija 14, 17 do 19, 46; g. 19, 23 5 ). Glavnica, menična 47, 48. Gluhonemi 97 5 ). Glušci 99. Hebrejske pismenke 1 3 ), 98. Honorant 54, gl. alcceptant za čast, plačnik za čast. Honorat 10 3 ),"o4, 55 B ), 56, 57, 59, 61. Hranilnice č. 2 9 ) 10 ). Hranitelj 65, 67. Ime 1, 4 4 ), 15 3 ), 72 8 ), 103; 5. 1. Imenski ček gl. ček na ime, rekta-ček. Imetnik 13, 15 do 18, 20, 23, 24, 27, 28, 37 do 39, 41 do 47, 50 do 53, 55, 57, 60, 62, 63, 65 do 67, 71, 76 do 78, 85 do 87; č. 4, 14 8 ), 16 do 19, 21 do 23, 25, 26. —, .pošteni 1 8 ) 10 ), 3 2 ), 15, 16, gl. dobra vera. Stvarno kazalo. 291 Imetniški ček gl. ček na prinosnika. Indosament 3 4 ), 10 do 19, 105; č. 3 x ), 7, 8, 23 št. 4. — in blanko 11 4 ), 12, 13, 15, 19 2 ), 39 2 ), 44 4 ) 21 ), 46 7 ), 49 41 ), 64«), — , črtanje 15, 49; č. 23 št. 7. — , datum 12 6 ), 107. — , delen 11; č. 8. — po dospelosti 19; č. 23 5 ). — na duplikatu 63, 64. — , fiduciaren 15 8 ), 17 6 ), 1« »■), 44«). — , funkcija, gl. garancijska, legitimacijska, trans¬ portna. — za inkaso gl. fiduciaren. — , izpolnjen 12 6 ); gl. — in blanko. — na kopiji 66, 67; č. 20 10 ). —, nepopoln gl. — popoln. —, ničen, gl. ničnost. —, oblika 12. — plačnika za čast 62. — , popoln 13 x ), 16 3 ), 17 3 ), 18 i), 19; g. 23°). — , povraten 10; č. 7°). — , po prejudicu 19; 5. 23 5 ). — na prinosnika 11; č. 8. za prokuro 17, 18, 37, 44 4 ) 23 ), 57 3 ) 10 ), 60 2 ), 62 2 ), 77 3 ); č. 23°). — po protestu 19; č. 23 s ). — trasata in na trasata č. 8. — , učinek 11, 13 do 19; č. 7, 8. — za zastavo 18; č. 23 5 ). — brez zaveze gl. «brez zaveze». Indosamenti, vrsta 10 4 ), 11 3 ), 13 4 ), 15, 39; č. 8 4 ). Indosant 2 B ); č. 22. — , črtanje indosamentov 49. — , kazen č. 24. — , naslov za silo 54. —, notifikacija 44. — , ), 26 6 ). Kolizijske norme 84, 94 do 96, 105, 107, 108; č. 20 9 ), 23 št. 16, 28. Koluzija 16, 18. Komisijska menica 3, 27 e ), 85 13 ), 90 7 ), 105 2 ). Kompenzacija 38 2 ); č. 21 8 ). Stvarno kazalo. 293 Konkurz 42, 43, 78 do 81, 83 4 ), 86, 87; č. 14, 22 9 ). Konto č. 18. Kopija 12, 24 1 ), 30, 50, 53 10 ), 56 2 ) 4 ), 61 «), 66, 67, 72, 74, 76, 77, 86 25 ), 90 4 ), 92 8 ), 98 G ) “), 99 3 ), 100 «) *>), 105, 106 !); č. 20 10 ), 23 13 ) lr '). Kraj izdaje 1, 2, 16, 36, 40, 47, 48, 103, 104; č. 1, 3, 13, 20»), — menične izjave 96 4 ). — podpisa 95 s ). — gl. plačilni kraj, prezentacija. Kridatar 97 5 ). Kritje 1 4 ), 2 5 ), 22 7 ), 27 8 ), 39 °), 64 3 ), 85 »), 90 4 ), 104 ■•); č. 1, 4, 8 "), 9 4 ), 11 4 ), 15, 20 7) °), 22 »), 25. Krivda č. 23 št. 10, 24. Kurz 27 «), 40, 47 22 ), 51, 88. Lastna menica 103 do 106; gl. menica. Lastninska pravica do menice 13 4 ). Legitimacija za duplikat 63, 65. — za original 67. — , formalna 15, 17 do 19, 39, 63 13 ), 92 8 ), 98 6 ); č. 23 r ’). — , materialna 15, 39, 86 13 ). Lokavstvo 16, 18. Maloletniki 97 5 ), 108. Markiranje č. 9 4 ). Menica in blanko 16 op. II, 69 3 ), 72 5 ), 90, 113. — na imetnika 1 °). — , izročitev 38, 57, 61, 74, 75, 86. — po lastni naredbi 3, 41 e ), 56 8 ), 63 12 ), 105 4 ). — , nerazumljiva 1 12 ). — običajnica 32. . —, oblika 1, 2, 103, 104. — , obročna 32, 113. — na odpoved 32. — , perpleksna 1 12 ). — , prolongacijska, prolongirana 32 8 ). — , sejemska 1 7 ), 32. — , sestavine 1, 2, 16, 103, "104. — , solo 63. 294 Stvarno kazalo. Menica, trasirana lastna 3, 56 8 ). — gl. amortizacija, dnevnica, duplikat, kopija, lastna, nepristna, oddnevnica, povpoglednica, povratna, predrugačitev, prešla, vpoglednica, zastavitev. Menična klavzula 1, 103. — sposobnost gl. sposobnost. — tožba 16, 26, 27, gl. regres. — vsota 1, 6, 8, 18 2 ), 27 4 ), 41, 44, 47, 48, 51, 75, 77, 91, 103, 105. — 'zaveza gl. zaveza, akceptant, akceptant za čast, avalist, indosant, izdatelj, trasant. Menične pravice 10 2 ), 13, 17, 18, 44, 81 4 ), 92, gl. ano- malni naslednik, anomalno nasledstvo. Mešetarina 51. Mirovanje pravde 80 4 ) 5 ). Moratorij 53 24 ). Muhur 98. Mutec 99. Nadomestni protest 44, 77, 91 8 ), 100 9 ), 105°), 106 4 ), 109 3 ); č. 19, 23 št. 11 °). Nakazilo 1; č. 1. Nakaznica 1 4 ); č. 1 2 ), 3 1 ), 9 3 ). Nameščenci č. 23 št. 10. Naredba 1, 3, 10, 12 6 ), 103; č. 5, 7. Narodna banka 47. Naslednik gl. anomalni. —, pojem 10. — , univerzalni 13 3 ). Naslov gl. adresa. Nasprotje med zakoni gl. kolizijske norme. Naznanitev spora 79, 80. «Ne po naredbi» gl. rekta-. Neakceptabilna trata 21, 42, 90 4 ), 91. Nečitljivost 44, 72. Nemarnost 15, 16 7 ), 39, 90 19 ). Neopravičena obogatitev 31 4 ), 85, 105; č. 4 2 ), 23 št. 13, 26 2 ), 27 4 ). Nepismena oseba 98. Nepristen ček č. 23 št. 10. Stvarno kazalo. 