▼ |IMIVuu« Leto XVmM št« 143 Ljubljana, sreda jnnija 1937 Cena 2 Din Oj^nvnitt^ Loutujana, &nafijeva ulica ft — Telefon tt. 8122. 8123, 812«, 8126, 8126. Inserataj oddelek: LJubljana, fieien-burgova al 9 - TeL 3382, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon St 190. RaCunl prt pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11-842, Praga Cisto 78.180, Wien St 105.241. Naša zastava V zadnjem času se tudi pri nas pojavlja vprašanje zastav. Razprava se vodi v besedah ki na žalost tudi v dejanjih. Mislimo, da je potrebno spregovoriti o tem resno in mirno besedo. Po svoji ustanovitvi je naša država dobila svoj simbol v novi, iz doteda- , nje slovenske, hrvatske in. srbske sestavljeni modro-belo*rdeči trobojnici. Vidovdanska ustava je novo troboj-nico dokončno utrdila kot zastavo naše suverenosti in naše mednarodne individualnosti. Poleg nje so ostale v rabi v raznih delih države m naroda slovenska, hrvatska in srbska trikolora. Ta dejanski položaj se je iz temelja spremenil z zakonom od 3. oktobra 1929., ki je predpisal, da »se v bodoče smejo izobešati in nositi samo državne zastave.« Od tega dne so bile torej slovenska, hrvatska in srbska troboj-nica kot znaki plemenske opredelitve y Jugoslaviji zabranjene. Na svečan način je bila odredba oktobrskega zakona potrjena in proslavljena še s posebno proklamacijo vlade. Dne 4. julija 1930. so namreč člani kr. vlade v izjavi, ki so jo podpisali tedanji predsednik vlade Peter Živkovič in vsi člani kabineta, med njimi za Slovence gg. dr. Anton Korošec, tedanji minister za šume in rudnike, in dT. Ivan Švegelj, minister brez portfelja, narodu objavili, da tvori manifest od 6. januarja 1929 osnovo vsega državnega in nacionalnega razvoja in življenja kraljevine Jugoslavije in da je za vedno postavljeno absolutno načelo: eden narod, ena nacionalna zavest. Poslanica svečano proglaša, da »naj plemenske zastave v pieteti pripadajo preteklosti, nacionalna bodočnost pa hoče samo jugoslovensko na« cionamo trobojnico.« Svojo najvišjo potrditev, da bodi modro-belo-rdeča zastava edini državni ni nacionalni simbol zedinjenega naroda, sta dobila zakon in proklama-cija vlade na zgodovinski dan 6. septembra 1930., ko je kralj Zedinitelj zamenjal stare simbole naše vojske z novim j ugaslo venskim praporom. Takrat je veliki Kralj izpregovoril besede, ki so globoko odjeknile v duši naroda in katere si je dobro poklicati tudi še danes zopet v spomin. Naše stare zastave, je dejal kralj Aleksander, pripadajo naši svetli nacionalni zgodovini. One so najsijajneje izpolnile svojo dolžnost. In ko je vrhovni vojskovodja z lastno roko polku za polkom izročal novo jugoslovensko trobojnico je pozival našo narodno vojsko in z njo ves naš narod, naj z vero v Boga, za kralja in domovino v najtežjih trenutkih upre svoje poglede v ta prapor, ga dviga visoko in brani kot svetinjo, kot čast svojo. Kajti v tej zastavi sta kralj in domovina. Na njej so mani padlih vitezov m zmagovalcev. Od tistih dni je jugoslovenska tro-bojnica zunanji simbol celokupnega našega državnega in narodnega življenja. Ona predstavlja svobodo in neodvisnost našega naroda in njegove države na zunaj. Pod njo plovejo naše ladje po oceanih, z njo gremo v svet, kjerkoli hočemo predstavljati svojo moč in voljo do napredka na katerem* koli polju človeškega udejstvovanja. Ona vihra na čelu naših polkov, a ona spremlja tudi vse dogodke našega notranjega nacionalnega življenja in z njo izraža narod svoje veselje in svojo radost, svojo tugo ki svojo žalost. Jugoslovenska trobojnica danes ni več le hladen znak državne reprezentance in državne oblasti. Ona je simbol vseh plemenitih narodnih teženj in podvigov ter je ravnotako državna, kakor splošno narodna zastava. Pokojni kralj Zedinitelj je z zgoraj navedenimi besedami najbolje obeležil tudi odnošaje napram starim narodnim zastavam. Pod njimi smo se po-edini deli jugoslovenske nacije razvijali in borili, da dobimo skupno trobojnico. Njihove barve so zlasti tudi nam Slovencem v dobi suženjstva bile znak odpora in borbe, samozavesti in volje po narodni svobodi. Jugoslovenski nacionalisti so takrat visoko dvigali belo-modro-rdečo trobojnico. Pod njo je baš napredni in nacionalni element vodil borbo proti zastavam suženjstva in robstva. Pod njo je naše Sokolstvo pripravljajo pot v Ju gosi a* vijo. Pod njo je naša Ciril-Metodova družba branila slovenski narod pred tujim kulturnim in gospodarskim navalom. nt«! vm* -mmsM Tudi danes nacionalni človek ne more biti sovražnik naše nekdanje narodne trobojnice. Naprotno, z njo so povezani naši najlepši spomini na pred-osvobodilne borbe in njej dolgujemo po besedah našega nesmrtnega kralja y«o pieteto in spoštovanje. Pravi na- ČITAJTE ŠIRITE NAROČAJTE »JUT R 0«! Le naprej za sokolskim praporom! Ljubliana je sinoči veličastno sprejela sokolske zmagovalce ter vnovič odkrila svoje jugoslovensko srce Ljubljana, 22. junija. Ljubljana je nocoj na veličasten način sprejela našo zmagovito sokolsko vrsto, ki se je vrnila iz Beograda. Kdor je hotel videti in slišat;, kako misli in čuti naše belo mesto — je videl in slišal. Neštete sokolske vrste so korakale po ulicah, visoko so vihrali sokolski prapori, mogočno se je svetil zmagoviti meč kralja Aleksandra Zedinitelja v rokah zmagovalcev. Srca so krepko udarjala ob pogledu na tisočero množico mladine, ki je oduševljena, vihteč jugoslovenske trobojnice in prepevajoč z&-nosne narodne koračnice korakala v po-vorki. Burno so pozdravljale množic3 cb ulicah, z oken so doneli pozdravi, plapolali robci: Živeli Sokoli, živela Jugoslavija! Bil je edinstven, nepozaben prizor, ki se je mu 1 gledal"-' rostornem trgu pred Narodnim vlomom, kjer se je pc-vorka ustavila in zbrala. Več ko deset tisoč ljudi je napolnilo trg in vse nanj vodeče ulice Kakor giorn so odmevali sokolski klici desettisočglave množice. Ne, ne bo konec (•'•goslovenske misli, ne bo podlegla sokolska stvar! Mladi rod je tu, žareč od požrtvovalne pripravljenosti za nacionalno delo, silen in močan, odločen, borben — ta se nikdar ne ukloni nobeni sili, ki bi hotela škodo storiti veliki jugoslovenski ideji. Ogromna množica na kolodvoru Ko je ob 20. izpred Narodnega doma krenila dolga vrsta Sokolov, Sokolic in na-raščajnikov v krojih in v civilu, s prapori V6eh sokolskih edinic s področja velike Ljubljane na čelu, proti kolodvoru, se je obakraj ceste že začela zbirati množica občinstva, ki je dala slutiti, da bo nocoj vsa Ljubljana zagorela v plamenu nacionalne in sokolske misli. Pred poslopjem glavnega kolodvora na Masa ry ko vi cesti se je kma-hj po 20. uri zgrnila tolikšna masa sveta, kolikršno vidimo zbrano samo ob največjih, najpomembnejših narodnih dogodkih. Peron so napolnili Sokoli v krojih z prapori in del narodnega občinstva. Prišli so tudi v Ljubljani bivajoči funkcionarji savezne in župne uprave s prvim starešino Ganglom in pa celokupno predstavništvo Ljubljanskega Sokola, iz katerega vrst so zmagovalci izšli. Ko je brzec ob pol 21. privozil na postajo, je sokolska godba zaigrala koračnico, Sokol i ce pa so s cvetjem obsule izstopajoče zmagovalce. Prvi se je na stopnicah vagona pojavil br. Neli Zupančič z mečem Viteškega kralja Aleksandra v rokah, za njim pa ostali njegovi zmagoviti tovariši, vsi že s cvetjem okrašeni. Ves prostor med vlakom in kolodvorskim poslopjem je ^odmeval od burnih ovacij, ki jih ie množica zmerom iznova prirejala fantom, ki so na tako sijajen način vnovič vklesali ime Ljubljane in njenega Sokola v knjigo prvih in najboljših in so se vrnili v svoie domače mesto s simbolom zmage v rokah. S perona je množica spremila zmagovalce v široko razporejeni kare na Masarykovi cesti, kjer so iz deset in več tisočev grl zaorili novi klici navdušenja. Zaman so stražniki z, vnemo skrbeli, da ne bi nihče iz množice stopil preko predpisane črte. Iz špaliria so se znala iztrgati dekleta, da eo pohitela k zmagoviti vrsti in fante zmerom iznova obsipala s cvetiem. Tu je pred vrsto s tonil starosta Ljubljanskega Sokoja br. Kaizeli in v preprostih, a iskreno toplin besedah ogovoril zmagovalce ter jim čestital. >Vaša zmasra je najbolje zagotovilo, da se bodo uresničile besede našega Velikega kralja Zedinitelin — pri tej priliki je množica viharno vzklikala: •»Slava!« — cionalist nikdar ne bo žalil naše stare slovenske zastave. Z gotove strani se poskušajo ustvarjati situacije, v kajterih naj bi se jugo* slovenski nacionalisti prikazali kot so-sovražniki belo-modre-rdeče zastave. Zaman so ti poskusi! Prepričani smo, da bodo nacionalni ljudje povsod vsako prozorno provokacijo z dostojanstvom zavrnili in obrezuspešili vsak poskus, izkonstruirati nasprotstvo med starimi slovenskimi barvami in našo jugoslovensko trobojnico. Jugoslovenske barve ne vihrajo nad našo državo in našim narodom kot zatiralke naše stare častitljive zastave, temveč kot njejjfi ikflRČne dopolnilke. besede, s katerimi je ogovoril tehmovalno vrsto, ki si je prvič priborila njegov meč in izrazil upanje, da bo ime Ljubljanskega Sokola ostalo v tem meču vrezano do kraja. Pozdravljam vas v imenu Ljubljane, ki je danes ponovno izpričala, da ie sokoi-ska, v imenu župe in v imenu starega So-koJa, iz katerega ste izšli- Zdravo!« Triumfalen pohod v mesto Razvila se je izpred postaje povorka. Na čelu je šla sokolska godba, med katero so nosili mladi naraščajniki v krojih lampi-jončke. Za godbo so korakali predstavniki saveza, župe in Ljubljanskega Sokola, za njimi pa dve četi Sokolov v krojih in prav tako tudi dve četi naraščajnikov. Množice ostalega občinstva so se uvrstile v sprevod,najprej člani Sokola z znaki, nato pa nepregledne vrste moške in ženske mladine, pa seveda tudi starejših. Na obeh straneh povorke so množice tvorile špalir in pozdravljale tekmovalce, da ni hotelo biti vzklikov ne konca ne kraja, ampak se je vzklikanje Sokolstvu, sokolski ideji, Jugoslaviji, narodnemu edinstvu razlegalo v oddaljene mestne ulice. Povorka, v kateri je korakalo najmanj 4000 ljudi, je izpred kolodvora krenila po Miklošičevi cesti čez Marijin trg, po Prešernovi ulici, vso pot pa je bila deležna urnebesnega pozdravljanja. Okna na hišah so se odpirala, z njih pa so na povorko padali šopki cvetja. Množice na hodnikih so z navdušenjem sledile zmagoslavnemu po*hodu Sokolov skozi mesto. Na Aleksandrovi cesti in pred Narodnim domom, je Sokole pričakala tako ogromna množica, kakršne Ljubljana že zlepa ni videla. Pred Narodnim domom se je povorka razmestila v trden četverokot, okrog katerega so se zgrnile ostale množice, da je bil ves prostor pred Narodnim domom, na Bleivveisovi cesti tja do tivolskega parka prepoln občinstva, ki ni prenehalo vzklikati. Zbor pred Narodnim dom&m Očividci ki znajo presoditi število zbranega ljudstva, sodijo, da je bilo zbranih najmanj 10.000 ljudi. Ko sc viharni vzkliki sokolske mladine kar niso hoteli poleči, je glas sokolske trornbe oglasil splošno tišino. Kakor bi trenil, je ves prostor utihnil in množice so pazno poslušale prvega pod-starešino SKJ br. Engelberta Gangla, ki je nagovoril zmagoslavno vrsto sokolskih borcev. Rekel je med drugim: »Bratje borci- zmagovalci! Oficielna Ljubljana ni smatrala za potrebno, da vam ob priliki, ko prinašate v Ljubljano najvišje odlikovanje — meč kralja Aleksandra izkaže svoje priznanje in vas pozdravi. Iz množice so zadoneli klici: »Slava kralju Aleksandru! Ali zato je vsa sokolska nacionalna Ljubljana na vaši strani. Blesket vašega svetlega meča mora razgnati temo-mora zabliskati na vse štiri strani sveta, da ga vidijo tam, kjer bijejo rodoljubna slovanska srca. Na ostrini tega svetlega meča je pritajeno pero, s katerim je kralj Aleksander poklonil jugoslovenskemu Sokolstvu prehodno darilo. Smatram za svojo sveto dolžnost in radost, da vas- bratje borci in zmagovalci, v imenu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije pozdravljam in da vam v imenu jugoslovenskega Sokol-stva iz dna duše čestitam. Zmaga vaša je pošteno priborjena tam, kjer so se srečali najboljši borci Sokolstva. Vi- ki ste pojili duše s pravirom sokolske misli, ste z brezprimernim delom in požrtvovalnostjo osvojili to zmago. Vi pojdete, kamor vas pozovemo- Vi ste avantgarda. Visoko dvigajte ta meč proti vsemu kar nj zdravega in plemenitega. Delajmo, da se vzpne visoka sokolska zavest ob njem, da bo vse, kar imamo. v korist enotne Jugoslavije rn njenega mladega kralja Petra II. Ob tem meču se vijejo naše državne in naše sokolske zastave. Mi stopamo preko vsega s ponosnim čelom, nam na čelu stopajte Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša meeeftao Din 25*— Za tnozemstvo Din 40*— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 312«, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon 6L 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon St. 65. ' Rokopisi se ne vračajo. vj. ki ste pripadnika Sokola in jugoslovenske sokolske rodbine. Borba za ideale je naš smoter. Vemo. da smo na prav, poti, na kateri bo ostal vsak do zadnjega diha. Vj borci, vzorniki naši, in vj vsi, ki ste prišli. da se radujete viteške zmage, dajte duška, da vzkliknemo vsi skupaj starešini jugoslovenskega Sokola, kralju Petru II. »Zdravo!