Oixhaja [vikraL m iecUn: v lore k, četrtek, soboto. tissue A. tJireeUm« a weak. 7u cj> clcujf Th urs>kih pravic'' vrže Turčijo ob tla. Olikina vejica nam je bolj simpatična nego topovi. Vzhodna kodferenca v Lausanne nam ie dala prav. Odkrila nam ie nešteto zamotanih vozlov, ki bi tudi po eventuelni an-<"le>ki zmagi nad Turčiio ostali nerazrešeni. Pojasnila nam je na-Mie. cia Anglija prerada identificira "človečanske pravice krščanskih manjšin" v Mali Aziji s svojimi lastnimi gospodarskimi in političnimi interesi. Evropi pa še ni treba verjeti, da bi se ta dva pojma krila. Konferenca, ki bi imela skleniti mir samo med Turčiio in Grčijo, ie zavila na drugo smer. Stavila si ie nalogo, da likvidira celo preteklost. Na mizo se ie navalilo toliko problemov, da >0 v rešitev vprašanja zapletene vse evropske in izvenevrop-ske velesile. Mi se danes nočemo ba\iti z vsemi problemi; kar bi radi, ie e< ino da skušamo razsvetljiti ozadje dardanelskega problema, ker prvič Oardanele igrajo vodilno vlogo na konferenci in drugič. ker nas ta del vprašanja kot Slovane najbolj veže. Predno se spustimo v podrobno raziskovanje, ponovimo neka i splošnih principov. 1. Mi smo mnenja, da mora konferenci slediti periioda miru. Aktf bi mirovni dogovor v sebi nosil kali novih sporov, bi ga miruželini evropeiski narodi ie z obžalovanjem vzeli na znanje. 2. Mislimo, da mirovna pogodba ne sme ovirati ne enega ne drugega naroda, da odločuje o svoji usodi sam. ako to želi. ^. Kot Tugoslovani in Slovani se pa ne moremo ubraniti -impatii do drugih slovanskih narodov, kojih bodočnost zavisi boli direktno od končne rešitve turškega vprašanja. Mi smo z niitni solidarni in četudi bi s tem prišli v navskrižje z drugimi narodi, ki napram Sfovanom zastopaio manj prijateljsko razpolo-. ženie. Sedaj lahko preidemo na "dardanelski vozel." K«i so Dar-danele. zakai imajo mednarodno važnost in katero rešitev naj mi podpiramo? Morske ožine pri Carigradu, ki vežejo Sredozemsko morje s Črnim moriem. so "dihalnik" črnomorskih obrežnih narodov, življenjski ventil vzhodne Evrope. Vzhodna Evropa ie v prvi vrsti poljedelska, žitnica. Industrijsko blago, ki ga narod ne prideluje sam. se kupuje v zameno z žitom: izmenjavanje ie edino mogoče preko Darklanel. Od posestnika morskih ožin zavisi, če naj miljoni onstran Črnega mor-ia ostanejo v ruskih štepah. neizobraženi, zaostali, ali če nai ■^topiio v stik z velikim moriem in z njimi z ostalim civiliziranim svetom. Dardanele so gospodarsko in kulturno srce za črnomor-ske narode. Nadalje imajo ožine še drugi pomen. Kot ozek vodeni pas so Ijthka in uspešna obrambna točka, na poti iz Sredozemskega v Črno morie. široko obrežie Črnega morja se lahko brani na mali točki ob Carigradu proti vsakemu vojaškemu napadu in nmti vsem poizkusom, ki bi jih moderne, premoga, železa in petri >leia žeine države lahko napravile, da se polaste naravnega bo-crastva onkraj Dardanel in Bospora. Normalno bi mi sedai mislili, da mora biti interesni boj pri Carigradu omeien le na-posestnika tega mesta, to ie Turčijo in na posestnika črnomorske obali, to bi bila naiprei Rusija in po t8 tudi Romuniia. Da more nastati mednaroden spor. ie potrebno vmešavanje še tretjih držav in sicer ,ker za Turčijo Dardanele niso več odločilnega pomena ne iz gospodarskih in ne iz vojaških razlogov, se moraio tretie države vmešavati v neprilog črnomorskim narodom. Konflikt nastane, ako kdo državam oko-, li (rne«vm ne oni. In porabili bomo vsako priliko, da bomo ta pojem očistili. Za danes rečemo samo to-le: Mi smo vse te ugovore, vsakega sproti, ko smo ga culi, resno vzeli v pretres, ker nam gre za to. da gremo pravo pot, da imamo pravi način ureievania. ker vemo, kolike važnosti za stvar ie. da mi naš list pravo smer in pravi način pisania. Zato smo vse to proučavali prav skrbno od vseh strani. Toda prišli smo do zaključka, da, ko bi vsi ti, ki ima-10 te-le pomisleke, bjli samo en mesec na našem mestu, ko bi citali te stotine in stotine pisem, iz VSEH naselbin, ne samo iz ene ali dveh. ko bi šli toliko okrog po naselbinah in tako poznali mizeriio naših slovenskih naseljencev v Ameriki po veliko naselbinah in bi vzlasti videli strašno prekletstvo, katerega so po-vzrn^jH med narodom razni naši brezvestni izkoriščevalci "vo-Hi+^ji/' ko bi videli toliko nesrečnih žrtev tega slepar jen ja in kako se prav sedai slabo časopisje bije in pretepa naš narod, ga vlači v strašno propalost. Ko bi videli strašno gorje po družinah katerega povzroča, da ko bi bili priča solza, katerih smo mi bih, potem bi pa oni na našem mestu morda za 100 procent se boli bili^po nasprotnikih, ne zato. ti a bi nje bili, temveč, da bi branili svoj ubogi nesrečni narod, naše dobro in preje vemo slovensko liudstvo. .Zato pa, pravimo, je naš novoletni sklep vspričo tega našega lasnega poznania razmer po Ameriki, da bomo še nadalje tako odločno in tako krepko branili sv. vero in delavske koristi slovenskega delavstva kot do sedaj. . . D.a narod kot tak uvfdeva naše dobro delo in da ga odobru-ie. kaze pa naibolj vedno naraščajoče število naročnikov, *T * * V.K-^f ?f.šjh načrtov tudi ne bomo veliko obetali in pisali. dali 1 nar0d" In tCfra se bomo držali in to narodu * ' Zato pa se obračamo ob novem letu tudi do vse slovenske javnosti, do slovenskega zavednega delavstva, do čl slov duhovnikov sirom Amerike in jih prosimo, da tudi onf narede se-ea bomrVD^ ^^ Cn -trdeVk!ep: "Edinost ie naš list Podpiral !f <& ' r ?r°slmo- A> se vse' kar i* katoliškega, zdru-Ut^n r^ Str VSC naše ^devanie v eno smer ako vsi / l?Ve* plrunet?