295 Nezanesljivost za plačilo 42, 43. Nepristna menica 68, 105. Ničnost 11, 15 3 ), 81, 32, 90; č. 8, 17 5 ). Notar 70, 98, 99, 102 4 ) »), 109, 110; gl. protest. Notifikacija 44, 77, 86 «) 23 ), 96 2 ), 100°), 102 3 ), 105 8 ); č. 23 št. 7, 8. — pri avalu 31 1 ). — intervencije 54. — , protest opuščen 45. — , — — kopije 67 8 ). — , stroški 47, 48. — , višja sila 53. Obči prečrtaj č. 17. Občinsko oblastvo 71. Običajnica 32. Oblika meničnih izjav 95, 107; gl. akcept, akcept za čast, aval, cesija, ček, indosament, menica. Obljuba, plačilna 103, 105 1 ). Obogatitev gl. neopravičena. Obračun 86 25 ); č. 19. Obračunski ček č. 18, 26 2 ). Obrati, trasatovi č. 8. Obresti v čeku č. 3. — v menici 1 5 ), 5, 27 4 ), 47, 77 “), 105. — v regresu 5 5 ), 27 11 ), 47, 48, 60 2 ); č. 23 št. 7. — , zamudne č. 17 9 ). Obročna menica 32, 113. Obvestilo o akceptu 28. — v amortizacijskem postopanju 90, 92; č. 23 št. 15. — o izvrševanju zastavne pravice 86. — — pridržbene pravice 87. — o položitvi pri sodišču 41 ®). — gl. naznanitev spora, notifikacija. Očetovska oblast 97 5 ). Oddnevnica 32, 35, 36, 53 15 ). Odgovornost gl. notar, protestni uradnik, zastopnik, za¬ veza. Odobritev 97 6 ). Odplačilo č. 16, gl. plačilo, delno. 296 Stvarno kazalo. Odstop gl. cesija. Opoziv č. 4 2 ), 12 s ); 15, 20 7 ), 22 9 ), 23 ls ), 25. — «samo za obračun» 18. Ordrska klavzula gl. naredba. Ordrski ček č. 5, 15, 17, 19 1 ), 22 5 ), 25 5 ). — papirji 114. Original 50, 66, 67; gl. kopija. Osnovno pravno razmerje č. 22, 26 2 ), 27 1 ); gl. temeljni posel. Otroci 97 5 ), 108. Overitev 50, 72, 77 43 ), 98, 99; č. 23 št. 17. Pamet, brez nje 97 5 ). Pečat 72, 98. Plačila, ustavitev 42, 43, 87; č. 14 °). Plačilni dan 37, 40, 43, 96 10 ), 100. — kraj 1, 2, 4, 16, 20 8 ), 26, 37 ®), 41, 47, 48, 59, 103, 104; č. 1 do 3, 12, 13. — — , amortizacija 90. — —, koledar 36; č. 13, 18. — — , povratna menica 51. — — , pravo 96 4 ). — — , valuta 40. Plačilno mesto 4 1 ), 26, 102, 105 14 ); č. 12 13 ). Plačilo 37 do 41, 75; č. 11, 12, 14 do 18, 20 °). — amortizirane menice 91, 92. — za čast 54, 55, 58 do 62. — , delno 38, 74, 75, 77 4 ), 96 4 ); č, 16. — pred dospetkom 39; č. 23 7 ). — duplikati 64, 65. — po obračunu č. 18. — , odgoditev 32 8 ). — , onemogočitev č. 25. — , potrdilo 38, 49, 50, 61, 74, 77; č. 16, 23 št. 7, 11. — , prepoved 92 4 ); č. 23 18 ). — protestnemu uradniku 74, 75, 77 19 ). — v regresu 42 sl.; č. 19. — , učinek 39. —, zabeležba gl. — potrdilo, priznanica. Plačnik za čast 6 2 ), 78 6 ), 90 8 ). Stvarno kazalo. 297 Pobotnica gl. plačilo, priznanica. Podjetja, trasatova č. 8. Podpis 7, 8, 12, 24, 30, 38 l ), 50 *), 53, 56, 72, 94 7 ), 95 3 ), 96 4 ), 97 °), 98, 99, 103, 105, 106, 113; 6.1, 8. — , pristnost 39, 68. Podpisniki 4 1 ), 7, 28, 29, 45, 46, 62, 69 ; 8. 10. Podsodnost 81 "), 85 12 ); 8. 26, 27; gl. pravda, sodišče, tožba. Pogoj 1, 11, 25, 31 !), 57 °), 103; č. 1, 8. Policijsko oblastvo 71. Polnoletnost 97, 108, 111. Položitev pri sodišču 37 7 ), 38 3 ) 6 ), 39 2 ), 40 6 ), 41, 49'), 57 “), 61 2 ), 88, 91, 92 4 ), 96 4 ); č. 23 ') 18 ). Pomočnik, notarjev 70, 72. Pooblastilo 8, 17, 98, 99 4 ), 110; gl. zastopnik, zastopstvo. Pooblaščenec pri protestiranju 76, 77 3 ) 13 ) 16 ). Poseben prečrtaj č. 17. Poslovalnica 71, 72, 77 5 ), 102. Poslovni čas 52 3 ), 77 6 ), 102. Postopanje gl. podsodnost, pravda, zastaranje. Postranske dajatve 5 4 ). Poštenost 16 op. II; gl. dobra vera, imetnik, lokavstvo, nemarnost, zla vera, zlomiselno. Poštna hranilnica č. 2. Poštni protest 70. Potniški ček č. 1 3 ). Povpoglednica 5, 21, 22, 24, 32, 34, 35, 52, 53, 78, 90, 91 t2 ), 105 4 ), 106. Povratna menica 47 22 ), 51. Povratni ček č. 23 10 ). — indosament gl. indosament. račun 46 s ), 47 22 ), 49, 51 ”); č. 23 št. 7. Pozivanje v zaščito 79, 80. Pravda 78 13 ), 79, 80; gl. uveljavljanje. — iz čekovnega razmerja 5. 26. Pravdna nesposobnost 82. Pravdni stroški 47 12 ); č. 17 9 ). Pravna območja 108, 109. — oseba gl. juristična. " Prazniki 32 2 ), 36, 78 5 ), 100, 112. 298 Stvarno kazalo. Prebivališče 47, 51, 59 4 ), 63 10 ), 65 3 ), 67 8 ), 95 3 ). — izdatelja 104. — trasata 1 6 ), 2, 4, 20, 26, 36 »), 65 3 ); č. 1 4 ). — zavezanca 108. Prečrtaj č. 17, 24, 26 2 ). Prednik 10. Predrugačitev 4 1 ), 13 e ), 16 »), 69; č. 23 št. 10, 24»), Prejudic 19, 21 13 ), 24, 37 7 ), 44, 45, 52, 59, 60, 61 2 ), 62 2 ), 67 8 ), 85, 105 6 ); č. 4 2 ), 12 3 ), 19 »), 22, 23 10 ) 17 ), 24 3 ). Prekinitev zastaranja 79 sl., 83. Preklic 97 5 ). Preodkaz gl. anomalni naslednik, anomalno nasledstvo. Prepis gl. kopija. Prešla menica 15, 85; gl. amortizacija. Prevod 72. Prezentacija v akcept 19, 20 4 ), 21, 22 3 ), 23 6 ), 43, 47 10 ), 77, 91 6 ). —i pri avalu 31 1 ). —, čas 100, 102, gl. akcept, dan, datum, plačilni dan. —, mesto 102, gl. — v akcept, — v plačilo, plačilni kraj. — duplikatov 64 2 ), 65 14 ). — kopije 67. — , odpustitev 41 1 ), 45 6 ). — v plačilo 19, 25 •), 27 u ) 33, 37, 41, 43, 57 r >), 59, 77, 96 2 ), 105; č. 11, 12, 15, 19, 21, 22, 23 10 ) 17 ), 24 3 ), 25, 26. — , prešla menica 91. —i, protest odpuščen 45. — pri protestiranju 71. — , višja sila 53. — na vpogled 106. — gl. prejudic. Pridobitna udruženja 108. Pridržbena pravica 87 do 89, 90°), 105; č. 23 št. 14. Prigovori 10 2 ), 16 do 18, 19 3 ), 27 °), 31 4 ) 5 ), 62 5 ), 64 69 c ), 90 13 ), 92 °). Priimek gl. iine. Prinosnik 1»), 11; č. 5, 8, 17 3 ), 24 6 ). Privezana menica gl. rekta-. Stvarno kazalo. 