« Govct podstaJToste br. Gangla je neprestano prekinjalo burno odobravanje. Njegovemu vzkliku so se pridružile množice v nepopisnem navdušenju. Iz tisočev grl je odmevalo; Zivio kralj! Zivela Jugoslavija! Podstarešina br. Gangl je tekmovalcem vsakemu po-sebej stisnil roko, godba je zaigrala »Bože pravde«. Navdušene množice so v mogočnem zboru pele z godbo. Bil je nepopisen trenutek. Še je navdušeno zado-nela nesem soko^skjh legij: »Naj vihar le hrumi, vsak na svojem mestu stoj! V žilah knj nam kipi. udri na sovražni roj! Padla so še strumna povelja sokolskih poveljnikov; »Na desno!«, nakar so sokolske čete krenile v prostore Narodnega doma. ostale številne množice pa so se začele počasi razhajati in še pozno zvečer niso hotele zapustit} ulic, na katerih se je nocoj izvršilo tako veliko dejanje sokolske zavest(j. Ura. gre že proti enajstim in še vedno prinaša večerni vefcnič skozi odprta okna redakcije odmeve eokolskih pozdravov ... Zaključek sokolskih svečanosti v Beogradu Državna prestolnica je Se vedno pod vtisom svečanosti, ki so jo tako nepričakovano vso zajele Beograd, 22. junija, p. V Beogradu so se danes zaključile velike sokolske svečanosti, ki so se povsem nepričakovano razvile v mogočuo sokolsko manifestacijo s sodelovanjem vsega beograjskega prehival-stva, tako da se j« državna prestolnica te tri pravoslavne binkoštne praznike spremenila v sokolsko taborišče. Posebno včerajšnja impozantna povorka po mestu je napravila na ljudi izredno globok vtis in še danes ves Beograd govori samo o njej in o ostalih sokolskih prireditvah. Sokolski voditelji &o bili naravnost presenečeni spričo tako spontanega sodelovanja vse prestolnice pri teh prireditvah, ki prvotno kot običajni zlet beograjske župe nikakor oiso bile zamišljene tako, da bi se morala pritegniti k njim stotisočgla-va prestolniška množica. V savezu SKJ danes z zadoščenjem naglašajo, da je župni zlet izredno u pel, da je bila tudi njegova organizacija naravnost vzorna, Čeprav je načrt predvideval mmogo manjši obseg, odnosno manjšo udeležbo članstva in občinstva. Sokoli so spričo včerajšnjih nepopisnih manifestacij Beograjčanov globoko prepričani, da se je z njimi vsa prestolnica izrazila za velike sokolske in nacionalne ideje. Visoko je dvignilo moralni in nacionalni poanen bin-koštnega sokolskega zleta v Beogradu dejstvo da je Nj. Vel. kralj Peter H. poklonil beograjski župi ob tej priliki novi prapor Brez najmanjše zavisti se povsod vidi tudi veselje in zadoščenje, da so si kraljev meč zopet priborih ljubljanski So- k°Posebno pozornost so vzbudile včera j popoldne na zletišču pri vsej prisotni množici besede, ki jih je izrekel kraljev namestnik dr. Ivo Perovič. Prišel je na zlet v sokol-skem kroju. Ko je izročil kraljevo zastavo starešini beograjske sokolske župe generalu Stajiču, je rekel: »Sprejmi ta prapor, ld ga poklanja sokolski župi Nj. Vel. kralj Peter II-, da bi se pod njim zbrali vsi Sokoli, pripravljeni braniti kralja in domovino, pripravljeni za vselej čuvati najvišji narodni ideal, državno in narodno edinstvo, ter tako izpolniti največjo nalogo, ki nam jo je naložil blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. To je ono, kar bo povedi o Jugoslavijo in jugoslovenstvo do veličine, moči in napredka.« Na podoben način je bfl včera j popoldne izročen tudi dragocen meč Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja zmagoviti vrsti Ljubljanskega Sokola, ki se je davi z vsemi ostalimi udeleženci zleta iz Slovenije vrnila nazaj proti Ljubljani. V o talem je bil danes Beograd še zmerom ves v sokoLskean razpoloženju. Jugoslovenske in bolgarske zastave so še vihrale s hiš in ulice £0 bile še zmerom zelo živahne. Danes popoldne je bolgarski poslanik na našem dvoru Popov na bolgarskem poslaništvu svečano spirejeJ voditelje Sokolstva ki bolgarskih Junakov. Zvečer ob 6. so Junaki na Kalemegdanu priredili javni koncert, h kateremu je spet prišla velika množica ljudi, ki so se ob tej priliki prisrčno poslavljali od svojih bratskih go-tov iz Sofije. Zvečer ob 23. uri so se Junaki sofi j(ke župe s svojim posebnim vlakom spet odpeljali iz Beograda nazaj v Sofijo. Na postaji jih je zadnjič pozdravila izredno velika množica ljudi, vsa prekipevajoča čustev slovanskega sokolskega bratstva. Bruselj Bivši bojevniki zahtevajo preklic amnestijskega zakona in hočejo tako dolgo oblegali prestolnico, dokler njihovi zahtevi ne bo ugodeno Bruselj, 22. junija, br. Razburjenje zaradi amnestijskega zakona, s katerim se odpuščajo vse kazni zaradi veleizdajalske-ga početja Flamcev med svetovno vojno, ko so paktirali z nemškimi okupacijskimi oblastmi, se še vedno ni poleglo. Posebno razburjeni so bivši bojevniki, ki ne morejo pozabiti, da so mnogi njihovih tovarišev zaradi tega početja morali dati svoje življenje. Ker vlada ni hotela ugoditi zahtevam, da bi se izvajanje zakona odgodilo za nedoločen čas, so bivši bojevniki sklenili prirediti jutri pohod na Bruselj. Vodstvo njihove organizacije je včeraj izdalo nalog, naj vse organizacije organizirajo pohod svojih članov tako, da bodo jutri dopoldne ob 10. prispeli v Bruselj. Računajo, da bo pri tem pohodu sodelovalo okrog 50.000 bivših bojevnikov. Minister pravde, ki zastopa v Ameriki odsotnega ministrskega predsednika Van Zeelanda, je imel danes po radiu govor, v katerem je še enkrat pojasnil stališče vlade glede amnestijskega zakona, naglaša-joč, da želi vlada doseči s tem zakonom pomirjenje in slogo vsega belgijskega naroda. Svaril je pred nepremišljenimi akcijami, ker je vlada trdno odločena, za vsako ceno ohraniti red in mir. Kljub temu pozivu pa so bojevniki krenili na pot m nameravajo tako dolgo ostati v Bruslju, dokler zakon ne bo preklican. Bruseljska policija je v pripravljenosti, po potrebi pa bo poslano na ulice tudi vojaštvo. V Bruslju vlada veliko razburjenje Mnogi zapuščajo mesto in beže na deželo, da bi se izognili morebitnim neredom. Manifest španske vlade Po padcu Bilbaa poziva valencijska vlada k nadaljnjemu odporu — Frankovci prodirajo proti Santa ndru Valencija, 22. junija, br. Valencijska vlada je imela danes dolgotrajno sejo, na kater' je razmotrila položaj na bojiščih in v notranjosti države po uspehu upornikov" na baskovski fronti. Po seji ie bil objavljen manifest vlade, ki ugotavlja, da so morale vladne čete po junaški borbi in žilavem odporu naposled vendarle izprazniti Bilbao in ga prepustiti sovražniku, ker so franeovci zavzeli vrhove, kj obvladajo Bilbao z južne strani in del mesta na levem bregu Nerviona. Čete so 6e umaknile v popolnem redu. Ves vojaški material je bil poprej spravljen na varno, prav tako tudi velika množina industrijskih izdelkov. Vladne žete so zavzele novo obrambno črto, ki sega od levega brega Cadague, in imajo v svojih rokah vse industrijsko in rudniško področje od predmestja Burse- na dalje. Proglas končuje z besedami- Bilbao je izpraznjen, toda baskovsko ljudstvo ni premagano. Naroda, ki 6e zna boriti do zadnjega diha ni mogoče premagati Razstrefitev nacionalističnih rovov Madrid, 22. junija, br. Obrambni odbor poroča, da so Iranoovci, ki so obkoljeni v univerzitetnem okraju, izkopali dolge rove proti postojankam vladnih čet, žele? z minami izzvati zmedo, da bi se mogli umakniti. Vladne čete pa so z obstreljevanjem izzvale eksplozijo, ki je razdejala velik del rovov. Mnogo francovcev je pri tem našlo smrt, njihove glavne postojanke pa so s tem uničene. SploSno pričakujejo, da ee bodo ©bleganci sedaj pstofe Poročila frankovcev Bilbao, 22. junija, AA Včeraj so nacionalisti prodrli do prvih hiš industrijskega mesta Baracaldo, ki je 14 km severnoza-hodno od Bilbaa. Baskovski vojaki so se hudo branili. Verjetno hočejo zgraditi novo utrjeno fronto tik nad Bilbaom. Nacionalisti še vedno prodirajo na baskovski fronti, kjer eo zavzeli že nekatere vrhove zahodno od Bilbaa. Na leonski fronti so nacionalisti z naskokom zavzeli Penaiume-ras. Sovražne izgube eo hude. Na fronti pri Cordob so nacionalisti zavzeli Puntales. Na bojišču v Estremaduri so nacionalisti zapodili vladne oddelke pri Campiiosu. Na baskovski fronti se nadaljuje prodiranje nacionalističnih čet, ki so zavzele kraja Okvendejos in Penablancas zahodno od Bilbaa . . „ . . Bublin, 22. junija. AA. Semkaj je prispelo 600 članov irske brigade, ki 6e je pod povel-stvom generala O' Duffya borila vec mesecev na strani Španskih nacionalistov. Koj po prihodu so prijeli devet članov brigade zaradi nedovoljene noSnie orožja. Republikanci se utrjujejo Madrid, 22. junija, o. Na severni fronti se je republikanska vojska malone spet vsa reorganizirala in uredila. Republikanci so pričeli močno utrjevati svoje nove postojanke na levem bregu reke Cabajure, od koder je njih topništvo še pred padcem Bilbaa obvladalo vso bilbajsko kotlino in nacionaliste močno oviralo v njihovi ofenzivi. Baskom je bilo iz Madrida in Barcelone poslanih na pomoč tudi več es-kadril letal, tako da se bodo vsaj v bližnjih dneh lahko uspešno obranili nadaljnjih nacionalističnih letalskih napadov. Med tem se todi republikanska ofenziva pro« Huescl naglo nadaljnje. Republikansko topništvo je danes močno bombardiralo razne vojaške objekte v mesta ter povzročilo nacionalistom veliko materialno Stodo. Predsednik n. interna-cionale demisioniral Ženeva, 22. jnt^ja. A A. Predsednik drage jnternaciooale belgijski senator Debruo-qučre je sporočil izvršnem« odbora socialistične internacionale, da je odstopil. Iivr-. iai odjbot ea fipfttefia a a&tA. Naraščajoča napetost med Anglijo in Nemčijo Vzroki in posledice odpovedanega Neurathovega obiska , v Londonu — Razburjenje na Angleškem London, 22. junija, b. Sinočne večerne izdaje londonskih listov so objavile komunike nemškega poročevalskega urada, da je obisk nemškega zunanjega ministra naenkrat v Londonu odpovedan. (Komunike smo objavili v včerajšnji številki). Neurath bi moral odpotovati iz Berlina v London jutri. Vest o odgoditvi njegovega potovanja je vzbudila v londonskih krogih splošno presenečenje in celo vznemirjenje, saj je prišlo do odgodjtve prav v trenutku, ko je tud,- Francija, zaradi Blumovcga padca zašla v hudo notranjepolitično krizo. V Londonu