° v pest in se upremo v en voz — ie 1 Ev' krepko naprei? v set viSTSS* d£Iayci'.ki. niste naročeni na naš list naročite se! \ ase delavske koristi zahtevajo to od vas. Če nočete bitiše dalie slepli en r; voreni za nos. izkoriščani, okradeni z raznimi fon-gi. k nam! Mi smo vsi delavci! Mi vsi imamo žuljavo roko! Ali nam bodo res kaki 'sknci" rešili naše delavsko vprašanje? zbolj- Dla"? ie kak "škric"' še ka} naredil za ljud- stvo? Za svoi zep. da! Zato sami na delo' . Zato vsi okrog "Edinosti." Vsi mu pridobivajmo naročnikov, vsi pridno dopisu I mo van,.in ob koncu leta bomo imeli priletno novofetno,darilo za vse. £ratie. slovenski delavci, vsi na delo! • Ker resni so dnevi! A delo in trud naj nam Bog blagoslovi! t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. | ♦ ____T * - + a**************** Sheboygan, Wise. — Veseli božični prazniki so minuli. Božične darove so že prejeli, jaz iih seveda nisem nič dobil, od tukai pač pa sem prejel prav lepo darilo oa upravnika katoliške tiskarne od Ave Maria in Edinosti. Prav prisrčna hvala za vse skupaj, za božične iaslice in pa za prekrasni stenski koledar, ki bode kinč moje sobice. — Tukai smo imeli kot vsake leto polnočnico. ki je bila naša cerkev prenapolnjena. A žalibog ko ie samo enkrat na leto. Vidi se, da še ni ugasnila v niih srcih luč sv. vere. Bo pa že spet kateri rekel, da sem ubogega duha. Pa že naprei povem, da se na take reveže jaz nič ne iezim. Pač pa se mi za smiliio, ker vem, da nimaio več veselja na tem svetu.| Vsakega človeka razveseliio veliki prazniki, seveda če ie še človek. Za brezverca tega ni več na svetu. Kdor veruie raiši. da ie od živali, kot pa od Boga, taki tudi ne mote verovati, da so prazniki. Kdor pa veruie. da ie bil človek ustvarjen po božji podobi. tisti bo tudi vedel kai so prazniki, in ne le samo prazniki, tudi nedelie. Marsikdo izmed nas ima sočutno srce z revežem, posebno ko čitamo v božičnih prilogah lepe povesti od ■ maih-nih nedorastlih otrok. Da. veliko delo usmiljenja stori kdor se usmili zapučenega siromaka, otroka. Da zagotovo rečem, da več dobrega stori kot. pa so vsi brezverci storili. Dragi mi rojaki, poznate že večinoma vsi dobrega in usmiljenega gos. Dr. Srečko Zamiena. On se trudi in muči za tisoče takih; rdvriih sirot. Bog vam bo gotovo stotero poplačal. kar ste" mu darovali za nai-boljši namen/ Koliko ie ubilo že kolekt za vsakovrstne namene. Pa za tako potrebni namen še ni nihče prosil, in trkal na vaše srce, kot ravno ta usmiljeni gos Dr. Srečko Zamien. Nihče nai nikar ne misli, da ie to zopet kakšen humbug Z3< brezvernega Kristana, ali pa zd\ hinavskega Vošnjaka. Tukaj pri nas v Shebovganu. se ie nabralo) vsega skupaj %^77A7. Da ne bo kdo mislil, da on ne pošilja v staro domovino, mu povemo, da so ves denar, kolikor sra ie naprosil. samjn drugi, so poslali Rev. Tac. Črne v Ljubljano na Mladinske domove. — Roiaki bodite usmilienega srca. koder vas bo še prosil usmiljeni gospod. Saj ie Tezus sam rekel, karkoli boste -storili, mojim malim, ste meni storili. Sedai pa pozdravljam vse čitate-lie lista Edinosti in vam želim srečno Novo leto. I. Spet eno leto ie vtonilo V brezkončno, večnosti morje. Nikdar ne bo se povrnilo, Sa? novo ie nastalo že. II. Za novo leto pa vsem voščim, Za vse kar bi naiboliše blo, Prepira malo, sloge mnogo Potem bo že nekako šlo. III. Vsem fantom in dekletam mladim Ki jarem zakonski žele sprejet Nai dobro vsakdo prei premisli. — Da drugi dan ne bo ločitve spet. IV. Potem slovenski rod se bo povzdignil. Ne bo prepiral se za počen groš." Sploh pameti želim vsem skupai In bistroumnosti prav velik koš. T. Prestor. -o- Lakewood, Ohio. — Halo* g. urednik! Povem vam, da sem ia-ko iezen na vas, da pustite tistega g. Daiga tako "spucanga" in "naštimanga" v vaše cajtenge namalat. — jše moja boljša polovica, ki !ma koš križov na hrbtu in še nekaj povrh, pravi, da se noben tako ne postavi, še celo Paule ne s svojo marelo in cilin- drem, kakor Gregor Dajga. Čakaj no. te bo treba pa malo v roke vzeti. Kaj pa s tistimi tvojimi črevlji, si jih kar s stare kontre naroču. ali si pa kupil "buce" na puf. Gotovo misliš kakšno madžarsko punco zape-lat ta predpust pred oltar, ko si tiste mustafe tako namazov jn nasvedrov. Če te kakšen Ameri-kanec sreča, bo naščuval svoja "Buldoga" na te. bo mislil, da si iz koruze ušel. Veš Gregor, iaz sem pol brivca, pol barberja. pa pa pride en cel skup. Kaj, ko bi ti prišel se malo ostričt. če imaš kakšen kvoder. Zastonj pa ne maram delati. Veš lasje ti silijo iz pod kape. Za stare ljudi že paše, ne pa za zavber fante, kakor so te gospod uradnik nama-lali na cajtenge. Praviš, da liu-biš družbo, zakai pa pri družbi ne uzameš tiste stvarice z glave. ko ii pravijo v starem kraju "latuca". Vsak olikan človek to pri družbi naredi, gotovb si pa ti tako sramežljiv, kakor tisti pisatelj Takob Alešovec. ko ni hotel pred družbo drugih študentov deklice za kazen poljubiti. Ti. ali te nič ne zebe. da si upaš kar golih rok ven priti? In čemu svoio desno roko proti ustam dvigaš, ali si ti še zmeraj zeva in toži po tisti vohceti. ko so te ble kuharice preveč na fo-trale in vsa kuria očesa pohodile? In. čemu si nisi položil še smodke v usta. Najbolj kar bi se ti pasalo. si moraš preskrbeti — motovilo. favto). - .Poglei Pavle Zgaga bo skoro gotovo spravil skup do spomladi potrebne groše za avto, pa bo: "Tu! Tu! Tu! Pavle se pelje, tebi se bodo pa sline cedile. Daj spravi skup trikrat po kvodru. iaz bom pa dodal nekaj centov 2^ po številu, pa poideva dol v Cleveland na Sv. Clare cesto, saj veš. kje ie to v slovenski Metropoli. beli Ljubljani do tistega Toneta ali Taneza, ko ie hodil v Painsville čakat zaice in strelal krasne luknje v zrak, mogoče nama proda tisto lizo, ko ie vozil 128 mili na uro domov, menda so ga pa na štriku privlekli če jo kupiva gotovo dobim kakšno mešetarijo. Ti Groga ali poideva kam ta predpust na voh-cet. kai se ti zdi, jaz bi se rad zopet prav po Kranjsko zabaval, kakor menda ti tudi? Vsaka stvar ima en konc. samo kolo nobenega. da pa ne bo moj dopis, kakor kolo. ga končam, ti pa odpusti. če sem te razžalil zaradi obleke, ter ti voščim veselo Novo leto in se zopet prikaži prav kmalu. Te pozdravlia tvoj Frank Poreden. -o- Toliet, 111. — Ravno pred božičnimi prazniki sem fee napotil v našo sosedno slovensko nasel-bi no Toliet, da tam zopet malo obiščem naše zveste naročnike naših listov Edinosti, Ave Mana in Glasnika P. S. T. Vožnja iz Chicago v Toliet traia malo čez dobro uro.