299 Privezna klavzula gl. rekta-. Prizanesni dnevi 96 4 ), 101. Priznanica 38, 50, 61, 74, 86 26 ), 99 4 ); c. 8, 16; gl. plačilo. Prokumi indosament gl. indosament. Prolongacija 32 8 ). Protest 70 do 77, 86 6 ) °), 105; e. 19, 23 št. 11. — pri avalu 31 4 ). — , čas 20 do 22, 23 6 ), 24, 25 7 ), 43, 59, 100, 106, 113; č. 19; gl. prezentacija. — , dan 24, 34, 106. — pri delnem plačilu 74, 75. — pri duplikatih 64, 65. — v inozemstvu 96. — , intervencijski 55, 59, 60. — , izročitev 49, 50, 57, 61, 76; č. 23 št. 7. — pri kopiji 67. — , kraj gl. prezentacija. — , kumulirani 73. — , nadomestni gl. nadomestni. —, nagrada 76. — zbog neakceptiranja 43. — zbog nedatiranja 24, 106. — zbog neplačila 43; č. 19. — , odpuščen gl. «brez stroškov». — , prejudic gl. prejudic. — , prepis 76. — , pristojnost 70, 77 10 ). — , redni 70 do 76; č. 19, 23 št. 11. — ob steno 59 4 ), 71 °). — , stroški 45, 47, 48, 75, 91. — , več soglasnih menic 73 5 ). — , vsebina 23, 72, 74, 75, 77; č. 19. — , višja sila 53. —, zastaranje 78. — v zrak 26 4 ), 59 ‘), 71 9 ), 102 8 ). Protestant, protestat 71, 72, 77, 102. Protestiranje 71, 72, 73 4 ), 77. Protestna listina 72, 77, 100°), 102 3 ). Protestni organ gl. protestni uradnik. — register 44, 72, 76, 77,"100 «), 102 3 ); č. 19, 23 št. 11. — uradnik 70 do 77, 109; č. 19, 23 št. 11. Stvarno kazalo. BOO Protokolacija č. 2. Provizija 5 4 ), 27 n ), 47, 48, 51, GO. Psevdonim 1 B ); gl. ime. Račun č. 18. Redovniki 97 “). Regres o dospetku 42 sl., 53, 91, 105; 6.19, 22, 23 št. 7. — pred dospetkom 21 12 ), 25 5 ), 28 9 ), 40 6 ) 42 sl., 53 15 ), 55, 86 15 ), 91 1 ), 105; č. 23 8 ). — pri duplikatih 65. — pri kopiji 67. — , obresti 5 "), 47, 48. — , preskočni 46. — , prešla menica 91, 92. —, pridržbena pravica 87. — , protest odpuščen 45. — , višja sila 53. — , variacijski 46. Regresant, regresat 77 1!l ); gl. regres. Regresna vsota 27, 47 do 49, 51, 57, 60, 91 14 ). Regresni zahtevki, zastaranje 78; č. 21. Rekta-ček č. 5, 17, 19 1 ), 22 5 ), 25 B ). — -klavzula 10, 14; č. 5 1 ), 27. — -menica 10, 17, 41 6 ). Remitent 1, 2 =), 3 4 ), 4 4 ), 103; č. 5, 17 3 ), 24. Respektni dnevi 96 4 ), 101. Retrasant, retrasat 51. Rimesa 48 1 ), 78 12 ). Ročni znak 98, 99. Rok gl. akcept, datiranje, notifikacija, plačilo, povpogied- nica, prejudic, prezentacija, protest, vpoglednica, višja sila, zastaranje. — , računanje 20»), 21 4 ), 22 3 ), 44 14 ), 52 4 ), 53. 100, 101; č. 12 6 ). : Samo za obračun» č. 18. Sejemska menica 1 7 ), 32. Seljaki 108 4 ). Slepec 99; č. 14 4 ). Smrt 82, 83 4 ); č. 14. Stvarno kazalo. 301 Sodišče 41 do 43, 46, 70, 78, 79, 81, 86, 89, 90, 98, 99, 109; č. 21, 26, 27; gl. podsodnost, položitev, pravda, tožba. Sodni uradnik, sodnik 70. Sodno poslovanje, prestanek 81, 83 4 ). Solidarna zaveza 46; gl. zaveza. Sporazum 16, 18. Sposobnost čekovna č. 2 13 ), 10 3 ), 14, 17 1!> ), 23 št. 2, 28 7 ). — , menična 1 71 ), 3 4 ), 4 1 ), 7, 8 1 ), 31 2 ), 54 11 ), 92 »), 97 sl., 105, 107 2 ) 3 ), 108, 113. — , — tujcev 94. — za trasata pri čeku 2. — pisati 98; č. 14 1 ). Stanovanje 71, 72, 77 »), 102. Stroški 60 2 ). — duplikata 63. — gl. pravdni stroški, protest. škoda 23"), 44, 71, 85; č. 15, 17, 18, 22, 23 št. 10. Štampilija 1 n ), 98; č. 18 :t ). Taksa 51. Tečaj gl. kurz. Temeljna menica 1, 7 2 ), 11, 12, 63, 72 6 ), 103, 107 2 ) 3 ). Temeljni posel 1 4 ), 2 5 ), 6 2 ), 92 7 ), 97 °); č. 4 2 ) 3 ), 12 5 ) ; gl. osnovno pravno razmerje. Tožba 27, 53 10 ), 78 do 80; č. 22, 23 16 ); gl. neopravičena obogatitev, podsodnost, pravda, sodišče. Transportna funkcija 13, 14, 17 do 19; č. 7, 23 r> ). Trasant 1 do 5, 10, 14»), 21, 22, 27, 30, 40, 42 do 52, 54, 56, 61, 63, 78, 90 * 8 ), 91; č. 1, 5 do 8, 14, 17, 18, 21, 24, 25. — , zaveza 9, 24, 46, 91, 92; č. 4, 6, 15, 19, 22, 23 št 10, 25. Trasat 1, 2 r *), 3, 4 1 ), 10, 20 do 28, 30, 42, 43, 54 2 ) »), 74 7 ), 77, 86 5 ); č. 1 do 5, 8, 10, 12, 19, 23 št. 10 17 ), 24. — , plačilo 37 do 39, 41, 43, 92, gl. — zaveza. — , prebivališče gl. prebivališče. 302 Stvarno kazalo. Trasat, sposobnost pri čeku 2, 4, 28 1 ). — , zaveza 85 13 ); č. 4, 8 do 10, 15, 17, 18, 23 št. 10«). Trgovinski register e. 2. — zakonik 85, 97, 108, 114. Tujci 94. Učinek menične izjave 96 4 ), 107. — akcepta č. 9. — cesije 10, 19; č. 7; gl. anomalni naslednik, ano- malno nasledstvo. Umik tožbe 79 2 ). Uradni list 90. Uso-menica 32. Ustavitev plačil gl. plačila. — zastaranja 81 sl. Uveljavljanje med pravdo 79, 80. Uzance 40; č. 9 4 ). Valuta 1 »), 40, 85»), 96 4 ); č. 22 »>, 23 št. 6. Valute 87 2 ), 88«) «), 89 7 ). Valutna klavzula 2«), 12 «). Valutno razmerje 2«), 104«), gl. temeljni posel. Variacijski regres 46. Varuška oblast 97 *), «Vedeti morata. 