se boje, da n® bj notranjepolitične homatije. ki zmanjšujejo tudi zunanjepolitično odpornost Francije, opogumile Nemčjjo h kaki akciji, kj bi položaj še poslabšala. Povod za ta nepričakovani korak Berlina je nemška trditev, da je neka podmornica valencijske vlade torpedirala nemško križarko »Leipzig«. Nemčija je zahtevala v svojem protestu ki ga je poslala londonskemu nadzornemu odboru, naj se v smislu pred kratkim sklenjenega sporazuma štirjh kontrolnih velesil takoj izvedejo represalije Proti valencijskj vladi. Toda napada na nemšiko križarko ni nihče videl. Nemška vlada razen tega sama izjavlja, d3 je bil napa-d neuspešen in da ni povzročil nobene materialne škode. V Londonu ugotavljajo nadalje, da je Nemčija vložila svoj protest šele pet dni potem, ko se je napad, kakor sama zatrjuje. izvršil, jn sicer šele tedaj, ko je z Italijo ▼red spet stopila v londonski odbor za ne-vmešavanje v španske zadeve, iz katerega je malo prej i'/fitooila zaradi znanega incidenta s križarko -»Deutsehland«. V soboto je bjla naglo sklicana konferenca. poslanikov Italije. Nemčije in Francije pri Edenu. Eden in francoski poslanik Oor-bin sta bila mnenja, da .je nemogoče sklepat; o kakršnihkoli ukrepih proti komurkoli. dokler se zadela objektivno ne preišče. V debati o Španiji, kj ?e je vršila včeraj v angleški spodnji zbornici, ^ vsi poslanci potrdili pravilnost tega Edenovega stališča. Nemčija z Edenovim stališčem ni bila zadovoljna in je reagirala nanj s tem. da .je nemško zunanje minisfnstvn sporočilo angleškemu poslan:|ku v Berlinu da se minister Neurath zaradi napetosti, ki se je znova m>iav;]a v španskih vodah, ne bo podal ▼ London. Tako se ie položaj naenkrat silno poslabšal in v londonskih uradnih k rog j h prav nič ne prikrivajo vznemirjenja spričo tega nepriČakovpreera preokreta. ki je pokopal vse nade v os+varjtev angleškega načrta za pomirienje mednarodne atmosfere, ki naj bi pe začelo v Španiji. V Londonu in Parizu se niso preprii Pariz, 22. junija, br. Čeprav je glavna pozornost francoskega tiska posvečena razpletu vladne krize, spremljajo listi z veliko pozornostjo tudi diplomatske razgovore o incidentu nemške križarke »Leipziga. Nemčija zahteva, naj bi združene mornarice velesil demonstrativno obiskale več španskih luk, ki so v oblasti valenciiske vlade in tam izvršile primerno demonstracijo. Ta zahteva nemške vlade pa je naletela v Londonu na priličen odpor. Kakor poroča današnji >Temps<, v Londonu niso prepričani, da je bil res izvršen napad na nemško križarko od podmornice valencij-ske vlade. Nemčija za to ne more navesti nobenih dokazov, čudno se tudi zdi, da bi bila nemško križarko štirikrat zaporedoma napadla isia podmornica, a vsakokrat brez uspeha. Če je bila podmornica tako blizu, da so io lahko videli in ugotovili njeno pripadnost. bi gotovo ne zgrešila cilja. Tudi ni z ničemer dokazano, da je pripadala, ta podmornica vojni mornarici valencijske vlade. Valencijska vlada odločno zanika, da bi bile trditve nemške vlade resnične. Merodajni angleški krogi so nato že skeptični napram nemškim trditvam, in odklanjajo nemške zahteve. Angleška vlada je imela včeraj in danes izredno sejo, na kateri je razpravljala o tem incidentu. Težavna posvetovanja zastopnikov velesil London, 22. junija. w. Danes popoldne so se v zunanjem ministrstvu znova sestali zunanji inister Eden, francoski poslanik Corbin, nemški poslanik Ribbentrop in italijanski poslanik Grandi. Posvetovanje je trajalo polne štiri ure, vendar pa ni prišlo do nikakega sporazuma. Po tej konferenci je bil izdan komunike, ki ugotavlja, da nI dosežen ni kak sporazum glede ukrepov v zvezi z incidentom z nemško križarko »Leipzig«. Zastopniki velesil so proučevali ukrepe, s katerimi bi se povečala varnost kontrolnih ladij. Komunike Izrecno naglasa, da ne more biti govora o kakršnihkoli ukrepih proti valencljskl vladi, dokler se zadeva vsestransko ne preišče. Komunike tudi poudarja, da Anglija, Francija in Italija niso pristale na to, da bi sodelovale pri kakršnikoli demonstraciji proti valencljskl vladi, kakor to zahteva Nemčija. K temu komunikeju je zunanje ministrstvo dodalo komentar, v katerem poudarja, da velesile še nadalje proučujejo način, kako bi se preprečili slični incidenti. V londonskih oficielnih krogih napeto pričakujejo, kako stališče bo sedaj zavzela berlinska vlada. V Londonu prevladuje prepričanje, da bo Nemčija otresla vseh obveznosti glede Španije ter da si bo na lastno pest iskala zadoščenje. Nemčija bo najbrž napovedala Španiji vojno. London, 22. junija g. Pozno zvečer je zunanji minister Eden ponovno povabil k sebi na skupno konferenco francoskega, italijanskega in nemškega poslanika. Pred tem se je vršil pri ministrskem predsedniku Chamberlainu pol ure trajajoč posvet ministrov. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, skuša Italija posredovati in predlaga, naj bi velesile poslale vaJencijski vladi skupno demaršo. v kateri bi zahtevale podrobna pojasnila glede incidenta z nemško križarko »Leipzig«. Valencijska vlada naj bi se Nemčiji jasno opravičila in dala popolno jamstvo, da se talu incidenti ne bodo nikdar več ponovili. Zdi pa se, da se Nemčija tudi s tem ne bo zadovoljila. Položaj presojajo v londonskih krogih dokaj pesimistično in ne izključujejo možnosti novih, zelo resnih komplikacij. Angleška in francoska vlada sta v stalni zvezi in sproti izmenjavata svoje mnenje. Izvedelo se je tudi, da bo poslala Anglija v španske vode večje število svojih ladij, ter da bo povečala tudi število ladij svoje mornarice v Gibraltarju in na M«*lti. Nemško stališče Berlin, 22. junija. AA. Uradna nemška agencija poroča, da v berlinskih političnih krogih z velikim zanimanjem spremljajo razgovore med štirimi velesilami. Če bi se pokazalo, da ne pojmujejo dovolj težavnosti poiožaja in če sc ne bi odločili za zadosti energične ukrepe, izjavljajo v Berlinu, da bi to pomenilo samo posredno dajanje potuhe španskim boljševikom. Zgodovina špansike državljanske vojne bi obogatela še za ©no usodno zamujeno priložnost. Obnova vlade ljudske Sronte Ker so socialisti odklonili sodelovanje v vsaki drugi vladi, bo Chautesnps v glavnem obnovil Blumov kabinet Pariz, 22. junija. w. Senator Chautemps je danes ves dan nadaljeval pogajanja za sestavo nove vlade. Zvečer se je zatrjevalo, da bo še nocoj predložil predsedniku republike listo novega kabineta. Kakor so že včeraj napovedovali, je Chautemps sklenil obnoviti vlado ljudske fronte, tako da bo, kakor izgleda* obnovljena bivša Blumova vlada le v malo spremenjeni obliki. Do tega je pripomogel pred vsem sklep socialistične stranke, ki je na svoji današnji seji glavnega vodstva odklonila sodelovanje v vsaki drugi vladi. Blum je imel na tej seji obširen govor, v katerem je orisal politični položaj in pojasnil, zakaj se je odločil za ostavko. Na izbiro so mu bile samo tri možnosti; 1. kapitulacija, na katero pa ni mislil niti trenutek, 2. odpor z apelom na ljudske množice, kar pa bi baš v dobi svetovne razstave dovedlo do nemirov in ogrožalo vse gospodarstvo in S. demisija. To je bila po njegovem mnenju edino pravilna rešitev v interesu države. Končno je naglasil Blum, da so radikalni socialisti lojalno sodelovali v njegovi vladi ljudske fronte in da je zaradi tega edino pravilno, če tudi socialistična stranka brez omejitev podpre vlado, ki jo ssstavlja Chauteraps. Popoldne se je vršila seja vodstva vseh strqnk ljudske fronte in je bilo tudi na tej seji sklenjeno, da so te tranke voljne so- delovati v novi vladi. Komunisti so izja-I vili, da so pripravljeni stopiti v vlado. Chautemps je po tej seji nadaljeval razgovore in zatrjuje se, da je lista vlade v glavnem že gotova. V novi vladi bodo ostali skoraj vsi dosedanji ministri z izjemo finančnega ministra. Kot najresnejša kandidata za finančno ministrstvo se omenjata radikalna poslanca Palmade in Bonnet. Vojno ministrstvo bi prevzel predsednik radikalske frakcije Champinchi, če ne bo ostal na tem mestu Daladier. Leon Blum je določen za podpredsednika vlade, Paul Boncour in Sar-raut pa bosta ministra brez portfelja. Pariz, 22. junija. AA. Današnji pariški jutranjiki se največ ukvarjajo s posvetovanji za sestavo nove vlade. Vsi listi so si edini, da glede na številčno razmerje v poslanski zbornici ne more biti govora o kakšni drugi kombinaciji, kakor o novi vladi ljudske fronte. Nekateri listi izrekajo upanje, da bo v novi vladi ljudske fronte imela prvo besedo radikalno-socialistična stranka in ne več socialisti kakor doslej. London, 22. junija. AA. Britanski listi spremljajo z razumljivim zanimanjem razvoj francoske ministrske krize. »Times« pravi, da so sedanjo krizo že davno pričakovali, ker se je desno krilo radikalov že takoj v začetku le s težavo vživelo v okvir ljudske fronte. Obisk kralja Karola v Varšavi Varšava, 22. junija. AA. Po poročilu listov prispe Nj. Vel. kralj Karol v Varšavo 26. junija ob 16.30. Med njegovim obiskom bo velik pregled vojaških čet in letal. Nj. Vel. kralj bo nato a prestolonaslednikom Mihajlom in presednikom poljske republike Moščickim odpotoval v Krakov, kjer se bo poklonil na grobu maršala Pilsudskega. Dvorec Lazienki, kjer bo Nj. Vel. kralj stanoval ves čas svojega obiska v Varšavi, je že pripravljen. Kralja Karola bo na poljSko-rumunski meji sprejel planinski lovski polk in mu izkazal ča.-ti. Dve četi tega polka pc-jdeta nato v Varšavo na svečanosti, ki jih pri rede kra!^ na Čast v poljski pre- Papež in Hiti« Rim, 22. junija. AA. Tukaj so se razširile govorice, da namerava papež izključiti iz katoliške cerkve državnega kancelarja Hitlerja. V vatikanskih krogih izjavljajo, da take vesti širijo samo nepoučeni krogi. Vatikan ne bo storil ničesar, kar bi dalo Nemčiji povod, da bi lahko odpovedala konkordat. V vseh spornih vprašanjih hoče Vatikan ostati v okviru diplomatske akcije. Bavarski notranji minister je nedavno izjavil nekaj o zapiranju katoliških srednjih šol. Iz krogov, ki so blizu sv. stolici, se izve, da bo sv. stolica kmalu pojasnila na uraden način svoje stališče. Berlin. 22. junija. Havas: Policija Je v noči od sobote na nedeljo aretirala ln zaprla 22 protestantskih duhovnikov. Tu-. di več drugih oseb je bilo aretiranih v tej l zvezi. 1 Beležke Tržaško gostovanje in mednarodna politika Izredni uspeh, ki ga je ljubljanska opera dosegla v Trstu in na Reki, je vzbudil pozornost tudi v inozemskem časopisju, ki pa 'seveda gostovanja ne presoja toliko z umetnostnega, kakor s političnega stališča. Poučen za nemško naziranje je člančič, ki ga je gostovanju posvetila znana »Frankfurter Zeitung«. Najprej govori o slovenski in hrvatski narodni manjšini v Italiji in o njenem položaju, nato pa med drugim nadaljuje: »Italijansko-jugoelovensk i sporazum je prinesel narodni manjšini vidno olajšanje in italijanska oblastva so dovolila ljubljanski operi slovensko gostovanje v Trstu. To gostovanje se je razvilo v manifetacijo italijansko-jugoslovenskega zbližanja. Slo-veaci in Slovenke, ki so bili med poslušalci seveda v večini, so bili do solz ginjeni, ko so po skoraj 20 letih prvič spet stali pred njimi pevci iz Ljubljane in jim predvajali igro v njihovem maternem jeziku. Bili so trenutki, ko je glasno ihtenje napolnilo vso hišo. Tudi navzoči Italijani so bili ginjeni spričo takih čustvenih izlivov. Predstavi so prisostvovali mnogi tuji konzuli, med njimi tudi zastopniki držav, ki jim sporazum med Rimom in Beogradom ne gre v politični račun. Takšni tudi gledalci so si morali na tihem pač zastaviti vprašanje, ali sprava med dvema sosedoma, ki vrača polmilijonski narodni skupini pravico do materinega jezika, ne pomeni boljšega prispevka evropskemu miru, kakor neka j kakršnihkoli paktov s pripadajočimi vojaškimi dogovori. Marsikateremu državniku bi želeli, da bi bil prisostvoval tržaškemu gostovanju ljubljanske opere.