-Kmalu ko smo jo pripihali z vlakom iz velikomest-nih chicaških kotov bolj na prosto na deželo, sem videl na neki farmi, ko so ravno klali reje-nega prešička. Tiščali so ga na neki baksi in mu iemali življenje. da si tako z njim pripravijo okusni prigrizek za božične praznike. Liudie na vlaku, ki so gledali na ta prizor sose eni posmehoval! in gladili po trebuhu, češ, ti le tu, se bodo pa v praznike mastili s krvavicam«. In po pravici povem še meni so se sline cedile. Komu bi se pa ne. ko se človek spomni na stare čase v domovini, ko smo lepo za praznike prav tako le delali vsak na svoiem domu, da smo imeli za praznike boljši prigrizek. * Meitem mojim premišljevanjem se vstavi vlak in konduk-ter zavpije Toliet in moral sem izstopiti. Iz postaje sem se napotil naravnost, h našemu navdušenemu tukajšnjemu zastopniku Mr. Marko Bluthu. ki me CDalje na 3. strani.) Narodnjaštvo in narodnost. . T. M. Trunk: "My country, or right or wrong, my country » Poj mi o narodnjaštvu in. narodnosti so med Slovenci pr£l cei zjasnieni. Skof Mahnič ie sukal v "Rimskem Katoliku" osterM a tudi fin. dobro zbrušen nož. Narodnjaštva ie bilo takrat več ko dosti, narodnostnega g°manikania bore malo. Pojmi so sel zelo mešali in strahovit boj ie divjal, dokler se ni zjasnilo na obe strani. Ne bom dolgo pojasnjeval. Narodnjaštvo je nekaj I podlega. zato škodljivega, narodno pojmovanje nekaj svetega > vzvišenega, strašno potrebnega. * 2 Ob času mojega bivanja v Beljaku, na zelo vroči točki na rodnih bojev, ie prišel tja inteligenten, izobražen mož Bil 1 narodniak od nog do glave, radikalec. edinole naroden Za svoi naroa ie plamtel. tudi delal in se ve govoril. Začel pa je zaha lati v nemško družbo, in nekega lepega dne se je poročil z — Nemko z družine, kjer so vsi nosili za privesek pri verižicah — ts is marka. To imenujem jaz narodnjaštvo. Za narod ie bil on in družina izgublten. Morda še več. Na stotine slučajev se lahko navede imenoma, da so iz takih družin vzrastli sinovi in hčere ki so očetovo narodnost naravnost črtili. ,,„„ Bil ?Vie •t,am tu('' Priprost delavec?navdušen Slovenec, po- zl Locv*; t U SC 'e, naroda.- iz katere*a ie vzrastel- dela! . nie nrH ,Heep VSe ^ m°raI za svoie narodn° misije. ; Tali "Proti v ,e.dezeval° ™ dan. Vse so mu primer-If.it. i' - ' •-■-K.ra"lc' • • ■ verd • • • Windischer . . ." so bili vsakdanu pozarav, Besede "čuš" tedaj še ni bilo. a bi To b dobil zabrnseno v obraz stokrat na dan. Povsod so ga zapostav- docela Z dZZTaU- Sa SV°drivali tako dokler ga ntso _ _ ^ 'e T"' Du.st,ti delo. izgubil zaslužek, kruh rodiT m nZlTr V tUlino' a ostal ^est svojemu na- Se toTnnv °d V.Z°ra ni se vdal- T° 'e narodno gubi ' SVCta nar°dn°st. Tudi v tujini se ni iz- čuti kot ud skun -Va"'£ • S-°" t0rai V tem' da se Posamezen prospeh te sfcm.ar0aa'.IZ ka,ereFa izšel. Za proč vit in pina bo uspeval tudi ^ zastav't' ^oje moči. Ako uspeva sku-' ' ,DO usPeyal tudi on sam. Narodno čutenje izkliiirnip nr, em akem vsako narodnjaštvo. ki je puhlo, frazersko Tzkl SčSfe % sak šovinizem, imperializem, vsako sovraštvo druge narodnosti naToeTerTeStoZnZtnie '"di vX^S z e ma 1 i f aš i ze m " ° VSak °ret!ran '"^nestrpen radikali- • . ?:ako, ,e b,I° Pr> Slovencih v tem oziru pred vojno' Ob me-iah ,e bilo prece, zeravega narodnega mišljenja nekai tudT v frntli- V Sred'fU ie mprda Prevladalo narodn aštvo prvattvo frakarua. povsod ,e pa manjkalo narodne zavednosti Imeli smo neka, narodne organizacije, a vse premalo. Pa je b o šT to raz n'iemu'.6 sužnji! ^^ dr^gT pod rn^ rS baeZ obed^i.,nSondr;mdZaTetLn^' ^ to. Tl?S^emn^areS™0ka^ ^fjT'' ^ ti -»i Si^t^ S- taTTudf d5,^ Sat trebuh emo. Bop- dai da Ki kh^ Vi -- drugih ne po- drugače• Opoz^rfm'sato'^at^do^k vT^ ■ \TZue Snaa?marnfdok° S° orii,i Lah[ — mesto Tn m hote« Kdo ie preorečS? di premogovnikov. Kdo jih ie zavrnil? delo "učnega mfn.Wa ^ §K 'T^i' Tu ■ da ie bilo to dariti mnr^m dr Karlovska in generala Mojstra. A pov- lar' ' r ' z. vso oolocnostio, da je poleg narodne zavednosti tvJ^ S!1 ma zagrizeni Nemci sa ^ Si * ™' opremljeni, večino-treba narediti "front" /n , L"bl|an«nie Poznajo. Samo bi bilo bili izginili ko kafra ' S'0ve.nsk' "voiaki-osvoboditelji" bi ored generalo^ Maistrom fn^-^dKŠ?" govorimo preglasno. oasn. Hvalimo Boga. a ne na ifefcorišk/t. K-'?rošk1a- Tu^ni Korotan ie postal strašna ra-nf več lučf Prinn S"e S,°InCe upania' tužnemu Korotanu sploh ako sn «„ •' P7?oznam. da so mevžasti Korošci sami krivi smrti nie in « ,Zrekh ?a Avstrijo, dasi imam o plebiscitu lastno mne-S da,S° nas ogoljufali. Ampak pišem o na^od- Koroškazdo značilna točka""1' °SV0b0deniu'' Pa ^ lenkoPstendoVTo \l Sf^ tlČ T^Z* f ten^n itak/e ?ib,keea nar°d— telesa odt£an » ten ln zgodovinsko znamenit kos, udarjena ie nmt '" ei^ " Ne zapiraimo oči. Ne bodimo ozkosrčr,; f. • Slovenna. stališču navidezno dobreS"a tre?.?tne« na Koroškem, sem čul na lastno nho nf^- K°,S° Se vršt,i ba • sioVenci'Sr da,i " ' nove mp"'e ? Mesto dalei W „ v n Kran,cem. Ali ne vidite mejnike tik pred vrata Nis^m J \'ehkovcem so vam postavili da je v slučaTkaKvo alke^^^soopadaTsn ierska izgubljena, ker vam z Karavank ?ran,ska Sta- vec spopadov! Kdo vam famdi za ^ A,ihr'-'V° VSe'- Pa "e bo Goriško? In otresti s, , , - Ah. hocete pustiti solnčno mislite, da bo otem osta o Lnt T ,ar™a " Dobro. Pa res de takoj tudi Lubiana in Trifolio rTrb"1 r^V*" Stavim' da Pri" Marburg in Cilli l Lah n?,,!! • CTrbovlie^ in na drugi strani zviteišega dipllate^love'cTTLtod"^01"05^ nai" že nad tisoč let Bahat? ' C , od vcerai. Lah in Nemec Rimljani in Tevtoni Tn l fr K °' kakor bi bili že davno prec vidimo, kai se je zgubilo sKor^ko0^^ 2 VS° od,očn°Sti°' (Dalje sledi.) ,r * • • "J V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. J. C. Smoley. Na straži. (Konec.) - j po raze. Gosp. — Tezus 12 let star. Luk. 2. 7 Nedelia — Sv. Družina. Lu-ciian. Krišpin. 8 Pondeliek — Severin. opat. 0 Torek — Tulian in Brazilisa. muc. - [O Sreda — Agaton, papež. 1 Četrtek — Higinii, papež in j2Upetek — Arkadi i. muč. H Sobota — Veronik^, - muč., Marta. muč. -o- KRISTTAN. — DOBER IN SLAB KRISTTAN. Kai ie kristian? Kristian ie učenec Tezusa Kristusa, ki po preietiu sv. krsta veruie in trdno spoznava pravi nauk Tezusa (Kristusa v katoliški cerkvi. Imamo dve vrsti kristianov: dobre in slabe kristjane. Dober kristian ie ta. ki živi krščansko živfienie. ki vestno izoolniuiA dolžnosti, katere je prevzel pri sv. krstu. , Slab kristian ie ta. ki ie kristian samo po imenu, ki zanemar ia svoie dolžnosti. Prvi bo pre iel plačilo, katero mu ie Gospod obli ubil. drugega čaka večna kazen, pogubljenje. Kristus era ne bo hotel spoznati za svojega u-čenca (Sv. Mat. 7- 17). Med dobrimi kristjani ie pa več stopinj popolnosti. . " „. Kai pa ie plačilo dobrega kristjana? Plačilo, katero ie oblju-bil Gospod svojim zvestim u-čeneem. ie mir. pokoi na tem svetu, večno živlienje na onem svetu. Pravi kristian ie srečen na tem švetu. ker ima dobro, mirno vest. ie udan v volio božjo. ie pod božjim varstvom, i-ma luč sv. vere in ima upanie, da pride enkrat v nebesa. Katere so pa dolžnosti kristjana? Da bo preiel plačilo, mora kristian izpolnievati tri velike dolžnosti: r. — verovati sv. vero Tezusa Kristusa: 2. — mora to vero znati in vedeti in — po tej veri živeti. Te dolžnosti izpolnievati se pravi vestno izpolnievati dolžnosti, katere smo vzeli na se pri sv. krstu. in živeti krščansko. Živimo torej, priiatelii, resnično krščansko življenje, kot dobri kristjani bodimo zvesti krst- ni obljubi in Bog bo nam izpolnil svoio obliubo: Dal nam bo večno živlienie. Z drugimi besedami: Če bomo živeli kot dobri. pravi kristjani, bomo srečni, v tem živlieniu, ne glede na naše križe, težave in nadloge, preieli pa bomo tudi večno blaženost na onem svetu. APOLOGETIKA. 