16 4 ), 39 10 ); č. 14«), 24»), 25»), Verjeten izkaz 90. Višja sila 53, 81, 83 4 ), 105«), 113; č. 12 12 ), 22°), 23 št. 8, 29. Viziranje čeka č. 9 3 ) 4 ). Vojaki 108 4 ), 113. Vojaška služba 81, 83 4 ). Volilojemnik 10 4 ), gl. anomalni naslednik, anomalno na¬ sledstvo. Vpoglednica 2, 5, 21, 32, 33, 51 do 53, 78 «), 90, 91 «) 42 ), 104. Vrednost 40, 88. Vrednostni papirji 86, 88. Vrsta indosamentov gl. indosamenti. Zabeležba delne zadostitve 86. — višje sile 53. — , gl. plačilo, priznanica. Stvarno kazalo. 303 Zadostilo č. 4, 14 2 ), 15 14 ), 25. Zadruga 97 2 ), 98 »), Zadružni register č. 2 B ). Zakoni, nasprotje, gl. kolizijske norme. Zamuda 86 °), 87 xl ); gl. prejudic. Zapreka, nepremagljiva 53. Zapuščina 82. Zastaranje 31 x ) 2 ), 37 8 ), 46 10 ), 53 21 ), 78 do 85, 96 4 ), 105; e. 21, 22, 23 št. 12. Zastavitev čeka, menice 18, 113; č. 23 3 ). Zastavna pravica 86, 105; č. 23 št. 14. Zastavni indosatar 18, 44 4 ). — upnik 90°). Zastopnik, zakoniti 82. — , zastaranje 78 14 ). — pri zavodu za obračunavanje č. 12, 18. Zastopstvo 8, 68 2 ), 97 B ), 98 8 ) 13 ), 105; č. 23 št. 3; gl. po¬ oblastilo, pooblaščenec. Zaveza iz predrugačene menice 69. — , samostalnost 7, 16, 31, 68, 69, 83. — , solidarnost 31 4 ), 46, 57 2 ), 85 «), 105; č. 23 št. 7. — gl. akceptant, akceptant za čast, avalist, indosant, trasant, trasat. Zavezanec, glavni 27, 106. — , izkupitev menice gl. izkupitev. — , prebivališče 108. Zavod za obračunavanje 37; č. 12, 18, 19. — , denarni č. 2. Zla namera 39. Zlomiselnoist 15. Žena 108. Ženske 108 4 ), 111. v. Dodatek: Izvršilne uredbe k meničnemu zakonu in k čekovnemu zakonu. 20 306 Dodatek. A. K §§ 76 ( 3 ) m*., 23 št. 11 oz.: Uredba ministra pravde z dne 23. oktobra 1929 o protestnih registrih in o nagradah za izvršitev protesta (Sl. Nov. 254/CI11/520, Ur. 1. 441). * Na podstavi odstavka 3. § 76. meničnega zakona z dne 29. novembra 1928. in § 23. čekovnega zakona z istega dne predpisujem to-le Uredbo o protestnih registrih in o nagradah za izvršitev protesta. I. Protestni registri. § 1. Protestni register se vodi v treh posebnih knji¬ gah, in sicer: 1. ) protestni register, knjiga I., za proteste, izvršene po § 71. m. z. in §§ 19., odstavku 2., št. 1., 23., št. 11., č. z., po priloženem obrazcu I.; 2. ) protestni register, knjiga II., za potrdila o nadomestilu protesta po § 77., odstavku 1., m. z. in § 19., odstavku 2., št. 2., č. z., po priloženem obrazcu II.; 3. ) protestni register, knjiga III., za potrdila o nadomestilu protesta po § 77., odstavku 2., m. z. in § 23., št. 11., č. z., po priloženem obrazcu III. § 2 . Sreska sodišča in javni notarji kakor tudi ob- lastva, ki bodo dvigala proteste po § 109. m. z. in po § 28. č. z. v zvezi s § 149. trgovinskega zakona za Srbijo in s § 141. trgovinskega zakona za Črno goro v območju beograjskega in skopljanskega Izvršilne uredbe. 307 apelacijskega sodišča in velikega sodišča v Pod¬ gorici, morajo pripraviti omenjene tri knjige vnaprej za eno ali več let. Na vsakem listu je treba navesti naslov sodišča, odnosno drugega oblastva, odnosno priimek, ime in sedež javnega notarja, celotni naziv dotične knjige in zaporedno številko lista. Vsaka knjiga je trdo vezana in prešita z nitjo, ki gre skozi vse liste (tako zvanim jamstvenikom), katere konca sta na notranji strani platnic pri¬ trjena s pečatom nadrejenega sodišča (oblastva), v notarjevih knjigah pa s pečatom sreskega so¬ dišča, v čigar območju ima notar sedež. Ko pritisne svoj pečat, mora sodišče (oblastvo) še potrditi, koliko listov je v knjigi. Potrdilo nosi datum, kdaj se je izvršilo in številko zapisnika, pod katero se je izvršilo. Listi v knjigi morajo biti označeni z zapored¬ nimi številkami. K § 2 ( 4 ). «številka zapisnika» v območju apelacij- skih sodišč v Ljubljani in Splitu pač poslovna številka predsedništva. § 3. Dvignjeni protesti in nadomestila protesta, in sicer ne glede na to, ali je sodeloval pri nadome¬ stilu protesta po § 77., odstavku 1., m. z. in § 19., odstavku 2., št. 2., č. z. protestni organ, se vpisujejo v protestni register nemudoma, nadomestila pro¬ testov pa vsekako pred iztekom protestnega roka. Pri tem je treba paziti na vrsto, kakor so protesti in nadomestila protestov dvignjeni, odnosno kakor so stranke zaprosile za vpis nadomestila protesta v protestni register. V protestni register se vpisuje, po priloženih obrazcih, po vrsti vsa vsebina protesta, odnosno vsa vsebina menice (čeka) in na njej zapisane 20 * 308 Dodatek. izjave (§ 77., odstavek 1., m. z. in § 19., odstavek 2., št. 2., č. z.), odnosno vsa vsebina menice (čeka) in potrdila o nadomestilu protesta (§ 77., odstavek 2., m. z. in § 23., št. 11., č. z.). Imetniku menice ali njegovemu pooblaščencu (§ 76. m. z.) je treba takoj predati original protesta s predloženo menico (čekom), odnosno predloženo menico (ček), na kateri je napisano