« Predsednik vlade o Sokolstvu Kakor smo že poročali, so v nedeljo na Visokem v Bosni slovesno odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandru Zedini-telju. Z odkritjem spomenika je bilo združeno razvitje prapora Sokola na Visokem. Prapor je podaril predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je bil tudi kum in je osebno prisostvoval razvitju z ministroma dr. Kaludjerčičem in dr. Behmenom. Pri razvitju prapora je predsednik vlade dr. Stojadinovič pozdravil zbrane Sokole z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal: »Kot predsednik vlade in član velike sokolske družine poklanjam to zastavo so-kolskemu društvu na Visokem, ker cenim vzvišeno in rodoljubno delo Sokola na Visokem, kakor vseh Sokolov Sirom naše države. V tem slovesnem trenutku želim s tega mesta, da Sokolstvo do konca nadaljuje svoje delo v slavo domovine, kralja in naroda. Pozdravljam vas vse z našim bratskim iskrenim pozdravom: Zdravo!« Po razvitju zastave je bil banket v frančiškanskem konviktu, kjer je predsednik dr. Stojadinovič še enkrat govoril o Sokolstvu. Poveličeval je delo pokojnega kralja Aleksandra, ki je zapustil vsem Jugoslo-venom veliko oporoko: čuvajte Jugoslavijo! »Tej oporoki bomo služili in jo izpolnili samo in edino s sokolsko idejo, idejo borbe in napredka, ki ji služijo sokolski borci širom Jugoslavije. Sokolska ideja je zavzela silen razmah med našim narodom ter igra danes eno najbolj važnih vlog v našem narodnem življenju. Sokolska ideja bo tudi največ doprinesla k napredku naše države«. Resolucija zemljoradnikov V ponedeljek so se sestali v Sarajevu delegati zemljoradniške stranke iz Bosne in Hercegovine. Sestanku je predsedoval bivši narodni poslanec inž. Jovo Popovič. Med drugimi so govoril o političnem položaju in o organizaciji zemljoradniške stranke na teritoriju drinske banovine dr. Tupanjanin, dr. čubrilovič, Bogdanovič in čeda Kokanovič. Ta je apeliral na delegate, naj sploh ne razpravljajo o vprašanju prekrstitve »Saveza zemljoradnikov« v »Srbsko zemljoradniško stranko«. Spremembo je predlagal dr. Branko čubrilovič, toplo pa jo je priporočalo tudi gotovo zagrebško časopisje. Kokanovičev predlog, naj se o spremembi imena sploh ne govori, so vsi navzoči burno pozdravili. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri izrekajo delegati zaupnico vodstvu Saveza zemljoradnikov z dr. Joco Jovano-vičem na čelu. Zbrani delegati pozivajo g. Jovanoviča, da »nadaljuje z akcijo za dosego popolnega sporazuma med Srbi in Hrvati, ki bo povsem zadovoljil interese in čuvstva tako Srbov, kakor Hrvatov, a pri tem čuval interese državne celote in privedel že v bližnji bodočnosti do uresničenja naše kmetske države«. Resolucija zemljoradnikov je mnogo bolj rezervirana nego ona Davidovičeve skupine ter pomeni v stvari programatičen odcep od demokratov. Ker tudi staroradikali ne odobravajo stališča Davidovičevega glavnega odbora, so sedaj v tk. zv. beograjski združeni opoziciji programska nesoglasja odkrito deklarirana. Demonstrativen pogreb v Monakovem V Monakovem eo včeraj z največjimi častmi pokopali opata Albana Schachleit-nerja, ki se je bil kot prvi katoliški duhovnik priključil hitlerjevemu pokretu že pred 10 leti. -Zaradi tega so ga takrat na j Bavarskem še vsemogočni klerikalci silno začrtili in začeli preganjati. Posrečilo »e jim je celo doseči, da mu je bela odvzeta pravica maščevanja in pridigam ja. Opatova pritožba v Rim je ostala brez uspeha. Ker je kljub teanu vztraja] pri hitlerjev. cih, je bil 1. 1933 kaznovan še z odvzemom mašniškega posvečen ja. Sedaj mu Ob njegovi smrti posvečajo nemški listi dolge članke. Pokopan je bil na državne stroške, j pogrebnih avečanorti pa so se v ogromnem številu udeležile vse organizacije hl-tlerjevake stranke iz MJanakovega in drugih bavarskih krajev. Srečke organizacije JNS Sreska organizacija JNS sa »rez Gornji grad sklicuje redno letno skupščino za gor-njegrajski srez za nedeljo 4. julija t. 1. ob pol 5. uri v gostilni Majcenovič v Radmirju z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo odbora o delu, 2. volitev novega odbora za | 2 leti, 3. predlog o članarini, 4. volitev dele- ' gatov za državni kongres stranke in 5. poročilo narodnega poslanca g. Ivana Prekor-flka. SresT-a organizacija JNS za logaški srez sklicue redno letno skupščino za nedeljo 11. Julija 1937. Podrobna navodila bodo prejele krajevne organizacije ter delegati v teka prihodrchreiberju £vojo običajno otvoritev. Partija Je bila remis- Vukovič je igral zelo dobro proti Samischu in je bila tudi ta partija remis. Danes se je ponovno pokazalo, da j« Pire v slabi formi in da ne bo obdržal prvenstva. Največ nad ima Trifunovič. Dr. Drezga se danes ponovno ni udeležil turnirja in je bil na podlagi turnir.toh Pravil črtan in vse njegove odigrane partije razveljavljene, s čamer se je tabela znatno izpremeniia, ker so nekateri mojstri odigrali po 8, drugi pa po 9 partij. Posledica Dreggove nediscipline bo po pravilih prepoved udeležbe na mojstrskih turnirjih in izguba mojstrskega naslova. V nadaljevanju prekinjenih partij je Koetič premagal Matvejeva, Broder Torooviča, Z lepim vitezom«, >Želja« in »Ločitev«, nadabevatije E Gor-lirhove balade: »Sejanova hči«, Asterjeve razprave nadabevanje. »Slovenske znamke«, članek Dor» Žvanove: »Vintgar—obiskani kot Slovenije«. Kroniko esperantekesa pole reta v Latviji, o ustanovitvi podrvžnice e-sperantskega društva »Zelene zvezd*« v Kranju, o programu 1. slovenskega esp6. rnntskeca kongresa v Liubliani in dr. Tudi ta številka je pravtako bogato ilustrirana kakor vse dosedanie, tako liublila v veljavo banska naredba o odpiranju trgovin. Seveda to ne bo vsam trgovcem po volji, vendar smo pomočniki z veseljem pozdravjli to naredbo. ker upamo, d,i bomo tak0 deležni zajamčenih pravje. Lahko se pa tudj zgodi da boimo doživeli razočaranje in sicer nas sili k razmr'=lj'niu naslednji primer: Po n&redbj mora bit-j ob nedeljah trgovina odprta samo 2 arj in ako trgov©,, želi imetj trgovjno oipTto 4 al 5 "r, češ da bo sam delal n pomočnika ne bo silil k delu preko določenih 2 ur. h» »e veda prav grdo pogledal pomočnika kj bo po 2 urah zaposlitve zapustil delo in odšel. Drugi dan ga bo Ishko odslovi! j«) tako bo pošten in vesten trgov&kj pomočmk na cesti. če pa bo pomočnik ostal molče zaposlen v fcrgovind tudi preko določenega časa. mu pa narelba ne donaša nobenih ugodnosti. Tako ali slično se bo lahko godilo na deželi. NaSi tovariši, ki so bjli tako srečni. da so na&Ij zaposlitev v večjih mestih, so ob nedeljah popolnoma prosti ;n nemoteno porabijo prosti čas za obiske svojcev, oddih ali za kakršnokoli razvedrilo. M; na deželi tega nimamo, vendar pa upgmo da n«m našega razmejevanja, kj ga tu objavljamo ne bo nihče štel v zlo. Ze>!jmo. da se naredba v celoti striktno izvaja. Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca ln krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. Junija: 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava. NOVA UPRAVA. • Nov grab. V Tolminu je podlegla tegobam zadnjih let gospa Marija Bejee, vzorna slovenka mati. Časten^ ji bodi spomin, žaluiočim naše iskreno sožalje. • Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah: udeležencem občnega zbora državne zveze zadrug za kmetijski kredit 24. junija v Beogradu; popust velja od 21. do 28. junija; delegatom strelskih okrožij iz vse države in vsem članom uprave strelske zveze, ki se udeleže občnega zbora uprave omenjene zveze 27. junija t. 1. v Beogradu: popust velja od 23.—30. junija; udeležencem razstave, ki jo priredi zveza lovskih društev za Bosno in Hercegovino 25. junija v Sarajevu: popust velja od 24. junija do 7. iuliia: članom, naraščaju in deei vseh sokolskih žuo in župnih edinic, j ki se udeleže župneera izleta 11. juliia na j Jesenicah, popust velja od 7. do 15. Ju- I lija. • Nevarne lokalne nevihte. Kakor v Rro du. tako so nnstošHe nevarne neviht? s ciklonom in točo tudi Bosansko krajino in Posav>no. «everni dpi Račke in okolico Sremske M;trovice Nad Sara;evom it okolico se ;p vs"la toča sredi nori in bila tako mo~na. da ;e na vagonih vlaka razbHa w<= šine. V oko'i,*i Subotice 'n po severni Ra^ki ;p dr^e1^ tor-> hudo okl>>- vinograde. V okolici Mitrovice ie ciklon lom*l ;-n ruval drevesa, potem "a se ie vlila sil^a rtoha. k' ;e povzročila pon]?. ve mnogih lokalov Vihar je dirjal tudi nad Zemunom ter ie na Dunavu prevra čal nlovnp obipkle • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in fit-i-onl-feno nerilo v najlepšo izdelavo. 3 • Zborovanje rudarjev iz Srbije. V de- lav*V: zbomicj v Beosrr-idu je bila skupščina Zveze rudarjev za Srbijo katere s^ se udeležili številni delecati iz rudnikov Treo-če. Sisevca. Ravne reke. Sen jskega rudmjka in drn fe prišel pod koniska kopita neki 10-letni deček, ki je bil tako hudo rx>škodovan. da ; je pozne'e umrl. Preiskava je ugotovila, j da ie bil vzrok, nenavadne eksploziie s ; smodnikom napoln;en kravii rog. katerega < Je nekdo iz obiestno^ti ali pa iz zavisti { vtaknil v pečeno svinjo. • Huda nesreča mofociklista. Iz Kranja j nam poročajo: V nedel:o okrog 11. dopoi- i dne se ie zgodila na križišču Jezerske in i Kokriške ceste rvred Majd'čevo hišo buda prometna nesreča, katere žrtev ie posta! i neki Goriški Slovenec, ki se ie vračal 'z \ Jezerskega v Haliio. Motociklist ie v zmern: { vc^nji že rasiral ovinek, ko se je nenadno , znašel na sV-raini de«ni pod kolesi avtomobila. ki prevaža živila na Brdo Po ha ved bah prič 'p kriv šofer ki je vozil ; s prece.i5njo brzino in to še po levi stra- j nI. kar ie ugotovila tudi komisija, kj ie j dospels 'akoi na kraj nesreče Motociklist ; je dobil bude poškodbe na nogi. in je zdrav- j nik odredi1 prevoz v !:ubl;an.sko bolnišni- j co. Polefr tor/a trni vp'iko škodo na moto- j ciklu, kate-ega avto precej razbil. Na • tem kri?i«ču že dolcro ni zgodila ne?re- j ča ker razgled za vozačp dovoli odprt « v obe smeri. L;udie. ki so se zbrali na kra- j in nesreče zr odtočno protestirali proti šoferju avtomobila zaradi neprevidne vož-nie. 2e dalj časa >e pritožuieio nad prehitro vožnio tega toferia. ki tudi v mesiu samem nore poznati predpisov o hitrosti. Priporočali bi. da moža nauči io cestnih predpisov in mu dormvedo. da ni iz;em v pravilih o predp;sanj brzini. še naiman.i pa po kroku. • Tihotnp=k;j era V Mariboru je bil včeraj aretiran nek: štefanic. ki je prišel iz Ljubljane z veFkim kovče^om in nabito polnim nahrtn:kom. Policijskim organom se ie zdel sumljiv in so ga prijeli. Ko so pregledali n;egovo prtliago. eo našli 60 kg 6vile in "20 ženskih svilenih dežnikov. Stefanec ie priznal da ie to tihotapsko blago. Izpovedal pa ie. da ie on samo posrednik. ki prodaja to blago po naročilu soprog? nekega carinskega uradnika in soproge biv šega policijskega agenta v Liubliani. Mariborska policija ie o tem obvestila carinarnico. ki ie poslala svo?e organe v Ljubljano Tu so izvršili hišno preiskavo v stanovanju obeh žensk in baie našli precej blaga, ki je bilo preko Rakeka vtihotaplje-no iz Italije Prečkava se nadaljuje. • Steklina sroveie živin* se je pojavila v Cepinu blizu Osjeka. Posestniki so ?c pred tedni opazili znake neke nalezljive bolezni pri svoji živini, 'avili «o to sreske-mu veterinarju, ki pa sam ni mogel ugotoviti vzroka močno razširjene bolezni in ie izposloval. da ie prišla v kraj posebna komisija profesorjev in strokovnjakov veterinarske fakultete iz Zagreba Ta komisiia je ugotovila, da ie živina