43. — Začetek--konec. Kar- ima začetek, ima tiidi svoi konec, na primer iutranja rosa. dan. teden, mesec, ikaka pot, pomlad, /rastlinsko živlienie, živali itd. Človeška duša i ma svoj početek: imeti mora to-rai tudi svoi konec. Odgovor: — To pravilno ve lia brezdvomno o stvareh, ki i-imaio posamezne dele. drug zraven drugega. kakor n. pr. rosa. pot. ali dele drugega za druerim, na pr. dan, teden, mesec, živalsko ali rastlinsko življenje, nikakor pa ne velja o duhu, ki ne obstoii iz nikakih posameznih delov. Neverci celo trdijo, da niti telesno svetovje nima nikakega konca, da se nikak atom ne bo izerubiL Zakai nai bi imela to-rei duša. ki nima nikakega telesa. ki stoii visoko nad vsako snovjo, korfec? Tak konec bi pa mogel priti ali se izvršiti edino le po razdružitvi v posamezne dele ali pa po uničenju od Boga. Prva možnost je popolnoma izključena. ker duša ne obstoji iz posameznih delov: na drugo mož* nost pa ne misli nikdo. kdor ve ruie v Božjo modrost in pravič nost. 44. — Zdravniški nož. Zdravniki so odprli s svojimi noži že marsikake možgane: toda duše niso še nikoli našli. Odgovor. — Prijateli. iaz smatram za zdravnika za premodre-ga, kakor da bi iskal v mrtvem truplu v resnosti kako dušo. Če ie tič ušel iz kletke, iskal ga bo samo norec v kletki. V tem trenutku, ko bo zdravnik našel pri obdukciii mrtvega trupla <3ušo, postal bom iaz ta-koi materijalist: ker v tem slučaiu bi bila duša materiial, bi bila snov. N 2. Pomislite, ljudje božji, naš rdeči evangelist Lukež spričo vsega tegra še sprašuie, kedo ie proglasil za greh pristopati v sociialistične organizacije. Veš kedo, Lukež? Tisti, ki je rekel: Kedor ne veruie bo pogubi i en. Kaj misliš,, da Kristus koga brez grreha v. pekel peha? Kedor ne veruje, pravi, bo po-grublien. Kedor pa vero zraven tega še satansko napada in io še drugrim trga iz src, kakor ie navada padlih angrelov in. njih rdečih bratcev v mesu. za take ima on še en poseben "kevder," pa brez sodov, razun takih, v katerih ie žveplo in razstopliena smola. In kai pravi o socializmu nezmotliiva varhinia Kristusovega nauka sv. cerkev? Že papež Gregor XVI. je 8. dec. 1864. izdal posebno apostoljsko pismo, ki se pričenia z besedami : Ouanta cura. v katerem slovesno obsoia naturalistične, socialistične in komunistične zmote. V tem pismu ie govor: o svobodi vesti, o veri kot zgolj zasebni stvari, o ljudski volii kot izvoru vsega prava, o zakonu kot zgroli civilnemu kontraktu. Z SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje s 2. strani.) je že pričakoval. Oba s soprogo sta me z veseljem pozdravila in ;-preiela. Takoj po kosilu sva se napotila z Mr. Bluthom na agitacijo po hribu. Seboj sva vzela naše letošnje krasne stenske koledarje za leto 1Q2-*. Ljudje," ki smo jih obiskovala so bili kar presenečeni z lepoto naših koledarjev, ker v resnici so naši letošnji koledarji pravi kras za vsako slovensko katoliško hišo. rVecei prvi dan smo dosegla velik vspeh med dobrimi iolietski-mi roiaki. Na večer sva se napotila k Mr. Muhiču tudi našemu navdušenemu zastopniku in dobrotniku naših listov. Pri Mr. Muhiču sem ostal na stanovanju celi čas mojega bivania v tei naselbini in bil gost niihoVe velike gostoliubnosti. Tekom dni, ki sem bival tu, sva z Mr. Bluthom obiskala skoro vse rojake in dosegla sva iako povo-liiv vspeh. ki ga popravici povedano nisva pričakovala. Na naše liste sva dobila nad qo novih naročnikov, kar ie za te ča-^>e iako zadovoljivo. Seveda velika zasluga in čast gre za to Mr. Bluthu in Mr. Muhiču. ki sta mi pomagala pri agitaciji. O-be družine naj za to Bog blagoslovi in iim poplača, kar so dobrega storili te dni za katoliški tisk v njihovi naselbini. Tolietski roiaki so na splošno zelo prijazni in naklonieni katoliškemu tisku. Zlasti naši listi so iim zelo pril i ubijem, prav radi jih čitaio. Ob sklepu moiega dopisa se najlepše zahvaljujem vsem io-hetskim rojakom, ki so mi šli na roko pri moii agitaciii zlasti pa Mr. Blutha in Mr. Muhiča, ki mi vsaki pot, ki posetim ioliet-sko naselbino tako navdušeno in liubeznjivo ppmagata pri agitaciii. Hvala prisrčna vsem in Bog plača i! Vsem naročnikom, čitateljem dobrotnikom in našim zastopnikom želim in voščim srečno, zadovoljno in blagoslovlieno Novo leto IQ23. Leo Mladich, pot. zast. -o- Cleveland, Ohio. — Cenjeni mi urednik in prijatelj. — Poročam, vam žalostno vest. o kateri sem vas že obvestil brzoiav-no. Umrl ie moi ljubljeni brat, o katerem želim poročati še mnogo, nic več, kakor sveta dolžnost mi ie. da poročam o njem, l^aterega sem tako poznal in spoštoval, zdi se mi potrebno, da njega razglasim povsod kjer je bil poznan. Poznan je bil povsod in po vseh dobrih in narodnih delih, bil ie prvak naseljencev, prvak za katoliška.načela, prvak za ustanovitev kat. društev, pr- o laiični šoli itd. Priiateli moi, Lukež. ali niso te zmote dogme socialističnega evangeliia? In kaj misli papež o niih? Da so absurdne, brezbožne, skrajno škodljive in usodne za posamezne in družbo, zato iih avktori-tativno obsoia, zameta, preklinja, ter strogo ukazuje, da iih vsak. ki še hoče biti pravi otrok sv. cerkve za take smatra. Delavski papež Leon XIII. ie v svoiih apostoliskih pismih ponovno nastopil proti socialističnim zablodam. Tako v encikliki z one 28. decembra 1878. ki se začenia z besedami: Ouod apo-stolici muneris. v kateri dviga glas proti revoluciii in popolni enakopravnosti, ter brani lastninsko t>ravo. Kedo pa ima na svoiem praporu