potrdilo o vpisu izjave v protestni register, odnosno original potrdila o nadomestilu protesta s predloženo me¬ nico. K § 3 j 1 ). Sodelovanje protestnega organa pri pro- testatovi izjavi po §§ 77 (D niz., 19 ( 2 ) št. 2 čz. ni bist¬ veno, gl. op. 13 ) a) in č) pri § 77 mz. — Za veljavnost rednega protesta ni bistveno, da se vpiše v protestni register pred potekom protestnega roka, gl. § 76 mz., toda protestni organ, ki bi vpisa ne izvršil nemudoma, utegne biti odgovoren za škodo, prim. § 3 ( 3 ) uredbe in § 76 op. 3 ) mz. — «Protestni organ» gl. § 2 (*) uredbe. K § 3 ( 2 ). Ako bi se v protestni register ne vpisala vsa vsebina protestirane listine, ne bi bili, zlasti pri nadomestnih protestih, mogoči prepisi po § 76 ( 4 ) mz., gl. tudi op. 6 ) pri § 76 mz. K § 3 ( 3 ). «Takoj» =takoj po vpisu v register. Glede pooblaščenca gl. § 76 op. 5 ) mz. § 4 . Protestni organ mora potrditi v protestnem registru, da se vsebina, vpisana v le-tem, ujema z originalom protesta, odnosno s predloženo me¬ nico (čekom, prepisom menice) in s trasatovo iz¬ javo, napisano na njej (§ 77., odstavek 1., m. z.), odnosno s predloženo menico (čekom, prepisom menice) in z izdanim potrdilom o nadomestilu protesta (§ 77., odstavek 2., m. z.). Poleg § 77 j 1 ) mz. gl. tudi § 19 ( 2 ) št. 2 čz. Izvršilne uredbe. 309 § 5 . Protestni register se ne sme nositi iz poslopja protestnega oblastva, odnosno iz pisarne javnega notarja. § 6 . Protestni organi vrše protestiranje na pismeno ali ustno prošnjo imetnika menice, odnosno nje¬ govega pooblaščenca. Ustna prošnja se ne vpiše v poseben sodni zapisnik (protokol). Pismena prošnja se vpiše v register «varia», v območjih, kjer se še ne vodijo registri, pa v delovodni pro¬ tokol (vložni zapisnik). Prosilec plača takso za prošnjo, najsi je ustna ali pismena. Takse za prošnjo kakor tudi takse za protest in za nadomestila protesta se nalepljajo in uni¬ čujejo po predpisih taksnega in pristojbinskega pravilnika. Prošnja za protestiranje, odnosno za vpis iz¬ vršenega nadomestila protesta (§ 77., odstavek 1., m. z.), odnosno za izvršitev nadomestila protesta (§ 77., odstavek 2., m. z.) se ne rešuje posebe, am¬ pak rešitev je ta, da protestni organ takoj izvrši protestiranje, odnosno vpis nadomestila protesta v protestni register, odnosno da izvrši nadomestilo protesta in vpiše potrdilo o tem v protestni re¬ gister. Pri tem se ne sme spuščati v preiskovanje, ali sta protestiranje ali vpis v poedinem primeru potrebna ali sposobna, da se ohranijo ali vrše menične (čekovne) pravice, če prosilec zahteva, da se izvrši protestiranje ali vpis. K § 6. Ves § 6 velja tudi za ček. K § 6 P). -Imetnilo pri protestu zbog neakcepti- ranja ali nedatiranja ni da bi moral biti legitimiran po menici kot remitent ali indosatar ali izven menice, dosti je, da menico drži v rokah, prim. §§ 20, 24, 106 raz. 310 Dodatek. K § 6 ( 4 ). Ne bo zabranjeno, da se na pismeni proš¬ nji zaradi razvidnosti zaznamenuje številka protesta v protestnem registru; če se pa protest ne napravi, bo kazalo to zaznamenovati na prošnji. — V primerih zad¬ njega stavka bo previdno v protestnem registru, toda ne v protestu samem, posvedočiti, da je bila stranka opozorjena, da je protest nepotreben ali nesmotrni. § 7 . Overovljeni prepisi protesta (§ 76., odstavek 4., m. z.) kakor tudi overovljeni prepisi potrdila o nadomestilu protesta se izdajajo samo prizadetim osebam in samo na podstavi pismenih prošenj potem, ko so se plačali taksa in stroški. V protest¬ nem registru se zaznamenujejo številke rešitev, na katerih podstavi so ti prepisi izdani, komu so izdani in koliko prepisov je bilo izdanih. § 8 . Kadar izvrši protestat v zmislu § 74. m. z. opu¬ ščeno storitev v roke protestnega organa, mora ta to potrditi na menici. Vsebina potrdila se zabeleži celotno v poseben spis, ki se vpiše v delovodni protokol (vložni zapisnik), odnosno v register «varia». Na samem potrdilu na menici postavi protestni organ svoj podpis, datum in številko spisa, pod katero je potrdilo vpisano, in sodni, odnosno pečat javnega notarja, menico pa izroči protestatu. K § 8. Daši govori uredba o posebnem spisu, vendar ne bo zapreke, da se ta posvedočba zapiše na pismeno prošnjo za protestiranje (§ 6). Pri delnem plačilu § 8 ne prihaja v poštev, nego veljata §§ 74 ( 3 ) in 75 mz., tu se vidi storitev v roke protestnega organa iz protesta; posvedočba po § 8 ima pomen tam, kjer se protest ni napravil, ona bi npr. nadomestovala pobotano menico (ček) kot dokaz za plačilo. Izvršilne uredbe. 311 § 9 . Protesti in nadomestila protesta se lahko citi¬ rajo s temi kraticami: «Pro. I. zap. št. . . .>, od¬ nosno: «Pro. II. zap. št. . . .