okužena s steklino. Živino ie okužil nes čuvai na paši. ki je bil ugrizen od kakega steklega psa in je dobil tako zvano mirno steklino, ki ie tudi nalezljiva. Precef živl-ne ie poginilo že pred prihodom komisiie. o^telo na s»o morali Tx>klflti. r>a»tfr?e in kmpte. k? so prišli v stik r okuženo živino, so na takoi cepil' člani komisije. Primeri etpkline med govejo živino so sicer redki, a zelo nevarni. Pravočasna intervencija strokovn'a5ke komisije ie preprečila veliko nesrečo. /t POLETNO UTRUJENOST najbolje odstranite z redno uporabo hladne Ovomaltine, ki istočasno osvežuje in krepi. PIJTE HLADNO OVOMALTINE ! Ljudski zavojček din 6.50 Mala škatlica . dm 10.50 * Pametna gospodinja ne zbira dolgo-Ona ve iz lastne skušnie. kaj hoče in te nepodkupljiva. če se gre za to. da brani svoje mnenje. Že štirje rodovi gospodinj so ostali zvesti Scbicbtovemu milu Jelen, ker to dobro milo temeljito pere perilo in ga pri tem varuje. Negovano perilo, ki ?e zdi vedno kot novo. če ie oprano in zloženo v omaro, je ponos vsake pametne gospodinj«, ki pere svoje perilo samo s preizkušenim Schichtoviin milom Jelen. Iz Ljubljane u— Narodna Odbrana vzida v spomin blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju spominski plošči na mestnih osuovnib šolah na Barju in Grabnu Odkritje obeh plošč bo 27 t. m., prve ob 10., druge ob pol 16. uri. Pri odkritju spominske plošče na osnovno šoli na Grabnu bo imel slavnostni govor Ilija Ž. Trifunovič, predsednik središnjega odbora Narodne Odbrane v Beogradu. Nacionalna javnost nai prisostvuje odkritju obeh plošč u— Pevsko društvo Ljubljanskj Zvon )e imelo občni zbor v ponedeljek zvečer v prostorih Mestnega doma. Predsednik g. Luio Drenovec je pozdravil častnega predsednika g dr. Antona Sviglja ter opisal naloge društva, ki goji slovensko pesem, narodno in umetno, in skrbi za poplemeni-tenje pevske in srčne kulture. Po počastitvi umrlih članov eo bili sprejeti štirje ustanovni člani, iz fonda častnega predsednika dr. Šviglja pa ;e prejela nagrado najprid-nejša pevka gdč. Olga Pelanova in naiprid-nejši pevec g. Viktor Rejc. O letošnjem društvenem delu je poročala tajnica Olga Pelanova. Društvo ie izdalo nekaj pevskih publikacii in 'melo več prireditev v mestu in ns desel; V težkih gmotnih prilikah ie vendar prece delavno Pevovodja g. Dore Malul ie omenial lepe prireditve in nastope. za katere ie bilo treba mnogo požrtvovalnosti. Izvobeni so: predsednik g. Lujo Drenovec. podnredsednik g. Dore Matu!, tajnica gdč. Olga Pplanova, namestnik g Stane Megušar blagajn'k g. Lojze Lombar. Jamnik. namestnica gdč. Danica Pelanova. namesinik g Jože Še*=t. arhivar g. Jožko gosnodar in zastavonoša g. Ivan Pate. namestnik g Tože Petrič. odbornika gdč Ivanka Rakoševa in g. Viktor Rejc. revizorja gg. Jovo Milač in Hinko Ilaš. Ta£i blondinke, ki težko poruj&ve na solnca, potr-Hh solnce pri uporabi TSCKAMBA FH-Ja nI opeklo, dobile pa so lepo, gladko rujavo polt. Drogerija Gregorič d. a o. a. LJubljana, Prešernova 5. u— Va današnji sklepni p;odukc|ji drž. konservaiorija, ki se pr.jčne točno ob en čerrf na v veliki filbarmonični dvorani igra kot prv0 točko g. Kajetan Burgar I stavek Mendelssohnovega violinskega kr,n-certg 5 spremljevaniean simfoničnega orkestra drž. knns-rrvTtorija in Orkestralnega društva Glasbene Matije. Nadalje nastopijo na tej produkciji naslednji gojenci: Orel Anton (basi. Dolničar Vladimir (bariton). Korunovič Liiljana 'mezzosopran). Prettner Karo] (flavta). Tvančič Sonja (sopran). Až-/nan Zoran jn Herman Olmar (trobfutal. Vrhovnik Josip ter Pegan Leander (posav-na). I.upaa Friderik (brs) Pola^iar Ljudmila snpran). Rgubar Miliutjn (klarnet). Adami- Bojan (klavir) Korunov;* Lj ljana (mez-zo^opi-anl in Zakrajše-k Majda (sopran), Marta fklavir). Opozarjtmo na to pro lukcjjo, podrobni spored, ki vp-jja kot vstopnica, -p dobi v knjigarni Glasben© Matice na Kongresnem, trgu. Maflepše darilo za pridno dijakinjo ali dijaka je Fotoaparat kateregs kupite najceneje pri Foto Tourist Lojze šmucu LJUBLJANA - ALEKSANDROVA C. 8. ali v podružnici PREŠERNOVA 9. Cadet Bos vel. 4.5 x 6 s tremi filmi samo Din 99*— Bolda ali Kodak s opt. 1.6.3 samo din 290.— Balda z opt 1.4.5 . . . , . . din 400.— Balda Compur 1.4.5.....din 720.— u— Cirilmetodarjl na Visokem. V nedeljo zjutraj se je družba šentpetrskih in ši-škarskih Cirilmetodarjev — nad 30 gospodov in dam — odpeljala na Visoko, da počasti dr- Ivana Tavčarja. Ob 9. je gospodarica Visokega ga. Franja ljubeznivo sprejela vso družbo. Njihova prva pot je bila do grobnice. Gospa Nilka Potočnikova je v ganljivih besedah orisala delo in življenje dr. Ivana Tavčarja. Vsem so se orosile oči, kc je položila krasen šopek in ko so tudi vse ostale dame zasule grobnico s cvetjem Dvorna dama ga. Frania Tavčarjeva se je prisrčno zahvalila Cirilme-todarjem. k1 ved<5, da je dr. Ivan Tavčar sam bil naiholl goreč za CMD. Potem je gospa povn^u* goste v graščino kier iim je neutrufUHvo razkazovala vse zanimivosti. Na prisrčen način je opisala zgodovino gradu ter obujala spomine na svojega moža in na mnoge odlične goste, še nI bilo dovolj, da je na ta način izkazala veli- ko gostoljubnost; po 2 urah razkazovanja je vso družbo tudi pogostila, šolski ravnatelj iz šiške g. Primožič se je gospej Franji v imenu vseh toplo zahvalil. Potem so se izletniki podali v Poljane na Kosmovo domačijo, v rojstno hišo dr. Ivana Tavčarja. Tudi tu jim je dospa dvorna dama vneto tolmačila zgodovino hiie in rodu. Ob skupnem kosilu pri Vidmarju je bila izražena želja, da bi Cirilmetodarjl v bodoče večkrat pohitevali na deželo, da z obiski v znamenitih krajih, ob rojstnih hišah in grobovih zaslužnih mož poglobijo svojo nacionalno in kulturno zavest. n— Tudi Glasbena Matica ie zakliučila uspešno pevsko sezono. Številne zboroval-ce ie pozdravil predsednik pevskega zbora g. Silvan Pečenko in orisal plemenito vzgoj-je težko doma doseči velikih uspehov, ker no in kulturno delo CM. Poudarjal ie. da smo vsi razvajeni in naduti od provincia-lizma. vendar pa je društvo z vztrainim delom dokazalo, da more doseči priznanje pri poštenih kulturnih ljudeh doma in v tujini. Zavist in kritilva sla si neverjetoo v rodu v Ljubljani. Upa pa. da je današnja doba eanio prehodna. Zborovalci so počastili spomin nokoinib: častnega člana Vinka Stegnaria. skladatelja Fm'.la Adamiča in moistra Mateja Hubada. Nato je tajnik Grčar onisal uspehe društva. Zbor šteje okrog 100 aktivnih pevk in pevcev. Vaje je vodil direktor Mirko Polič, pomagala sta mu Ludvik Zer>ič in Albin Laiovic. Dohodkov ie imelo društvo 13.000 Din, 8000 Din pa izdatkov. Direktor Polič je navajal, da bi bilo treba krog občinstva s primerno propagando razširiti. Za koncerie ima društvo prenovljeno Fi l harmonično dvorano, toda venomer se še ovira razmah društva. Obrni zbor je počastil z imenovanjem za častnega člana g. Fcrda Juvanca, ki ie že 50 let zvest Glasbeni Matici. Pri volitvah ie bila soglasno izvoljena dosedanja uprava s predsednikom g. Silvanom Pečenkom in podpredsednikom Vladom Pelanom. Na KRESNI večer IN VSAK VEČER KONCERT NA VRTU RESTAVRACIJE ZVEZDA" u— Rdeči krii v Ljubljani naznanja svojemu članstvu tužno vest, da ie umrl njegov odiični odbornik in požrtvovalni delavec gospod Drofesor Franc Kobal. Vljudno pro?imo vse članovo in prijatelje Rdečegi križa, da se pogreba v obilnem številu udeleže. u_ Vsi nekdanji član) dunajske Slovenije naj se blagovolijo korporativno udetožitj pogreba pokojnega tovariša profesorja Franceta Kobala. po možuostj s slovenijanskim trakom. Lutz-peč brezkonkurenčna. ii— Dijake III. realne gimnazije vabim da se udeleže danes pogreba profesorja Franca Kobala, zberite se ob 14.45 nasproti hiše žalosti na Tyrševi cesti 17. — Ravnatelj u-^ Maša zadušnir* za pokojnim g. Robertom Blenka bo v frančiškanski ccrkvi v petek 25 t. m. ob 7. zjutraj. u— J. n. a. d. Jadran. Danes ob 10. seja počitniškega odbora. Točnost! Tajnik. u— Sokolsko društTo Ljubljana II. oho-ri v nedeljo 27. t. m. svoje novo letno te-lovadišče na Konjušnici v Trnovem po temle sporedu Ob 14.45 zbor članstva na dvorišču reaike v Vegovi ulici, od koder odkorakamo k odkriliu spominske plošče blagopokomemu kralju Aleksandru I. v ljudski šoi: na Grabnu, od tam sprevod na novo telovadišfe. Ob 17. 6večana otvoritev telovadišča m iavna telovadba^ za tem veselica v znamenju trnovskega žegnanja. Sodeluje godba 40 pešpolka Triglavskega. Vabimo članstvo, da se polnošfevilno v kro ih in v civiiu z znakom udeleži prireditve u— Zoo-živalski vrt v Tivoliju lik velesejma - je izpopolnjen še z. novimi živalmi. Zoo bo odprt za oh&jnstvo od četrtka dne 24. t. m. dalje dnevno od 10. do pol 20. ure. Z vstopnino se krijejo stroški za krmljenje žiivali, ki fx> precej visoki. Zato pridno obiskujte naš živalski vr omogočen njegov obstoj jn razvjtek k velikemu ž:va'skemu vrtu. kj bo nova velika privlačnost našega mesta. u— Dva samomora. Te dni so ježenski orožniki aretirali bivšega ključavničarja Antona Srčnika iz Mengša, ki je bil drzen in podjeten vlomilec. Zadnji čas se je potikal po posavskih vaseh in v okolici Je-žice je zakrivil spet večje število vlomov in tatvin. V. ponedeljek so ga orožniki prepeljali v Ljubljano in ga oddali v sodne zapore. V celici pa je Srčnik, ki mu je bilo komaj 32 let in je bil zmerom živahen, zgovoren fant, nenadoma postal zamišljen. Paznik ga je moral še posebej pozvati, naj leže k počitku, a ko je malo kasneje še enkrat pogledal vanjo, ga je našel mrtvega. Visel je za vrati na hlačnem pasu, pritrjenem na cevi centralne kurjave. Takoj so poklicali zdravnika, ki pa ni mogel več pomagati. O samomoru so obvestili policijsko upravo in v Srčnikovo celico je prišla komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik clr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Po komisijskem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Za njin so našli listek z beležko, da gre rajši v smrt, kakor da bi sedel v zaporu. V ponedeljek opoldne pa je s karlovškega mostu skočil v Gruberjev prekop neki Mihael Cerne. Voda ga je vzela s seboj in kasneje so truplo našli pri mostu na Hra-deckega cesti. Stražniki so skušali obu-panca spraviti k zavesti s pomočjo umetnega dihania, vse njihovo prizadevanje je ostalo zaman. Pri mrtvecu so našli samo nekai dinarjev drobiža in pa dvoje provi-zoričnih potrdil nekera odvetnika na ime Mihael Cfrne. Komisija ie po ogledu odredila prevo* trupla v mrtvašnico. u— 4. julHa bo n, vrt" bivšega hot-la »Tivoli« velika vrtna prireditev društva :Tahor«. Sodeloval? bo^t.-« godbn »Zarja« :n društveni nevsk; zbor. Vstopn:na sa.mo o Din. Kdor želi imeti za malo denarja "Miko mnz.ike. p'esa- dobjtkov jedi in pijače, bo prišel k mm. n_ Tridnevni irlet s posebnim vlakom v Trst — Gorico ali Benetke od 27 do 29 t. m. Cen* vornip « kolektivnim notnim li=tom: v Tnst TVn 1°n. v Gorico TVn 135 v Rpnett-o r>>n 1ft" Priiave «P MH:nvro. Faninger Aleksander, Kotnik Feliks, Marin Zlatan, Pagon Stojan. Božiič Pavla jn Gradišnik Zorka; b) po nem izpitu- Halbarth K"n. Jugodič Boriz, Kaduneo Rasljslav. Kaduitec Vladimir. Ki-selj Vsevolod. Kocrnut Drago, Kom para, Borjs, Majcen Miroslav, Nabergoj Štefan. Oset Dušan, Puppjs Hubert. Pušnik Ivan, Sikošek Rajko. Sneb^rger Jakob. Veble Marjan, Vodeb Dušan, vogrinec Janez, Jordan Milena. Lahovnjk Friderika. Lettncr Inge-borg. Rakuša M-;ra. Fioj-c Vida. ZmrzlikaT Vida. Zupane Mihaela. — Arzenšek Tvan, Babič Henrik. Čern-č Mirko. Česnik Franjo Gašperič Danjlo I/esjpt- Herman. Perjih Karel, Rustja Franjo. Trelec Emil. Uesar KINO IDEAL Frančiška Gaal — Hans Jaray Szoke Szakall v veselem zabavnem filmu »LILI" Danes ob 16., 19. in 21.15 uri Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarju oblačno in deževno S. 23. Agripina ščip ob 23.59 e. 24. Janez Kr. P. 25. Viljem S. 26, Vigilij N. 27. Ladislav P. 28. Vidovdan T. 29. Peter in Pavel S. 30. Sp. sv. P. pooblačeno, kraj. dež sončneje, ponekod dež lepo, sončno lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno oblačno 22. junija Ljubljana 7. 