napisano revolu-ciio, popolno enakopravnost in komunizem? Ali ne socializem in komunizem? O socializmu pravi doslovno: "Ker socialisti praviio, da lastninsko pravo kot zgoli človeška iznaidba naspro-tuie človeški naravni enakopravnosti in zato streme po skupnosti premoženia, ter menijo, 4a upravičeno lahko kr&iio prava poseduiočih: sv. cerkev mnogo prikladnejše in koristnejše priznava, da kakor so si liudie neenaki po telesnih in dušnih zmožnostih, tako tudi glede premoženja, ki ga posedaio: priznava. da lastninsko pravo izvira iz naravnega prava in zato zau-kazuie. da mora biti vsakemu nedotakljivo in sveto. Ve namreč, da ie tatvina in rop od Bogia, ki ie gospod in zaščitnik vsega prava, tako prepovedan, da tuie-ga blaga niti poželeti ni dovoljeno. in da so prav tako tatovi in roparii, kakor nečistniki in malikovavci. izkliučeni od nebeškega kraljestva." Teh zmot pa sv. cerkev ne obsoia kot zaveznica "pobožnih" kakor ti Lukež prava, kakor papež v citiranih apostoliskih pismih pri vsaki po-sebei povdaria. Ker pa papež naravnega in božiega prava ne more odpraviti, zato tudi obsodbe navedenih zmot ne more nikoli preklicati, magari, da ga danes ali iutri Mussolini v iečo vrže in mu grozi s smrtjo. Tako ie vidiš, dragi moj Lukež. Ako pa ti trdiš, da ni tako. da Cerkev o teh stvareh nima ničesar odločati, potem si pa sam vse podrl, kar si hotel sezidati. Dokazati si hotel, da socializem ni proti veri. Mar ni proti veri. Mar ni proti veri, če kedo Cerkve* ne posluša, v stvareh, ki spadaio k veri. verieti Kristusu, ki pravi: "Kedor pa cerkve ne posluša, nai ti bo kakor nevernik in o-čitni grešnik." Kai tedai? AkD socializem prizna, da ima sv. cerkev prav. ker ie obsodila navedene socialistične glavne dogme. ie samemu sebi pritisnil pro-tiverski pečat. Ako tega ne prizna. kar sv cerkev uči, ie pa po besedah Kristusa Gospoda samega radi tega nevernik in o-čitni grešnik. In ker ie tretie nemogoče. ie v vsakem slučaiu res. da ie socializem protiverski oz v vsakem slučaiu res. da ie tisti, ki to taii — velik lažnjivec. Iz vsega tega ti, dragi Lukež. in če ti ne, vsak pameten človek lahko spozna, kaki niDra-io biti tisti duhovniki, ki simpa-tiziraio s socializmom in s katerimi hočeš ti delati reklamo zani. Ne bom sicer tajil, da bi znal socializem tudi kakega duhovnika šteti mei svoie sodruge." bodi katoliškega, bodi nekatoliškega. To pa na podlagi povedanega z vso gotovostio lahko rečem, da poštenega nobenega, ne katoliškega ne nekatoliškega. Vsak duhovnik Wiora biti po svoiem zvaniu zasthpnik svoie vere^ So cialisti pa progTamatično izpo-veaate matenaljzem. evoluciio-nizem in agnosticizem. ki so vsi brezbožni in brezverski. Kai sledi iz tega? a) Da more biti danes, ko socializem plava v docela brezver-skih vodah, le tisti katoliški duhovnik socialist, ki i« svojo ve ro in cerkev prodal, kakor Tu-dež Kristusa. Taki iškariiotski duhovniški duši duhovniška obleka, duhovniški kolar. če iu sploh še nosi, prav tako malo pristoiata. kakor kakemu orientalskemu "čifutu." ki se ie v predvojnem času rad priklatil v Evropo in pod to krinko ljudem izvabljal denar za razne dobre namene, ki ie seveda zginil v niegov žep. kakor Kristanov fond. meli premalo vere. da bi šli z niim na Kalvarijo. ampak so ga sramotno izdali. Že prva cerkev, ko je toplomer verskega he-roizma splošno najvišje stal. je poznala svoje odpadnike flapsi). Poznejše dobe preganiania so iih rodile še več. Tako ie francoska revolucija skotila svoje theantrofile, . svoio jakobinsko cerkev. Tožefinizem svoie "the-ologische Dienerschaft," kakor pravi Sebastijan Brunner, Čeho-slovaška svoio narodno cerkev, Tugoslaviia se pravkar bori za-nio. Kai čuda, če ie potem trans-vičaika ruskih boliševikov poklicala v življenje komunistično cerkev, ki pleše, kakor oni godejo. Ti posvečeni Iškariotie se hočeio svoiim rdečim gospodar-iem na ta način prikupiti, da si prizadevajo oživotvoriti komunizem prvotne cerkve, češ, da ie bila Cerkev že v svojih prvih po četkih komunistična in da so komunisti poklicani, jo po dolgem času rešiti iz krempliev kapitalizma in ii vrniti pravo Kristusovo podobo. Revčki, strah pred iečo in knuto jim ie čisto zmešal poime. Res ie. prvotna cerkev ie imela neke vrste komunizem. Toda ta komunizem ie bil male države, kot so Čehoslova-ška, Tugoslaviia, Poljska in baltiške državice. Če gre Francija v propad v finančnem oziru bodo šle za njo tudi vse ostale državice. V splošnem pomeni to bankrupciia cele Evrope. Tako tore i dokazujejo angleški državniki potrebo, da Amerika pomaga zadolženi Evropi. ODLOMEK IZ POROČILA AMERIŠKE DOMOVINE O SMRTI MR. TOHN GRDINA. V četrtek zjutraj ob pol peti uri ie slovenska naselbina zgubila* iz svoie sredine enega najbolj poznanih, priljubljenih in spoštovanih rojakov. Tohn Gr-dina, starejši, ki je umrl na svoiem domu na 6111 St. Clair ave. Malo ie mož med nami, bodisi v ' Clevelandu ali po širnih Združenih državah, katerih ime bi bilo tako znano in priljublie-no kot ie bilo ime Grdinovega atata. Sai smo ga imeli vsi za o-četa. ki ni samo v prvi vrsti ljubil svoie vzorne družine, pač pa ia ljubil ves narod, od prvega do zadniega. Po svoiih močeh in po svoiih zmožnostih ie neprestano delal za narod, povsod žrtvoval se in pomagal, in ko ie po dolgih, trpljenja težkih letih , prišel do zasluženega počitka, ko 1 ake žalostne duhovniške fi- se ieto klone k svojemu zatonu, primeri z rdečim kakor ogeni proti vodi. Njega ie rodila ljubezen. božja ljubezen, ki jo ie v srcih ruskih komunistov prav tako malo. kakor v vragovem. erure so danes v službi rdečega evanereliia. poštenega duhovnika. ki se količkai zaveda svoie-ga zvania, nobenega. Zato pa, ako misliio socialisti s takimi oskrunjenimi duhovniškimi talari i in kolarii pokriti bombe, ki iih imaio pripravliene za Cerkev in vero sploh, se britko motiio. Nasprotno. z niimi iih le še boli razkrivajo in razlagajo. Kdor bi ne imel druzega dokaza za to. da ie socializem res protiverski, bi mu moralo samo to oči odpreti. Pošten človek, ki ima res svojo glavo in ta ni samo tako na-takniena na telo kakor ubit lonec na vaški plot. kot ie videti tvoia. dragi moj Lukež. bo h temu le pomilovavno dejal: Smeti. naj bodo že "žegnane" ali ne, spadajo pač na en kup. That's all. Po vsem tem mora po mojem mnenju vsak z menoj vred priznati: Socialisti