>, odnosno: «Pro. III. zap. št. . . .», pri čemer se dodaja naslov sodišča (oblastva), odnosno ime in sedež javnega notarja, ki je dvignil protest, odnosno nadomestilo protesta. § 10. Protestni registri se čuvajo deset let. K {j 10. Deset let po dnevu poslednjega vpisa v re¬ gister. Gl. § 296 št. 13 poslovnika, ki je, kar se tiče protestnih registrov, pač derogiran. II. Nagrade. § H- Vsi protestni organi imajo pravico do povračila stroškov za dviganje protestov in nadomestil pro¬ testa. Semkaj se računijo zlasti potni stroški in stroški za iskanje protestatove poslovalnice in njega stanovanja. Do nagrad za te posle imajo pravico samo javni notarji in njih pomočniki. § 12 . Za potne stroške protestnih organov, ki so dr¬ žavni uslužbenci, velja uredba o povračilu potnih stroškov za ona službena potovanja sodnih usluž¬ bencev, ki se izvrše v korist in ob stroških privatne stranke in na njeno zahtevo, z dne 29. marca 1929. (Sl. Nov. 84/XXXV/185, Ur. 1. 171). § 13- Za protest menic in čekov pripadajo javnemu notarju te-le postopne nagrade: 312 Dodatek. Preko vrednosti Din 5000'— do vrednosti Din 100.000'— se zviša ta taksa za vsakih začetih Din 1000'— za Din 2'—, preko vrednosti Din 100'000'— pa za vsakih začetih Din 1000'— za Din 1'50. Kadar se mora izvršiti prezentacija na več mestih ali kadar je treba pri oblastvu ugotoviti mesto za prezentacijo, gre javnemu notarju za vsak nadaljnji postopek še petina takse iz tega para¬ grafa. Kadar sodeluje javni notar, odnosno njegov pomočnik, pri nadomestilu protesta po § 77., od¬ stavku 1., m. z., mu gredo cele spredaj navedene nagrade, če pa to nadomestilo protesta samo vpiše v protestni register, mu gre tretjina teh nagrad, nikoli pa ne manj od Din 15'—. Polovica spredaj navedenih nagrad, odnosno samo spredaj navedeni minimum Din 15'—, gre javnemu notarju za na¬ domestilo protesta, ki ga izvrši po § 77., od¬ stavku 2., m. z., toda v tem primeru mu gresta po Din 2'-— za vsak prepis menice (čeka), če ga pro¬ testant ne prinese sam. K § 13 j 1 ). Zneski do 500, 1000 itd. Din» se raz¬ umejo do vštetih 500, 1000 itd. Din («p reko vred¬ nosti Din 5000 .. . Din 100.000»). Obresti po § 5 mz. se ne računijo. K § 13 ( 2 ). Višja nagrada gre le, če se mora pre¬ zentacija izvršiti na več mestih, ne, če je treba na istem mestu prezentirati več osebam (npr. možu in ženi). Mesto» pa je treba razumeti v ozkem smislu: ista po¬ slovalnica, isto stanovanje, dve stanovanji v isti hiši sta dve mesti. Prav to velja za povpraševanje pri oblastvu; če je treba npr. pri istem oblastvu vprašati za stano- Izvršilne uredbe. BI 3 vanje dveh trasatov, gre le ena petina nagrade več, ne dve, tudi če ne stanujeta v isti hiši. K § 13 ( 3 ). Tretjina nagrade gre pri nadomestnem protestu po §§ 77 (’) niz., 19 ( 2 ) št. 2 čz. takrat, kadar je stranka sama izposlovala izjavo na menici (čeku), bodisi da je dalo izjavo več trasatov. — Pri prepisih po zad¬ njem stavku poleg 2 Din ni mogoče še posebe računiti pristojbine za prepisovanje in primerjanje. Prav tolike nagrade gredo notarju za delo njegovega pomočnika, § 70 ( 3 ) mz. § 14 - Če se vrši protestiranje na sedežu javnega notarja, pa je mesto protestiranja najmanj en kilometer daleč od pisarne javnega notarja, ima javni notar pravico do povračila voznine po kra¬ jevni taksi. Če naj se izvrši protestiranje izven sedeža javnega notarja, mu gre kot voznina po Din 6'— za vsak kilometer pota od njegove pisarne in nazaj, kolikor ne dobi od stranke primernega vozila. K § 14. Če ni krajevne takse za voznino, bo notar — tudi za pomočnika, § 70 ( s ) mz. — vsekakor lahko za¬ hteval kilometrino, prim. pa tudi člen 10. uredbe, na¬ vedene v § 12; prav tako pa ne bo mogel na svojem sedežu zahtevati voznine, če mu da stranka na razpolago primerno vozilo. § 15. Javnemu notarju gre za vsak dan, ki ga prebije zaradi dviganja protesta ali nadomestila protesta izven svojega sedeža, dnevnica Din 100'—. Pri tem se računi za dan čas 24 ur, ki ga je treba računiti točno od odhoda do povratka. Čas, daljši od 12 ur, se računi za cel dan. Čas do največ 12 ur se računi za pol dne in z^nj gre javnemu notarju polovica dnevnice. Za prenočišče mu gre Din 50'—. 314 Dodatek. Dnevnica, odnosno taksa za prenočišče, ne gre javnemu notarju, če prejme od stranke hrano, odnosno prenočišče. K § 15. Vse velja tudi za notarjevega pomočnika, § 70 ( s ) niz. V smislu § 14 bo smel notar (pomočnik) odkloniti hrano ali prenočišče, ki njemu ni primerno. § 16 . Če opravi javni notar v istem kraju in času več poslov, se smejo računiti dnevnica, voznina in taksa za prenočišče samo enkrat in se morajo sorazmerno razdeliti na stranke. K § 16. Pri presoji vprašanja, kaj je «soraznierno», bo treba predvsem ločiti stroške potovanja samega od dnevnice in prenočnine. Prve velja deliti po enakih delih med stranke, za katiere je notar v istem kraju opravil posle. Pri dnevnici in prenočnini bo razlika, ali je notar na istem potovanju opravil samo protestiranja ali poleg njih še druga, redno zamudnejša opravila, npr. inventuro, sprejem oporoke, zapuščinsko razpravo. V prvem primeru bo delitev