765.6. 14.6, 74, NNE3, 10, —, Maribor 7. 764.8. 14 0, 80, N3. 10, — Zagreb 7. 765.9, 16.0. 70, SI, 8, —, —; Beograd 7. 763.0. 16.0. 90. NW1. 10. dež, 22.0; Sara levo 7 763.7. 150. 80, N2, 10. —, —, Skoplje 7 760.5. 20.0. 80. NW1. 7, dež. 12.0. Temperature: Ljubljana 20.5, 14.0; Maribor 27.0. 12.0; Zagreb 23 0, 15.0; Beograd 25.0, 15.0; Sarajevo 27.0, 15.0; Skoplje 32.0, 17.0; Split 30.0, —, »JUTRO« št 143 i 3 «===1==============^ Src3a, 23. VI. 1937, Vaksimjljan, Vrečko Boris, Zinaiuer Brani-voj. Dobravc Nada. Kanič Elizabeta, Sedla-ček Mi leva, Sedlaček Pavla, Valenčak Zora, Zavodn-k Nada. Na dva meseca je bilo odklonjenih 6 pripravnikov, na eno leto dva pripravnika. a— Učiteljski diplomski izpit so napravili na državni učiteljski šoli v Mariboru od 8. do 21. t. m.; Aleš Erik, Koloman Cami. Lidija Hafner, Vera Heric. Bruno Koren, Ivanka Križan, Milena Lah, Janko Leskošek, Boromil Mejovšek, Mirko Mibelič. Matilda Močnik, Žita Potokar. Ida Rabjč. Ivan Rus, Olga Seršen. Irma Werk. Nada Zagorc, Lizika Zenkovič, Ema Ravtar. a— 2. drž. dekliška meščanska šola sv. Cirila in Metoda, Cankarjeva cesta 5 priredi 23 .in 24. t. m. razstavo šolskih izdelkov v II. nadstropju šolskega poslopja. Razstava bo otvorjena od 8. do 12 in od pol 15. do pol 18. ure. Starši učenk in prijatelji mladine oglejte si uspehe marljivosti in vztrajnosti! a— Izključena radvanjska šoloobvezna de na. Ob vzhodnem koncu Tesna, na obeh straneh Ptujske ceste, ie v zadnjih letih ra-Vlala velika delavska naselbina, ki ji hu-domušnežici pravijo »Abesinijai »Sibirija« in celo »Mala Mehikai. Ta naselbina spada pod upravo občino Hoče in šolske okoliš Razvanje. Dokler je bilo v tezenski šoli prostora, je tezenski kra-evni šolski odbor dovolil deci, ki ima do Razvanja 5 km daleč. posečati tezensko šolo, ki pa je postala sedaj tudi z dozidavo pretesna. Krajevni rolski odbor na Teznem je zaradi tega in T>a ker ni botela občina Hoče prispevati k tedenskemu šolskemu proračunu, okleni L da izključi s šolskem letom 1937/38 vso v Razvanje spadaiočo šoloobvezno deco navedene naselbine. Tako bo moraio 112 otrok (brez novincev^ vsak dan mimo šole, do katere iinajo k večjemu 2 km, v 5 km oddaljeno razvanjsko šolo in to skozi 3 km dolg nevaren eozd, kjer se je že marsikaj pripetilo Starši so zaradi tega zelo v skrbeh a— Strela užiga. V Ritoznoju št. 37 je udarila strela v hišo posestnika Martina Matalana, ki mu je hiša popolnoma zgorela. Prav tal-o je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Peska pri Sv. Marjeti na Dravskem polju in je poslopje zgorelo do tal. a— žrtev nalivov je postal neznani utopljenec, ki ga je naplavila Dravinja pri Studencih. Utopljenec je star 55 do 60 let, je do 172 cm visok in mu v gornji čeljusti manjkajo 4 zobje. Po obleki sodeč, je doma iz Pohorja in obstoja domneva, da je ob priliki zadnjih nalivov po nesrečnem naključju utonil v Dravinji. a— Žrtev zločina. Iz Mure so potegnili uri Spodnji Bistrica neznanega moškega.-Pri obdukciji so dognali, da j? imel razbito lobanjo in da je postal očividno žrtev zločina. Kdo je utopljene«*, ni znano. a— 22 obtcžencev v porotni dvorani. V Mariboru je silno veliko zanimanje za veliki proces v takozvani aferi žlahtne kovine, o kateri arno svoičas izčrpno poročali in kj bo v petek 25. t. m. v prejšnr porotni dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča. Zanimanje je zlasti veliko v železničarskih krogih. fl s® t V nekaj vrstah Prvenstvene tekme med mladinama Olimpa in Atletikcv, ki je bila določena za neJeljo dopoldne v Celju, ni bilo, ker mladina Atletikov ni nastopila. Zato je mladina Olimpa to tekmo dobila s 3:0 p. f. V teku nedelje go bile odigrane prve tri kvalifikacijske tekme iz II. kola za vgtcp v nacionalno ligo. Novosadska Vojvod:na je Igrala v Petrova radinu preti tamkajšnje mu železničanskemu športnemu klubu in zmagala s 5:0. Malo verjetno je, da bi Vcjvedina revanžno igro izgubila z večjo rar-liko, tako da je najbrže že siguren kandidat za igre v ni. kolu. — Enako velja za sarajevski Sašk. ki je na domačih tleh zmagal nad Arsenalom iz Tivta s 6:2. Res je sicer, da mora Sašk prihodnjo nedeljo na tekmo v Tivat, toda ponKirci najbrže tudi tamkaj ne bodo mogli pokazati več kakor velike požrtvovalnosti, 3 katero so ee branili hudega p'raza tudi v Sarajevu. V Skoplju je v enaki konkurenci gostovalo beograjsko Jedinstvo, ki pa je proti pričakovanju izgubilo tekmo s 3:5. Rezultat je tembolj presenetljiv, ker so Beograjčani po rezultatih prvega kola veljali za fi- Medna rodn» avtomobilska tekma na Vrbsko jezero. Avstrijski Touring-Club priredi v dnevih od 10. in 11. julija t. 1. pod pokroviteljstvom koroškega deželnega glavarja ln celovškega župana 4. avtomobilsko tekmo iz tu- in inozemstva v Celovec in na Vrbsko jezero. Cilj pri rotovžu. Dovoz skozi mesto h kontroli pri cilju je označen s puščicami. Vsak udeleženec prejme umetniško izdelano plaketo, razen tega pa je še okoli 25 dragocenih častnih nagrad, med drugim nagrade zveznega ministrstva za trgovino in promet, koroškega deželnega glavarstva,, glavnega mesta Celovca, letoviških komisij, gospodarskih zadrug itd. Udeležence tekme bo sprejel v soboto dne 10. julija t. 1. ob 18. v zgodovinskem Wap-pensaalu koroškega deželnega dvorca deželni glavar koroški. Ob 21. bo slavnostna predstava v celovškem mestnem gledališču. Stanovanja in garaže se rezervirajo brezplačno po prireditvenem odboru ocenjevalne vožnje, Stadtisches Fremdenverkehrs-biiro (Zielfahrt) Klagenfurt, Rathaus (Oesterreich). Prospekti ocenjevalne vožnje se dobijo pri vseh avstrijskih konzulatih. Touring- in Avtoklubih ter njihovih tajništvih v tu- in inozemstvu. 4. mednarodna ocenjevalna vožnja na Vrbsko jezero je svečan uvod k velikim športnim svečanostim na Vrbskem jezeru. Točno plaču) »Jutru« naročnino Vnrtfl 7»v«»m<7!»|«!nn Službeno iz odbora lahkoatletskih sodnikov—Ljubljana. V četrtek ob 2015 bo pri Slamiču obvezen festanek vseh sodnikov. 2e v naprej opozarjamo gg. sodnike, da bodo morali na tro^coju Beograd, Zagreb— Ljubljana sodelovati v;i gg. sodniki in se opravičila nikakor in v nobenem primeru ne bodo .upoštevala. Sestanek je strogo obvezen in se bo izostanek kaznoval prav tako kakor izestanek na tekmovanju. Zveza slovenskih lahkoatlet:kih klubov bo imela nujno sejo v četrtek ob pol 21. pri Slamiču. Vsi odborniki naj se seje udeleže zanesljivo. SK Ljubljana. Zaradi fotografiranja naj bo danes juniorsko moštvo točno oto 17.30 na igrišču. SK Mars. V četrtek ob 18. trening vseh igralcev, v petek ob 20. festanek kakor običajno, sigurno in točno. Nacionalna mladina prireja predavanja Kamnik, 21. junija. Naša marljiva mladinska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke je v nedeljo spet priredila zanimivo predavanje. Kakor že zadnje predavanje, je bilo tudi to namenjeno našemu malemu človeku, našemu delavcu. Dr. Branko Alujevič je na lep in preprost način predaval o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah. Kmalu po napovedani uri je tovariš Bojan Podbregar pozdravil presenetljivo veliko število udeležencev in predavatelja, nakar je takoj prevzel besedo tovariš dr. Alujevič, ki nam je orisal razvoj kolektivnih pogodb od prvih početkov do današnjih dni. Prav tako nam je orisal vse dobre in slabe strani uredbe o minimalnih mezdah. H koncu je dodal še nekaj splošnih opazk o naši socialni zakonodaji. Tovariš Podbregar se je zahvalil predavatelju in številnim udeležencem ter s tem zaključil koristno in lepo uspelo predavanje. Predavanje, ki je bilo strogo strokovnega značaja in brez vsakih političnih primesi, je bilo sprejeto z vidnim odobravanjem. Mnogi so izrazili željo, da bi organizacija še večkrat priredila taka predavanja. Delavstvo se namreč dobro zaveda, da dokler samo ne bo dobro poučeno o vseh podrobnostih socialne zakonodaje, mu vse uredbe in pravilniki ne bodo nič pomagali za izboljšanje njegovega mizernega položaja. Najlepši primer imamo baš v naši državi, kjer imamo jako moderno socialno zakonodajo, pa je kljub temu delavski stan med najbed-nejšimi. Lepa udeležba pri predavanju je vsekakor dokaz, da se bližamo boljšim časom, je pa tudi dokaz, da je kamniška nacionalna mladina na pravi poti, kar ji bo v veliko vzpodbudo pri njenem nadaljnem delu. Mladina želi poučnih predavanj in treba je storiti vse za njeno izobrazbo. GRAND HOTEL SAVOIA — PRVEGA REDA NA MORJU. 200 postelj I Privatna obala / Dancing / Koncerti / Garaže. gume favorite. Revanžna. tekma bo pribita jo nedeljo v Beogradu in bo gotovo prava privlačneet tudi za razvajeno beograjsko publiko, ker mora Jed-nstvo, če bo hotelo ostati še v konkurenci, zmagati nad Grad-lanskim iz Skoplja z najmanj tremi goli razlike. — Mariborski železni. čar in varaždinska Slavija besta po nedelj, (k&m 0:0 igrala za vse na mariborskih tleh. V Pančevu sc je v nedeljo nadaljeval veliki mednarodni ženski lahkoatletski miting, ki ga je pod visokim pokroviteljstvom in z darežljivostjo največjih beograjskih mecemc-v organizirala SK Jugoslavija. Drugi del mitinga je bil iz propagandnih razlogov prenesen v Pančevo. Tehnični rezultati v di^plinah tega dneva so bili naslednji: Met diska: 1. Kolbach (Avstrija) 34.78 m. 2. Fi Lan d rova (CSR) 31.08 :n, 3. Stefa-nini f Jugoslavija) 29.72 m; Skok v višino: 1. Csaik (Ma>ižarska) 1:63 m, 2. Gottlleb (A) 1.53 m, (nov avstrijski rekord), 3. Novak (A) 1.47 m; Skok v daljino: 1. Kolbach (A) 5.25, 2. Pekarova (CSR) 5.16, 3. Novak (A) 5.16; Tek 100 m: Wanczura (A) 12.7,' 2. Schmidt (A) 12.8, 3 Hoffmann (J) 13.4; Met krogle: 1. Pekarova (CSR) 12.18 m, 2. Stefanini (J) 10.72 m, 3. Kuičera(CSR) 10.29 m; Dva neznana ntapljenea Poljčane- 22. junija. V soboto poipoldne so ljudje, ki so blizu Dravinje kosili travo, nedaleč od Stude- I nic opazili v vodi moško truplo. Domači-j ni, pa tudi drugi doslej še niso mogli ugotoviti njegove identitete. Komisija je ugotovila, da je utopljenec star 55 do 60 let. V višino meri 172 cm ter je krepke posta-! vc. Ima dolge, staromodne brke, brada je I obrita. i Po vseh znakih je neznanec s Pohorja. Kakor znano je Dravinja ob zadnjih nalivih moono narasla. Možno je- da je neznanec ob tej priliki utonil. Truplo so našli še dobro ohranjeno ter je moralo biti v vodi največ 5 do 7 dni. Znakov nasilnosti ni opaziti. Kdorkoli ve o pokojnem kaj povedati- naj obvesti orožnike v Poljčanah. Neznanca pokopljejo pri Sv. Luciji v Stu-denic<»', * Kresnice, 22. junija V Verneku, ki leži na levem bregu Save nasproti kresniški železniški postaji, so ugledali Cerarjevi truplo neznanega utopljenca. Sodijo, da ga je dvignila iz kake-ka tolmuna narasla voda. Truplo se je za- Gospodarstvo Vprašanje povečanja našega denarnega obtoka Met kopja: Baumann (A) 43.62 m, 2. j taknilo med skale in vejevje pod Cerar- Pekarova (ČSR) 38.42 m, 3. Novak (A) 31.55 m; Štafeta 4x100 no: 1. WAC (Dunaj) 51.3, 2. »VisokcKspartski Pnort« (Praga) 53.2. 