so zagrizeni sovražniki kapitalizma, a če trdijo, da niso proti veri. so vsaj — kapitalni lažnjivci. H. B. -o- ANGLEŽI UPATO, DA BO A-MERIKA POMAGALA EVROPI. London, 2. jan. — Angleški državniki izjavljajo v Londonu, da ie rešitev Evrope odvisna e-dino le od Združenih Držav, a-ko pridejo v Evropo pravočasno na pomoč. Izjavljajo, da je sedanji čas za Evropo v fi- b) Da more biti le kak tak pro-testantovski minister socialist, ki svoje ovčice tako uči, kakor oni pravoslavni profesor svoie ^nančnem oziru prav tako kriti vak pri kat. vzgoii svoie družine in pravi trpfenček na svetu. O kapitalistov, njegovi dobroti, katero ie sto- misliš. Niti ne kot takih, ki bi spadali v področie zgolj cer- ril ljudem ne bi mogel popisati, gledal ie za druge prej nego za sebe. zato pa ni dovoli, da bi samo zapisal,-da ie umrl in koliko ie bil star, on ie bil v resnici star po delih za vero in narod za siromaka za soseda, cerkev in vero za sebe ie pa bil še mlad in mislil ie, da se bo že preživel z rokam na stara leta* in tako je tudi končal, delal ie vedno in u-pal v bodočnost, kopal zemlio in sadil in seial, potem pa ie legel da se počiie, pa Bog mu je naznanil, da je že vse dokončano, da naj gre k počitku in plačilu sai ie vse že zasluženo. Z odličnim pozdravom vam želeč veselo in srečno Novo leto! Anton Grdina. kvenega prava kakor n. pr. vpeljava ali odprava tega ali onega praznika, tega ali onega posta. To pač spada v področje zgoli cerkvenega prava. Če ie ta ali oni praznik, ta ali oni post vernim boli priložnost za greh, kot za dobro, ga papež lahko od-pravi# Ne tako kar tiče omenjene zmote. One spadajo v področje naravnega in božiega bogoslovce, ki je razlagal verske resnice, na koncu predavanja ie pa deial: •Tako uči naša cerkev, kedor ie tako naiven, do verjame, naj verjame, iaz ne. Takih ministrov svobodomisle-cev v protestantovskih sektah naravnost mrgoli. c) Da more biti le kak tak pravoslavni pop ali škof socialist, ki se ie bal za Kristusa preganianie trpeti. Okorelo pra-voslavie ie imelo precei takih. Ti in samo ti so se na Ruskem, kier zdai knuta in nagajka poje, vpregli v komunistovski voz. Žalostno ie to. a nič novega. Kadarkoli ie bilo treba za Kristusa preganjanje trpeti, SO' se vedno našli taki, tudi mei duhovniki in celo škofi, ki so i- čen. kakor ie bil kritičen čas v voiaškem oziru leta iqi8. spomladi, ko ie Amerika pričela igrati svoio vlogo na evropeiskih boiiščih. Angleški ministerski predsednik Bonar Law izjavlja, da je Francija pred popolnim finančnim polomom sama, ter da nien obstanek v tem oziru zavisi edino le, ako prejme predpisano jvoino odškodnino od Nemčije. Ako se to ne zgodi do spomladi pravi Bonar Law, se bo Evropa iznajdla v popolni bankrup-ciii. Francija, je zalagala vse ie pobrala tudi njega roka, kateri nihče ne pobegne. Raniki John Grdina ie bil i>o pravici zaslužen pionir med našim narodom v Clevelandu. Pionir na društvenem poliu, pionir pri obrti in . pri časopisju. Povsod ie bil žrtvoval in pomagal. in zato toplo zasluži, da se ga spominiamo. Da bi svoio družino bolje preživel, je zapustil leta i8qo svojo domovino, in meseca aprila istega leta ie prišel v Cleveland, ko ie bilo šele par naših rojakov tu. Kot ix-učen klobučar ie slučajno dobil delo v neki tovarni in s prid-nostio svojih rok se ie priljubil vsem. Ostal je celih 15 let v tei tovarni kot delavec in forman. in je ravno tja spravil dosti naših rojakov, katerih nekateri ie danes delajo tam. Utrujen od trdega dela, slabega zraka in sopara v tovarni, ie skušal priti do boljšega uspeha. Družina mu ie odraščala. Zato ie kmalu potem odprl trgovino z obleko, in kmalu potem se je lotil gostilniške obrti, ker ie imel številno prijateljev. Vodil je prostore, ki še danes nosijo ime "Grdinova dvorana." Kjer le bil lohn. tam je vedno ostalo dobro ime, vedno so ostali prijatelji. Kakor si ti imel rad vse. katere si poznal, tako bomo tudi mi vsi tebe in tvoi spomin spoštovali. dokler se ne snidemo tam. kjer si sedaj ti. Naj ti bo lep in ljub počitek v hladni a-meriški žemljici, nai ti bo ohranjen časten spomin med nami! Pri blagoslovlienju zastave* Župan: "In tako zabiiem ta žebelj s srčno željo: nai raste, cvete in zori!" # * * Izkušen kaznjenec. - Mlad advokat^ "Vaša reč ie silno zapletena, nevem, če va^ bom v stanu izrezati!" Kaznjenec: "Le ne izgubita korajžo, gospod zagovornik: Če kakega paragrafa, ne razumete* le" mene vprašajte!" BS Dozdevni vzrok. Gospa gleda, kako krave -vodo piio in pravi: "O, sedai pa vem, pzakai ie naše mleko tako vodeno r J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ-TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Naiboliše delo, najnižje cene. Roiaki obrnite se vselej na -svojega rojaka! t- • VSO ODPRAVO OD GLAVE DO NOG t si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- i} DVORAK CO/ 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, ^ CHICAGO, ILL. ŽELEZNA PRALNA PEČ" Ta peč je zelo pripravna za perilo. Na to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda in se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija, kjer že i-mate bolj ugoden prostor za pranje. Po. zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe, ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko raBite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh, kuhate na tej, ki potrebuje le malo kuriva. Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in prilo-žife $10.00. Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške. B E N J. EICHHOLZER, Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street Forest City, Pa. "EDINOST* I. W.. "EDINOST** ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek. Taka §oba ie obenem tudi kuhinia. Tu kuhajo preprosto, revno hodsko hrano: mlince. krompirieve žgance, sok, krompir v oblicah in prežganko. Tukai tudi spi družina, zdravi in bolni mali in odrastli. Ded ie bolan, petrolejev dim mu lega na nevajena pljuča. kašeli era stresa, rad bi se pogovoril, pa ni časa ; žagica škriplie venomer, oblič žvižga, stružnica ropota, udarci sekire in beta done. da se vrata in okenca tresejo in žvenketaja. šele pozno v noč potihne ropot. in kolke? — Ne. ničesar ne vedo.