po enakih delih «soraz- merna», če gre za isti kraj in če je treba za vsako stranko protestirati enako število menic zoper enako število protestatov, sicer bo treba vpoštevati večjo od¬ daljenost kraja, več menic, več protestatov, povpraševanje pri oblastvu. V drugem primeru bo prišla v poštev pred¬ vsem zamuda časa, izključeno bi morda niti ne bilo, da zamuda časa za eno protestiranje poleg obširne zapuščin¬ ske, razprave sploh ne pride v poštev. Gotovo ne gre za delitev po meničnih vsotah in gotovo ni smeti 'zaradi več opravil zaračuniti več dnevnic in prenočnin, pač pa, v drugem primeru, višjo dnevnico in prenočnino, če je taka dovoljena za drugo opravilo kakor za protestiranje. § 16 je treba po smislu uporabljati tudi za delitev potnih stroškov onih protestnih organov, ki niso notarji (pomočniki), ker uredba, navedena v § 12, za ta del ne določa ničesar. Izvršilne uredbe. '315 § iv. Vse nagrade in stroške je treba zaznam eno vati v vseh izvodih listin, ki se vpišejo v protestni re¬ gister. K § 17. Velja za vse protestne organe. Med stroške je treba šteti tudi takso za' prošnjo po § 6. — Nagrade in stroške je treba zaznamenovati tudi v protestnem re¬ gistru samem in v prepisih iz protestnega registra. § 18. Ta uredba stopi v veljavo dne 19. decembra 1929. in od tega dne izgube veljavo vsi prejšnji predpisi o predmetu te uredbe. 316 Dodatek. Obrazec I. Sresko sodišče 1 ) v. Javni notar.v. Protestni register, knjiga I., zaporedna številka .... Protest. Na prošnjo 2 ) je podpisani danes, dne. . 1930., ob . . uri pokazal — poskusil pokazati 2 ) v njegovi — njih poslovalnici — stano¬ vanju v.menico — ček —- prepis menice te-le vsebine 4 ): in ga pozval — ga poskusil pozvati, naj to menico — ček — prepis menice plača — akceptira — datira, naj preda original — duplikat te menice. 3 ) ni izvršil — niso izvršili sprednje činitve, ki jo je zahteval podpisani od njega — njih. Podpisani ni mogel 3 ) najti v omenjeni njegovi — njih poslovalnici — stanovanju — je brez¬ uspešno povpraševal pri krajevnem policijskem — občinskem oblastvu za poslovalnico — stanovanje 3 ). 3 ) je plačal imetniku menice — čeka — prepisa menice podpisanemu vsoto., kar je podpisani zabeležil na menici — čeku — prepisu menice. Podpisani ni mogel 3 ) priobčiti prednje zahteve, ker 5 ) Stroški protesta 6 ) V., dne. protestni sodni uradnik, javni notar. pomočnik javnega notarja, _ gospoda . *) odnosno naziv drugega oblastva; 2 ) pusti naj se ena vrsta prazna za ime imetnika me¬ nice, odnosno njegovega pooblaščenca; 3 ) pusti naj se poldruga vrsta prazna za imena za¬ vezancev; 4 ) pusti naj se deset vrst praznih za vsebino menice (čeka); 5 ) pusti naj se poldruga vrsta prazna za navedbo vzroka; ®) stroški in nagrade protestnega činovnilca in stroški imetnika menice (takse i. dr.). Izvršilne uredbe. 317 Obrazec II. Sresko sodišče 1 ) v. Javni notar.v Protestni register, knjiga II., zaporedna številka .... Potrdilo o nadomestilu protesta po § 77., odstavku 1., m. z. in § 19., odstavku 2., št. 2., č. z. Na prošnjo 2 ), da se vpiši v protestnem roku v protestni register nastopna izjava, ki jo je trasat — domiciliat — adresat za silo — akceptant za čast — izdatelj 3 ) datiral in podpisal na menici — čeku — prepisu menice nastopne vsebine 4 ): je podpisani tej prošnji ugodil tako, da je vpisal vso vsebino menice — čeka in prednje izjave na njej v protestni register, na omenjeni menici — čeku — prepisu menice pa potrdil, da se je vpisala omenjena izjava danes v protestni register, na- značil stroške tega postopanja in jo potem vrnil 2 ) Stroški prednjega postopanja 5 ) V., dne. protestni sodni uradnik, javni notar. pomočnik javnega notarja, gospoda . 4 ) odnosno naziv drugega oblastva; 2 ) pusti naj se ena vrsta prazna za ime imetnika me¬ nice. odnosno njegovega pooblaščenca; :i ) kar je nepotrebno, naj se prečrta in pusti naj se poldruga vrsta prazna za imena zavezancev; 4 ) pusti naj se deset vrst praznih za vso vsebino z izjavo na menici (čeku); 5 ) protestantove takse in o njega stroški, potem na¬ grada in stroški protestnega organa. 318 Dodatek. Obrazec III. Sresko sodišče 4 ) v. Javni notar.v. Protestni register, knjiga III., zaporedna številka .... Potrdilo o nadomestilu protesta po § 77., odstavku 2., m. z., odnosno § 23., št. 11., č. z. Na prošnjo * 2 ) je poslal podpisani danes s pri¬ poročenim pismom nastopnim osebam 3 4 5 ): po en prepis menice — čeka — prepisa menice, ki se glasi 4 ): in je pripomnil obenem vsakemu izmed njih, da je prednja menica — ček — prepis menice protestiran-a zbog neplačila. Podpisani je vpisal danes to potrdilo v protestni register, to izvirno potrdilo pa predal 2 ) Stroški prednjega postopanja 5 ) V., dne. protestni sodni uradnik, javni notar. pomočnik javnega notarja, gospoda . D odnosno naziv drugega oblastva; 2 ) pusti naj se ena vrsta prazna za ime imetnika me¬ nice, odnosno njegovega pooblaščenca; 3 ) pusti naj se pet vrst praznih za imena zavezancev; 4 ) pusti naj se deset vrst praznih za vsebino menice (čeka); 5 ) takse in stroški imetnika menice, potem nagrade in stroški protestnega organa. K obrazcem. Obrazec I. bo služil tudi za izvirnik rednega protesta, obrazec III. za izvirnik potrdila o na¬ domestnem protestu po §§ 77 ( 2 ) mz., 23 št. 11 čz. Izvršilne uredbe. 