3. Jugoslavija (Beograd) 54.1, 4. Hašk (Zagreb). Kakor vidimo, tudi drugi dan mitinga našim barvam ni prinesel velike slave, pa ne toliko zaradi sla.be forme naših udeleženk .temveč zaradi njihovega premajhnega števila. Naša ženska lahkaatletika živi pač le cd nekate- ;h — redk;h — najbolj požrtvovalnih Obe tekmi mej Gradjanskki Genovo so se po golih končale 6:1 za Genovo, v lirah pa je Genova doma dobila 18.000, v Zagrebu pa 25.000. jevo hišo. nedaleč od čolna, ki služi za prevoz čez Savo. Neznani utopljenec je ležal že več mesecev v vodi. Bil je precej poškodovan, zlasti na glavi. Pri njem niso našli prav ni-kakega pisanja- kar bi olajšalo ugotovitev identitete. Na sebi je imel trojne hlače. Star je bil okrog 25 let. Sodijo, da je bil brezposeln, in da je imel na sebi vso obleko. kar jo je premogel Na nogah ie imel gojzerje Preiskava ni našla znaka nasilja, zato je verjetno- da ie pade' kje o vodo-ali pa da jc obupa' Trunlo neznanca so prenesli v mrtvašnico r>ri cerkvici v Verneku- kjer počiva že precej utopljencev. Komur je o pokojnem kaj znanega, naj piše litijskim orožnikom. Pred leti, ko je bila kreditna kriza v naši državi na višku, so se čuli upravičeni glasovi, da je treba v zvezi z ureditvijo naših denarnih zavodov povečati obtok bankovcev, ki je takrat dosegel izredno nizko stanje. Od tedaj se je naš denarni obtok že prav občutno poveča.!, niso pa utihnili glasovi, da je treba izdati nove bankovce. Ostalo je nekako v navadi, da iščemo rešitev za vsako finančno vprašanje v tem, da bi dala denar Narodna banka. Ker se taki glasovi čujejo tudi še iz vrst gospodarskih strokovnjakov in je bilo o tem govora tudi na nedeljskem kongresu ekonomistov' v Zagrebu, smatramo za potrebno posvetiti temu vprašanju nekaj več pozornosti. Kakor posnemamo iz zagrebškega »Ju-goslovenskega Lloyda« je imel na kongresu ekonomistov dr. Ivo Rafaeli iz Splita referat o privatnem in državnem denarništvu. Med drugim je pravilno označil sedanje stanje glede delovanja privatnih in državnih zavodov. Poudaril je, da državni denarni zavodi tudi pri nas ne morejo nadomestiti privatne iniciative, ki bolj pozna potrebe posameznih krajev. V tej zvezi je opozoril na razvoj denarništva v Nemčiji, kjer so največje banke (Deutsche Bank, Diskontogesellschaft in Kommerz- und Priv.atbank) v teku kreditne krize prešle v državne roke, pa so sedaj zopet povrnjene privatni iniciativi. Ne moremo pa se, kakor rečeno, strinjati z referentom v izvajanjih glede denarnega obtoka. Referent je najprej primerjal naš denarni obtok z obtokom v drugih državah, zlasti v Češkoslovaški in je iz tega izvajal, da je pri nas denarni obtok minimalen in da bi bilo koristno in zaželjeno da se poveča. Najprej moramo ugotoviti, da se višina potrebnega denarnega obtoka ne da enostavno in šablonsko ugotavljati na podlagi primerjave z drugimi državami. Znano je, da imajo druge države po večini relativno mnogo večji denarni obtok, s čimer pa ni rečeno, da tudi v naši državi potrebujemo toliko denarja v obtoku. V Franciji n. pr. je denarni obtok na posameznega prebivalca 14 krat večji nego je sedaj v naši državi. Gospodarska in finančna struktura v Franciji pač zahteva tako velik obtok denarja, medtem ko v naši državi lahko izhajamo z neprimerno manjšim obtokom bankovcev, ne samo v primeri s Francijo, temveč tudi v primeri z drugimi državami. Višina denarnega obtoka, ki je za gospodarstvo potrebna, se sploh ne da računsko ugotoviti, temveč samo empirično. Omenili smo že, da se je v zadnjih letih obtok bankovcev prav znatno povečal, in vsi znaki kažejo da je po padcu v letih krize že dosegel ono višino, ki je zadostna za normalno funkcioniranje denarnega in plačilnega prometa. To nam nazorno kaže naslednja primerjava o gibanju obtoka bankovcev in žirovnih naložb pri Narodni banki v zadnjih letih (v milijonih din): obtok privatne bankovcev žirovne hal/ skupaj 15. junij 1929 15. junij 1934 15. junij 1935 15. junij 1936 15. junij 1937 5026 4064 4382 4750 5368 529 474 582 785 1231 5555 4538 4964 55S5 6599 V gornji primerjavi smo poleg obtoka bankovcev upoštevali še privatne žirovne naložbe, kar je docela upravičeno, saj igra- mesto da ae denar izroča iz roke v roke se zneski knjižijo lz enega računa na drugega). Dejansko žirovne naložbe ne pomenijo nič drugega kakor pri Narodni banki deponirani bankovci v obtoku. Ce primerjamo gornje Številke, tedaj vidimo, da m je od »rede leta 1084. skupna vsota obtoka bankovcev In privatnih žirovnih naložb povečala za več kakor dve milijardi in da Imamo danes te za 1 milijardo ve« obtoka bankovcev In žirovnih naložb nego v konjunkturnem letu 1929. Pri tem pa je treba še upoštevati, da se je od leta 1929. obtok kovanega denarja povečal za preko 600 milijonov. Tako je v resnici naš virtuelni denarni obtok za več nego 1600 milijonov večji nego pred krizo, čeprav je danes naš nivo cen še za približno 20<* nižji nego leta 1929. in bi torej gospodarstvo glede na nižji nivo cen potrebovalo manj denarja v obtoku nego pred krizo. Navedene številke nam pričajo, da je naš denarni obtok v resnici dosegel že zgornjo mejo, preko katere zaenkrat ne sme več iti brez škode za interese naše valute. Upoštevati moramo namreč še važno okol-nost, da je bilo v letih pred krizo na kmetih mnogo denarja tesavriranega. Tudi v dobi krize so mnogo denarja poskrili in odtegnili prometu. Danes pa o tesavrira-nju denarja skoro ne moremo več govoriti. Le redki so oni kmetje, ki imajo danes v skrinjah ali v omarah spravljeno gotovino: kar so imeli, so že davno jjotrošili. Pa tudi med zasebniki je malo takih, ki še skrivajo denar. Za presojo, kako velik je znesek potrebnega denarnega obtoka, pa je odločilne važnosti ravno vprašanje tesavriranega denarja- Pred leti, ko je bila kriza, na višku, bi brez škode za stabilnost valute lahko izdali še mnogo več denarja. Danes pa to ne gre več. Da imamo sedaj v obtoku dejansko že dovolj denarja, nam priča tudi izredna likvidnost na denarnem trgu. Denar se zaenkrat v obliki žirovnih naložb vrača v Narodno banko, kjer so žirovne vloge dosegle že skoro 1VJ milijarde Din. Ce bi še nadalje povečevali obtok bankovcev, potem bi prenasičenost denarnega trga lahko izzvala škodljive posledice. Naš denarni obtok se letos v znatni meri povečuje zaradi obilnega dotoka deviz in zlata, kot posledica naraslega izvoza, po lanski obilni letini. Naš valutni interes gre za tem, da se povečajo naše zlate in devizne rezerve. Ce pa se bo denarni obtok nadalje dvigal, tedaj gospodarstvo ne bo našlo dru-geea ventila, kakor v povečanju uvoza, ki lahko zopet povzroči odtok deviz in s tem zmanjšanje denarnega obtoka. Ce hočemo torej doseči večje zlate in devizne rezerve, moramo predvsem skrbeti za to, da se skrči oni kontingent bankovcev ki je izdan na drugi podlagi, kakor na zlatem in deviznem kritju. Predvsem bi bilo v interesu pravilnega re ?-iH anja našega denarnega obtoka, da država z izdajo kratkoročnih ali srednjeročnih vrednostnih papirjev absorbira na trsru del odvišnega denarja in da s tem denarjem povrne Narodni banki začasni dolg v višini 600 milijonov Din. Na ta način lahko omogoči nadsllnje povečanje zlatih in deviznih rezerv Narodne banke. Naša država potrebuje kot tipično aerrarna država večje rezerve v zlatu in devizah, nredvsem z? primer, d«:, pride enkrat slaba jo žirovne naložbe v denarnem prometu I letina m ^ njo pasivna trgovinska in plačil-enako vlogo, kakor denar v obtoku (na- na bilanca. . Zasedanje delegacije borz v Ljubljani Dne 23 in 24. t. m. bo zasedala v Ljubljani delegacija borz kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu tega zasedanja so naslednja važna vprašanja: 1. Uvedba ter-minskih poslov na naših produktnih borzah (referat novosadske borze), 2) Posebni pogoji za trgovino s sladkorno peso (ref. novos. borze), 3) Potrebe mlinske industrije glede na izvoz moke ln na povečanje domače potrošnje pšenične moke (ref. somborske borze), 4) Uzance glede trgovine s koruzo (ref. beograjske borze), 5) Izgledi za letošnjo žetev in vprašanje sodelovanja privatnih izvoznih tvrdk pri izvozu žita (ref. novosadske borze), 6) Izgledi za letošnjo žetev (ref. beograjske borze), 7) Povišanje takse za rinfuza pošiljke (ref. novosadske in ljubljanske borze), 8) Ureditev vagonov za žito in ostala živila v zrnu (ref. skopeljske borze), 9) Sprememba § 45. splošnih uzanc za blagovno trgovino na zagrebški borzi, 10) Tehtanja vagonskega blaera (ref. beograjske borze), 11) Ustanovitev tedenskega borznega dne na blagovnih borzah v zvezi z ugodnostmi za prevoz in za telefonske razgovore (ref. skopeljske borze), 12) Registriranje zaključkov, sklenjenih izven borze (ref. skopeljske borze), 13) Izpuščanje navedbe o dejanskem stanju v razsodbah razsodišč (ref. ljubljanske borze), 14) Posebne uzance za trgovino s sadjem (ref. ljubljanske borzel, 15) Ustanovitev efektne borze v Skoplju (ref. skopeljske bor- ObrtniSk! kongres v Beogradu V Beogradu se je včeraj vTgy koneres Zveze obrtniških združenj. Ljubljansko zve-zo je zastopal g. Igljč. Kongres sam je vodil predsednik zveze Milan Stojadinovič. Na slavnostni otvoritvi kongresa, na katerega eo prišli tndi zastopniki bolgarskih obrtnikov, je govorilo več delegatov, pa tudi! predsednik zveze Milan Stojanovič. jet govor predsednik* bolgarske obrtniške zveze Stoičkova. Poleg drugih je kongres pozdravjj tudi ljubljanski delegat Ighč. Kongres je nato prešel na dnevn,- red. Poročilo uprave o delovanju zveze ▼ preteklem letu podrobno obravnava davčno obremenitev obrtnikov, vprašanje kartelov in veleblagovnic, šušmarstvo in končno obeležuje stališče obrtnikov nasproti ra?-dolžitvi kmetov. Podanih je bjlo tndi več referatov o strokovnih vprašanijh. Končno fe bilo eiprejetih več resolucij, v katerih konr» nosi°bno p*> da Vrti rqTbrprn»»n;tv«» Vidalie obrtniki dn ne obrtniški- mn naraščaju omogoči boljša tehniška ln pedasroSka izobrazba. Čimprej naj se ustanovi državni gospodarski svet, prepovedo kar- teli in z zakonom onemogoči šugmarptvo, ki povzroča obrtn štvu izredno veliko škodo. Kar ae tiče de'a\«keea. socialnega za-varov?nja zahtevajo obrtniki ukjnitev dosedanje prakse, ker so postalj prispevki za to zavarovanj" veliko breme. Kongres se je izrazil za ustanovitev zve*.© balkanskih obrtnikov, ki bj nedvomno dovedl^ do tes-neišetra sodelovanja r. obrtniki vseh balkanskih držav, posebno pa z bolganskimL Zato je bil upravnj odbor rveze pooblaščen, da se z zastopm"k; ostalih obrtniških zvez v balkanskih državah sporazume o Usta -rrvvitvj balkanske obrtniške, zveze. V kratkem nai se vršj že prva balkanska obrtniška konferenca. Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo. Za bližnja trgovinska pogajanja z Italijo vlada v naših gospodarskih krogih največje zanimanje, saj nam obetajo ta pogajanja na osnovi gospodarske pogodbe z Italijo od 26. marca t 1. znatno povečanje izvoznih možnosti. Pogajanja v okviru italijansko-jugoslovenskega gospodarskega odbora se bodo pričela 28. t. m. v Rimu. Po beograjskih informacijah bo naša delegacija odpotovala v Rim 24. t m. Poročali smo že, da sta se pretekli teden zaradi pogajanj mudila v Beogradu dva odposlanca italijanske vlade. Naša delegacija za pogajanja je imela najprej skupne seje s tema dvema odposlancema, ko pa sta ta dva odposlanca odpotovala, so se seje naše delegacije nadaljevale pod vodstvom pomočnika zunanjega ministra g. Millvoja Pilje. Na teh sejah so podrobno proučili vsa vprašanja, o katerih bo razpravljal Italijansko-jugoslovenski gospodarski odbor, zlasti pa želje, ki so jih predložile gospodarske organizacije ln zbornice. Naša delegacija ima pripravljeno vse gradivo za pogajanja. =£z naše sladkorne industrije. Porpčali smo Se, da je Velikobečkereška tvomlca sladkorja za preteklo leto zabeležila čisti dobiček v višini 10.7 milijona din nasproti 10.4 milijona din v prejšnjem letu. Družba, ki spada v koncem Madžarske eskontne in menjalne banke, je Imela te dni občni zbor, ki je sklenil povišati dlvidendo na 18.75%, to je na 37.50 din za delnico v nominalni vrednosti 200 din, medtem ko je zadnji dve leti znašala dividenda 35 din na delnico. = Načrt rakona o elektrifikaciji našega zakon«. V gradbenem ministrstvu zaseda posebna komisija, kj jo tvorijo predstavniki gradbenega in trgovinskega ministrstva-. Ta komisija se bavj z načrtom zakona o elektrifikaciji države. Namen komisi-ip> je. da r*e bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem pnivatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.23. v angleških funtih po 238 in v grškjh bonih po 33. Nemški kli-rinSk; čeki so nadalje čvnsfcj in stanejo v Ljubljani 12.80, v Beogradu 12.7547 in v Zagrebu 12.77, odnosno za 15. juljj 12.70. r.a 15. avgust 12.72 ijn za konec avgusta 12.70. Na zagrebškem efektnem tržile« je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 408. (v BeoTTadu po 409). zaključki so bili samo še v 7% Blairovem posojilu po 85.75 (v Beogradu po 86). Devize Ljubljana. Amsterdam 2391.41 - 240(5, B°rlm 1742.03 — 1755.91. Bruselj 734.19 — 739.26. C"rih 996.45 — 1003.52, London 214.60 — 216.66, Ne^vork 4314.76 _ 4351.07. Pariz 193.72 — 194*14. Praga. 