— Škoda. In Adam slednjič od-He. Ni druere pomoči, oglasiti se bo moral pri Roubičku, ta rad posodi, samo obresti zahteva visoke, ni zadovoljen z loncem mleka ali kosom sira. Dodličinega podpisa na menici noče. ker Dod-la nima zapisane polovice. Huie ie v tem oziru Martinu, temu ne posodi žid niti počenega groša več brez Mance, Manca se pa z vsemi štirimi brani. A če gre zares, zmaga Martin in — palica, in Manca nazadnie le podpiše od solz vlažno menično tiskovino. Ko bi se Martin ne držal toliko kozarca in ne posedal vrh vsega tega po gostilnah, bi bilo Spodnjim dobro. Zaslužili Si, sama Manca bi si upala dobiti za pravdanje potrebni denar; toda Martin se ie polenil in piie. Leži na postelji ali na vrtu v travi, kadi in premišljuje in dostikrat se nenadoma dvigne in hiti tako, kakor ie. če tudi bos in brez suknje, v mesto k svojemu odvetniku, povedat. opozorit ga, česa se ie še domislil, kai mora še navesti v tožbi, koga še. navesti za pričo. In Manca gospodari skorai sama. krmi živino, kosi, orie: — niti Martinek ji ne pomaga — ta hodi že v mesto v gimnazijo. Celo vojsko je imela radi tega, pa ni odnehala. Tudi malemu diiaku se godi slabo. V zimskih mesecih ie stanoval s polovično hrano pri pisarju v Domažlicah. Plačeval id namreč samo stanovanje in kosilo, za zajtrk in večer-io pa je imel črn kruh, tako črn, da ga je bilo sram pokazati ga iavno: samo s pipcem si ie odrezal vselei košček, dal ga v žep in ga počasi lomil. Dve uri daleč ie v mesto, to pot prehodi dvakrat na dan. Včasih se ga usmili poštni voznik, kadar se nihče ne pelje, in ga vzame na voz zastonj, toda kadar dežuje, je pošta zasedena in zaman gledajo proseč Martinkove oči h kočija-žu. ki pogleda v stran, ker se mu fant smili in mu ne more pomagati. Martinek sede utruien v šoli v klop ,odloži torbo s knjigami in že se mu zapirajo oči. Gospod profesor sprašuie latinske besede, razlaga števila, spol in sklaniatve, se iezi nad nepazljivim dijakom Porazilom, hud ie tudi na brezčutne starše, a srce mu ne da. da bi mu zapisal dvojko. Vnovič mu razloži obliko in besedo in bistri Martinek takoj razume. Kmalu se navadi njegovo mlado telo truda/še dobro mu de ta pot ; lica mu rdiio, vse zmaguje, slovnico, aritmetiko, prirodopis. samo — pomanjkanje ne. Njegovi čevlji so strgani, njegova obleka je revna, niegovo nerilo slabo. Mestni sinčki v svetlih čeveličkih in suknenih oblekah se mu posmehuieio, — zasmeh boli. — žge do krvi; a Martinek se ne da. Brani se z besedo, s pritožbo in če ni druge po^ moči, tudi s pestjo. Krivico ie treba takoj popraviti; tudi to razume dobri. stari razrednik, ki je sam preživel težko mladost kot diiak s kmetov in občutil na sebi krutost posmeha; graja Martinka. pa graia tudi — in zdi se; da boli in strožje — tudi posmehovalce . . . Martinek ie bistroumen dečko. Ve. da je korenina njihove revščine pravdanje in da ves denar pogoltnejo odvetniku Danes gre domov z ocetom. Bila ie obravnava in oče ie počakal na-sinj v gostilni. ^Cuite. ata." pravi nenadoma Martinek, ko sta že pri haiala h Klenči in molčala skorai vso pot: "našn mama hoče. d a in ne bi bil gospod, ko se izšolam. — a iaz ie ne bom ubogal bom !" "Kai pa bi bil rad?" obstane presenečeni oče. '^Odvetnik bom in nič drugega ne," zatrjuje fant očetu, "in potem boste videli, kako vas izrežem iz vsega in Zgorniih strica lženemo v kozji rog." "Fant, lepo te prosim, molči o tem materi, ker ti sicer zavi-- vrat. Izbi i si te misli iz glave: ti ne smeš biti in tudi ne boš nič drugega kot duhovnik: — moral boš vzeti k sebi mamo. da se bo imela dobro: — ti mame še ne poznaš — pa jo boš že spoznal." Martinka ie prevzel strah po teh očetovih besedah, strah pred materio . . . Vidi io. kako ie stroga in vedno mračna v lica. kako hiti z dela na delo, brez usmeva, brez priiazne besede. Čutil ie. da bi res ne imel poguma, .povedati ii, kar mu teži srce. tako. kakor ie povedal očetu. "Kie sta se pa potepala toliko časa?" ju je pozdravila mati. — "Hitro čevlie doli. kniiero v roke in ženi gosi; ne vem, kje se me glava drži, za kai bi prei poprijela; vidva pa imata toliko časa za pot do doma." Lažje gre z delom pri Zgorniih. Tam ie otrok kakor smeti. i Dodlička sama ie izmučena in zdelana kakorsenca. Lepa ie še vedno in snažna, toda delo ii raste čez glavo . . ŠIRITE LIST 'EDINOST John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. * * * * * * 4- * * «*• ** * * <* «*• ■*> <* * * * 4- * * X Dolžnost Slovencev v Chicago J * * + * * * * * * + + je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. + + * * + * * * * * * TUDI VZGLEDI. Razpad stare Avstriie ie zadel sedanjo avstrijsko republiko z vehemantnim udarcem. Dunaičani zlasti, pred vojsko razvajeni do skrajnosti, se kar niso mogli privaditi novemu položaju in mnogi, s katerimi človek erovori, mu potožijo in vz dihneio: "O. die schoenen alten Zeiten!" Kaiti ostala ie glava brez udov. ki bi ii donašali živ-lienskih potrebščin. Država, ki ni ne izrazito poljedelska, niti industrijalna. v kateri milijoni željno pričakuiejo tujih impor-tov, brez katerih ne morejo ži* veti. se pač težko bori v življe-niu. Vzdrževanie ogromnih kulturnih naprav, ki so v primeri s finančno kotenco naravnost horendne, pač povzročaio velike skrbi onim. ki so odgovorni narodu za blagor države, kaiti liudstvo navadno ne gleda težav, s katerimi se moraio državniki boriti, ampak zgolj, koliko sadov pade v njihove interesno sfero. Vlada je nastopila taktiko, katero ie delno imela že stara Avstrija. da si zagotovi zvestobo in vestnost uradništva: sai ie do bro vedela, da ie to prvi in nai-močneiši steber vsakega dela v državi. Dala mu ie velike plače, tako da danes ženska zasluži me- , sečno 2—3 milijone, moški 4 do 6 miliionov. Na ta način je seveda pokazal proračun ogromni dificit. katerega so morali kri-, ti le z emisijo za emisiio novih I bankovcev, katerih vrednost ic iela na ta način padati z usodno brzino. Mahoma iih ie zaziialo' nasproti brezdno pogube; mnogi so se zaupno ozirali jia sosednjo krepkejšo nemško državo, toda antanta ie izrekla svoi veto. Mnogo se ie tod že govorilo o tajni pogodbi Italjie s -Češko.; kateri nai bi prevzeli vrhovno in-gerenco nad Avstriio. Tako cunio ie prevzel duhov-' nik dr. ^eipel s tovariši. Uvidel ie. da ie politika liberalnih prednikov ostala brezuspešna: zato ie započel krepko delo s sosednjimi državami in kot zadnii akt te politike dr. Seipla ie takozva^ ni "Genfer Vertrag."' Zadnta možnost, da se reši država, ie bilo to deianie. Avstrija ie dobila pomoč in z njo seveda tudi kontrolo nad financami. Krona se ie stabilizirala, cene so na trgu iele padati. Oni. ki trezno mislijo, so spoznali veliko delo svoiega kancelaria in ponosni so na moža. ki dela nesebično, ki ie iskal in našel zadajo pot. da reši gospodarsko svoio državo. In to ne samo voditelji krščanskega ljudstva, ampak tudi trezn iin odlični državniki iz tabora socialnih demokratov uvidevaio, da ie delo njihovega kancelaria neprecenljivo. Na drugI strani pn zopet oni, katerim ie blagor države fraza, vpiiejo in rovariio na silno grd način zoper kancelaria. ker ie — duhovnik. # ker se iim zdi.