319 B. K §§ 77 (-) mz., 23 št. 11 ez.: Uredba ministra pravde z dne 23. oktobra 1929 o nadomestitvi protesta % vročitvijo prepisa menice (čeka) (Sl. Nov. 254/CIII/519, Ur. 1. 440). * Na podstavi odstavka 2. § 77. meničnega zakona in št. 11. § 23. čekovnega zakona predpisujem to-le Uredbo o nadomestitvi protesta z vročitvijo prepisa menice (čeka). § 1 . Za menice, odnosno čeke do vštetih 500 (pet sto) dinarjev mora protestni uradnik namesto protesta, napravljenega po predpisih §§ 70. do 77., od¬ stavka 1., meničnega zakona in § 23., št. 11., čekov¬ nega zakona, na protestantovo zahtevo vročiti s priporočenim pismom vsakemu meničnemu (če¬ kovnemu) zavezancu prepis menice, odnosno čeka, s pripombo, da je menica protestirana (ček pro¬ testiranj zbog neplačila. O tem mora izdati protestni uradnik protestantu potrdilo, ki ga vpiše v protestnem roku v protestni register. V takem primeru izostane notifikacija po § 44. meničnega zakona, odnosno po § 23., št. 7., čekovnega zakona. § 2 . Ta uredba stopi v veljavo dne 19. decembra 1929. K § 1 ( l ). «Protestni uradnik» gl. §§ 70, 109 mz.; pojem je isti, kakor «protestni organ» v uredbah V A in V C.' 320 Dodatek. C. K §§ 112 mz., 28 čz.: Uredba ministra pravde z dne 23. oktobra 1929 o praznikih v zmislu meničnega zakona in čekovnega zakona (Sl. Nov. 254/CIII/518, Ur. 1. 439). * Na podstavi § 112. meničnega zakona z dne 29. novembra 1928., § 28. čekovnega zakona z istega dne in § 6. zakona o praznikih z dne 27. septembra 1929. predpisujem to-le Uredbo o praznikih v zmislu meničnega zakona in čekovnega zakona. § 1 - V zmislu meničnega zakona in čekovnega za¬ kona se smatrajo za zakonske praznike v območju vse kraljevine: a) državna praznika: rojstni dan Njegovega Ve¬ ličanstva kralja in dan ujedinjenja; b) vse nedelje; c) vsi verski prazniki, navedeni v § 3. pod 1.) do 3.) zakona o praznikih. K 8 1. Gl. § 100 mz. in opazke pri njem. Zakon o praznikih 27. septembra 1929 (Sl. Nov. 233/ /XCVI/488, Ur. 1.401), § 3 št. 1 do 3, se glasi: «Verski prazniki državnih uslužbencev so po § 1. ti-le: 1. ) za pravoslavne: badnji dan, božič (dva dni),bogo- javljenje, sv. Sava, veliki petek, uskrs (drugi dan), Dur- dev dan, Spasov dan, sv. Cirilo i Metodije, Duhovi (drugi dan), uspenje presvete Bogorodiee (velika Gospojna) in sv. Nikola; 2. ) za rimske katoličane: božič (dva dni), novo leto, sv. Trije kralji, sv. Jožef, vnebohod, velika noč (drugi dan), Telovo, sv. Peter in Pavel, sv. Ciril in Metiod, veliki Šmaren, Vsi sveti in Brezmadežno spočetje blažene De¬ vice Marije; Izvršilne uredbe. 321 3.) za grške katoličane: badnji dan, božic (dva dni), sv. Trije kralji, veliki petek, velika noč (drugi dan), vnebohod, sv. Ciril in Metod, binkošti (drugi dan) in Brezmadežno spočetje blažene Device Marije.» § 2 . V območju okrožnih (prvostopnih) sodišč, v katerem je, po vsakem poslednjem občem popisu prebivalstva v vsej kraljevini, tretjina prebivalcev islamske vere, se smatrajo za zakonske praznike v zmislu meničnega zakona in čekovnega zakona poleg praznikov, navedenih v prednjem paragrafu, tudi še verski prazniki, navedeni v točki 5.) § 3. zakona o praznikih. K § 2. Okrožna sodišča v smislu zakona o ureditvi rednih sodišč 18. januarja 1929 (Sl. Nov. 20/X/40, Ur. 1. 49); prvostopna sodišča tam, kjer, in dotlej, dokler ob¬ stojajo kot taka in s tem nazivom. § 13 št. 5 zakona o praznikih (gl. tudi pri § 1) se glasi: «5.) za muslimane: ramazanski bajram (tri dni), kurbanski bajram (tri dni), mevlud in 1. muharema (novo leto — en dan)». § 3 . V krajih, kjer je 10 % prebivalcev židovske vere, se smatrajo za zakonske praznike v zmislu meničnega zakona in čekovnega zakona poleg praznikov, navedenih v prednjih paragrafih, tudi še prazniki, navedeni v točki 6.) § 8. zakona o praznikih. K § 3. § 3 št. 6 zakona o praznikih (gl. tudi pri § 1) se glasi: «6.) za Žide: pasha (prva dva in poslednja dva dni), roš-ašana (dva dni), jon-kipur (poldrugi dan) in ševuot (dva dni)». § 4 . Predsedniki apelacijskih sodišč naj ugotove in objavijo najkesneje do dne 15. decembra t. L, 21 322 Dodatek. potem pa v roku enega meseca po vsakem prihod¬ njem občem popisu prebivalstva v vsej kraljevini, v katerih območjih okrožnih (prvostopnih) sodišč njih območja je tretjina prebivalcev islamske vere in v katerih krajih njih območja je 10 % prebival¬ cev židovske vere, pri čemer naj se drže posled¬ njega občega popisa prebivalstva v vsej kraljevini. Te ugotovitve se objavljajo v