-da ie vse. kar ie v dotiki s cerkvijo in duhovnikom poguba za liudstvo. dasi vidiio, da bi drugačna pot. kakor jo ie odprl dr. Seipel. pripeljala državo v gospodarski polom. T11 sedaj, ko spreiemaio "Genfer Protokol-le" v parlamentu, so tu često viharne ure. Padle so z liberalnega krila, z levice, ostre psovke na kancelaria. zlasti >7. t. m., v! seii. ki ie trajala do 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj, kakor —ezuit. Lieuorimoral. Hochverrat. Lue-gner. Toda kancelar. kateremu prireiaio na vsakem zborovanju1 treznih ljudii ovaciie. ~ie samo-; zavestno odgovoril, da mu ie pač; malo mar. ako ga taki liudie psu-! ieio s priimki: Verraeter, Ver-! brecher. kaiti veliko zadoščenje' mu je. da zna večina ceniti nie-! govo delo. ker vidi. da bo ta akt blaeoslov za vse liudstvo. Tudi to so zgledi politike, toda diametralno nasprotni. Delo' in besede, kako se zelo razliku-ieio. -o- FEDERALNI URAD ZA SO-CITALNO OSKRBO DECE. Otroški urad proti otroškemu delu. New York. Children's Bureau, ki spada pod U. S. Department of Labor, ie federalna oblast za sociialno oskrbo otrok. Vodi a tega urada. Miss Grace Abbott, ie ravnokar, izdala svoie letno poročilo o delovanju otroškega urada. V desetih letih, kar ie bil ta urad ustanovlien, se ie veliko spremenilo v prid boliši oskrbi dece. Tekom teh desetih let je število držav, imajočih posebne zdravstvene oddelke za deco, naraslo od' i na 46; število držav. ki imajo zakone, s katerimi se daie potrebnim materam pravico do penzije, je naraslo od 2 na 40; več kot polovica držav ie ustanovilo preiskovalne komisi- ie v svrho, da se izpopDlnijq koni o oskrbi dece. in slično vilo držav ie organiziralo pos ne urade, ki se brigaio za nei skrbljene otroke in mlade čince. Primeren sistem regist. ciie rojstev se čim dalie bolj |veliavlja in obsega sedaj 66 stotkov celotnega prebival« Združenih Držav. Registra« ie dokazala, da ie veliko štc lo smrti izmed mater in novoi ienčkov nepotrebno, in 42 žav sodeluje sedai s federal vlado v svrho. da se to štei zniža. Otroški urad sicer ne prii suie sebi vso zaslugro za na; dek v sociialni oskrbi otrok: liko pa se lahko reče. da so rs no uspehi njegovih raziskovi.M irf niegovo zainteresiranje jav< nega mnenja za sociialno osi bo dece dali povod zarčin vt ie uvaževanie sociialne oskrl„ za deco in za zakonodaio na tem ! polju. Letno poročilo pregleduje de-lovanje otroškega urada tekonti minulega fiskalnega leta. Iz tej ga pregleda dobivamo pojem njegovem delokrogu in raznovrstnem delovaniu. Med drugim nai omenjamo: razsežna raziskovanja glede posledic nezapos-, lienosti na otroke; sodelovanie s poklicanimi državnimi oblastmi glede proučevanja otroškega dela. oskrbe mater in otrok in mladinskih zločincev v raznih državah: objavljenje V7 poročil in brošur; upravlianie ta-kozvanega Maternitv in Infancy' Act. katerega namen ie pospešiti oskrbo mater in otrok s strani držav s tem. da federalna vlada prispeva k tei oskrbi potom letne podpore. \ svoiem poročilu Miss Abbott nadalje poroča o položaju^ ki ie nastal vsled razvel iavlienia federalnega zakona o otroškem delu. Kakor znano ie bil Kongres spreiel zakon, s katerim se ie ustanavljal federalni standard glede otroškeera dela, pod katerega nobena država ne bi smela iti. Zakon je bil zlasti naperjen proti onim državam, ki so zaostale, kar se tiče otroške zakonodaje. Najvišje sodišče Združenih Držav pa je razsodil, da ie ta federalni zakon protiustaven, in zakon ie bil s tem razveljavljen. "One države, ki dandanes dovoljujejo zaposljenie otrok pod štirinajstim letom so. kar se ti~ če varstva delaiočih otrok, na f-sti stopinji kot Taponska, Kitajska ali Indiia" — zatriuie Miss Abbott v svojem poročilu. Skorai vse civilizirane zapadne države, pravi nadalje ravnateljica otroškeg-a urada, nudiio otrokom ono varstvo, kakršnega se mnogo ameriških držav brani nuditi — namreč prepoved dela za o-troke izpod štirinajstih let. Koliko so otroci Združenih Držav trpeli vsled razvel javi jen ia fe~ deralnega zakona o otroškem del u. more se sklepati iz dejstva., da Ie trinaistorica izmed vseh držav ima že take zakone, ki odgovarjajo v vsakem pogledu minimumu. ki ga je določal federalni zakon. Ker je Kongres že 1 dvakrat poskusil spraviti otroško delo pod federalno kontrolo in ie Najvišje Sodišče obakrat proglasilo dotični zakon protiu--stavnim, ie po mneniu otroškega urada vprašanje sedaj jasno r ali treba popolnoma opustiti načrt federalnega minimuma in se zanašati le na države, ali pa treba delati na to. da si zagotovimo spremembo (amendment) h kon-stituciii. potom katerega bi Kongres dobil pravico napraviti zakon o otroškem delu. "Amend-ment1; — priporoča Miss Abbott — "bi ponudil otrokom vse koristi naše federalne vladavine s tem. da bi dal Kongresu pravi- ; co. da določi federalni minimum prepustitši državam, da smejo ta standard povišati, nikoli pa znižati.' * Miss Abbott v svoiem poroči-Iu .„on.lenia pohvalno zasluge preišnie ravnateliice otroškega urada, Tulia C. Lathrop, pod vodstvom katere ie bila ustanovljena praktična vrednost znanstvenega raziskovanja in vzgoieva-nbi na poliu otroške oskrbe. Miss. Lathrop je član upravnesra sveta organizaciie Foreigen Language Information Service. -o- Slab koni. "Gospod.ie dejal neki hudo-mušnež kočiiažu. katerega se ie iedva držal po koncu, "ali nai Vam pojjiagam držati konja?" "Ne," je dejal mol, "moi kon§ ne pusti, da bi kdo drugi držal za vaieti." > "Ne mislim tako, erospod, mislim namreč, da bi ga držal nai nogah, da ne pade."" NemeceK FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., Chicago, 111. cor. Albert, Phone: Canal 2534.