151.64 — 152.74, Trst 238.20 — 231.28. Curih. Beograd 10. Pariz 19.45. London 21.5735, Newvork 436.25. Bruselj 73.6750, Milan 22.9750, Amsterdam 239.85, Berlin 174.85. Dunaj 81.80 Stockholm 111.20: K'6-benhavn 96.30, Oslo 10a40, Prasra 15.22, Varšnva 82.70. Budimpešta 86.25. Atene 8.95, Bukareeta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoia 408 — 409, 4*/» acuarne 53 hI, 6% begluške (drobni komadj) 72.25 — 73.50 7>U jnves-t. 88.75 6 kavaren nego * vseh drugih mestih na svetu; da v Pariza lahko prideš na nfrjco v nočni srajci jn copatah in se tam sprehajal, pa ee ne bo zaradi tega, nihče spotaknil nad teboj; da kupiš famh lahko tudi na metre, da v Parizu služkinja odpove gospodinj!, če ji slednja ne pusti kupovati na tjgu. I Služkinja izgubi s tem svojo provizijo in sj v znamenje odpovedi odveže predpasnik, česar se gospodinje neznansko boje; da je naravnost nedopustno dejanje, poklicati Francoza v njegovem stanovanju po telefonu, če nistj tega prej naznanil in dobil zato mrivoljenje od njega; da ni Francoza v Parizu, ki bi jed »metal« vase- Vsak Parfžan smatra kosilo hi večerjo za užjtek. kj se mu posvetj z vso mirnostjo. Zato je v Franciji nemogoče, da bj izbruhnila revolucija opoldtip, med 12. in 14. ter zvečer med 18. in 20. uro: da smeš v vsakem kinematografu kaditi; da ima pariška podzemska železnic-a dm>-gi jn prvj razred. Potnik kupi navadno "Vozovnico drugega razreda in gre. če je dovolj prostora, v prvi ra7,red. Ce ga *am zasači revizor. plača vozno razliko brez ugovarjanja in kazni. Kadar je drugj razred prenapolnjen. pa imajo potnjkj oek> pravitao, voziti se v prvem razredu; da Se. v Parizn začno kinematografske predstave že v dopoldanskih urah. Prostori niso num^rirani in lahko sedeš, kamor se ti ljubi. Kdor želi. ostane v kinu lahko delj časa in vidi več predstav istega filma, kajti vstopiš lahko poliubno. Program spremeni šele ob šestih zvečer. Ob takšnih I prilikah prihaja io ljudje v kfno navadno ob štirih oopoMne jn odhajajo domov oh osmih, tako da vidijo dva programa za isto ceno. Spremembe v Franciji Spor za lepo žensko Borba na pištole med štirimi častilci lami in noži tudij takoj posegla v boj. Ko je dospela policija na kraj, sta ležala dva možakarja že mrtva na tleh. oba druga so moraij težko ran .je na prepeljati v bolnišnico. Policija išče sedaj lepo Marijo, kj je povzročila ta spopad. Našla je menda ne bo lahko, kajti med bojem, ki ga je_ opazovala s hladnokrvnim zanimanjem, je izginila, čim je zagledala policiste. Izginila pa ni sama, temveč z novim oboževalcem, k; je ob tej priliki obrnili njeno pozornost nase „. Pes z ročno granato Nedaleč od Sjedlca na Poljskem se je primeril razburljiv dogodek. Med tem ko je oddelek vojakov iz tamkajšnje garnizi-je imel vaje z ročnimi granatami, je pritekel na vežbališče majhen pes, stekel za ročno granato, ki jo je bil vrgel neki vojak, in jo hotel prinesti nazaj. Prestrašeni vojaiki so ee ga s kamenjem komaj ubranili. Granata je psičku v gobcu eksplodirala in ga raztrgala. Odstopivši predsednik vlade, Leon Blnm Smrt v drevečem plavališču Ne:reča, kakršne še ni bilo, ge je zgodila v brzovlaku, ki vozi iz New Yorka v San Francisco. Ta razkošni vlak nima samo posebnega plesnega voza in voza za predvajanje zvočnihi filmev, temveč tudi 22 m dolg, 3 in pol m širok ter 2 in pol m globe k plavalni bazen. Pri prvi vožnji je eden izjmed plavalcev utonil na način, ki ga še niso pojasnili. Camille Chautemps, prvak radikalne stranka, ld bo po vsej priliki sestavil novo pariško vlado Tragedija na Himalaji Snežni plaz zasul šestnajst ljudi Reuterjev dopisni urad poroča iz Simle, da je peto nemško ekspedicijo na Himalajo med potjo na Nanga Parbat presenetil snežni plaz, ki je usmrtil sedem članov odprave in več nosačev iz rodu Gur-kov. živa sta ostala samo vodja ekspedi-cije dr. Karel Wien in angleški poročnik Smart, ki je oskrboval zvezo med odpravo in oblastmi v Indiji. Vsem, ki zasledujejo podvige te vrste, je gotovo še v spominu strašna nesreča na 8120 m visoki himalajski vršac Nanga Parbat iz L 1935. Tedaj se je napotila na to goro izrvrstno opremfLj/ena etos(pedicija prof. Merkla iz Monakovega in hribolaz-ca Aschenbrennerja iz Kufsteina. Usoda pa že ravna tako, da človeška noga doslej še ni stopila na nciben vršac na zemlji, ki &ega nad 8000 m visoko. Predlani je postal žrtev turističnega podviga na Nanga Par-bata hribolazec Wanzelibach. Aschenbren-ner je hotel svojega prijatelja in tovariša lepo pokopati. Vrnil ge je z višine 7000 m k ponesrečenemu tovarišu in je s tem zamudil 16 dragocenih dni. Ko je hotel nadaljevati svojo pot na teme vršaca, ga je zajel silen snežni orkan ter ga prisilil, da se je vrnil domov samo 300 m pred ciljem. Sedanja nemška odprava, ki je po brzojavkah Reuterjeve agencije učakala ta- ko strašen konec, je odpotovala iz Monakovega letos proti koncu marca. Sredi maja je odrinila od izhodne točke ekape-dicije. Po podatkih, ki so na razpolago, rodijo, da se je zgodila nesreča med taboriščema 4 in 5, v približni višini 7800 m. Plaz je odnesel šotore in 16 ljudi, ki so zasuti kdo ve kje v večnem -snegu. Dandonske »Times« poročajo o katat. strofi zelo Obširno in pristavljajo v svojih poročilih iz Simle, da ne bo britska vlada opustila prav ničesar, da ne bi rešila preživelih članov odprave. Tragična smrt šestnajstih ljudi zbuja temveč je obžalovanje, ker je bila odprava skoro na tem, da doseže svoj cilj. Pri ASera Velgo pred najvišjim sodiščem Porotniki iz brnskega procesa obtoženi V Brnu ge j© začela pred najvišjim sodnim dvorom razprava o pri7jvu. ki ga je vložilo državno tožilstvo proti oprostitvi Marije Velgove. Marija Velgova, ki je izvirala itz zelo uboge družine, je imela, kakor emo svoječasno poročali, razmerje z dosti starejšim Upokojenim višjim sodnim svetnikom Vžigom ičz Bnia in ga je pripravila do tega, da se je z njo poročil. Zakon je bil zelo nesrečen. Velgova trdi, da je bila krivda na moževi strani, ker ni ravnal z njo nikoli kakor z ženo in je ni pustil živetj niti v svojem stanovanju. Bila je v drugem stanu jn je končno najela morilca, tesarja Vaclava Černega. da bi moža umoril. V stanovanju sta oba pričakala Velga. Černy ga je davjl jn mu držal glavo toliko časa pod vodo v kopalni kadi, da se, je Velgo zadušrl. žena pa mu je pri tem pomagala. Hrup je privabil sosede in ko so tj vdrl; v stanovanje. si je Cernv pognal kroglo v glavo. Zavoljo tega strela je oslepel in znorel, da so ga morali spraviti v blazmeo. Velgova pa .ie prišla pred porotnike, ki so jo po večdnevni, senzacionalni razpravi oprostili. N"a vprašanje, da-li je svojega moža umorila. so odgovorili sicer pritrdilno, pritrdili pa so tudi z osmimi glasovj na vprašanje, da-li j,e ravnala pod neololjivjm pritiskom. Na podlaei te^ jo je sodišče oprostilo, toda državni tožilec je vložil takoj priziv. Državni tožilec pravi da je bjlo nepravilno, da so porotnikom sploh zastaviti; vprašanje glede neodoljivega pritiska. 0 takšnem Windsorski na Dunaju V nedeljo zvečer sta se Windsorski vojvoda in njegova soproga pripeljala na Dunaj. Slabo vreme ju je odgnalo s Koroškega, kj«- se je bivša ga. Simpsonova močno dolgočasila. Vojvoda in njegova soproga sta se nastanila v hotelu »Bristol«. ,prit-ieku nj bilo nobenega govora, kajti žena res nj trpela pomanjkanja in je imela vedno možnost, da se da ločiti. Zanimivo pa je. da je državni tožilec obenem tožil tistih osem porotnikov, ki so s svojim izrekom povzročili, da so sodniki Velgovo oprostijli. Po razpravj je nastala v javnih glasilih polemika, med katero so nekateri listi izrekli dvom o inteligenci porotnikov. Dejali so. da smisla vprašanj navzlic temu, da jih j,© predsednik sodnega dvora dvakrat poučil, njso razumeli in da niso niti vedeli .da bodo s svoj m odgovorom na drugo vprašanje povzročili oprostitev. Nia te nartade je odgovoril predsednik porotnikov Jan Sedlaček v odprtem pismu v »Lidovih Novinah«, da so porotniki prav dobro vedeli, kaj delajo. Bjli so sicer prepričani, da je obtožba, kj je očitala Mariji Velgovi krivdo za umor. pravilna, toda navzlic temu so se odločili za oprostilni odgovor. ker se je bil državni tožilec izjavil proti obravnavanju zasebnega življenja umorjenega višjega sodnega svetnika in je bil porotnike s trditvijo, dq so se dali zavesti po žrnskfh mikih obtoženke. razžalil. Tako ie vsaj odgovoril tedaj ko so porotnik,} prosili, na i bi iim predložil dnevnik m Kiirko fotografij umorjenega sodnika. V Serllačkovi trditvj, da so porotniki vedeli, da je Velgova kriva. t>a so jo navzlic. temu oprostili, pa je državni tožilec videl prekršek i" je uvedel proti njim kazensk{ postopek. Razprava pred vrhovnim sodiščem. kf zbuja v vsej češkoslovaški javnosti veliko pozornost, je javna- Razlika je ogromna ANEKDOTA Angleški romanopisec Dumont Wilden pripoveduj© sledečo mično zgodbico; »Mojemu sinčku jc bilo tri ali štiri leta. Bila sva na počitnicah na deželi. Spala sva ob odprtem oknu. Ob prvj Zori je zapel kos ▼ rožnih grmih. Slišal sem, kako se mali nemirno premetu je po postelji. Dejal 6em: »Zakaj ne spiš?« — »Očka. ptič poje tako lepo, da si ne upan;. zaspati.« — »Lahko za-6prš. Poslušal ga bom že jaz,« sem dejal. In dečko je res zaspal.« VSAK DAN ENA Argentinsko mesto Marjanu a je bilo pred kratkim prizorišče razburljivega spopada na pištole med štirim; častilci iste ženske. Lepa Marija Cvnira je bila ostavila svojega ljubčka. nekega Fagundusa, ker se je bila zagledala v nekega Morcijro, g katerim je šla tudj v 6kupno gospodinjstvo. Užaljeni prejšnji ljubimec je pozval svojega tekmeca na dvoboj, ki se je vršil nekega lepega večera v strah vseh prebivalcev kar na glavnem trgu. Streljanje pa je privabilo dva druga nekdanja oboževalca lepe ženske na bojišče, ki sta s svojimi pišfco- Pet milijard dolarjev v pepelu Uradniki ameriškega zakladnega urada so d "'bili te dni naročilo, naj sežgejo ogromen kup bankovcev v vrednosti pet milijard dolarjev. Gre za bankovce, ki so jih natipkali šele 1. 1929. in ki so večinoma še dobro ohranjeni. Imajo samo eno napako, namreč opazko, da jih je mogoče na zahtevo izmenjati v zlato. Ker pa je zamenjava papirnatega denarja v zlato cd 1. 1933 zakonito prepovedana, so te bankovce od tistega leta dalje zbirali ter jih sedaj uničujejo. V Angliji razstavljajo na javen ogled tipe lokotootiv v zadnjih sto letih. Od leve prod desni: hlapon Lion, star 100 let; v sredi: lokomotiva Is lete 1911; na desni: lokomotiva tipa Coronatton Is lete 1987 »Draga moja, hoditi moraš tako kakor jaz, potem ne boš njti čutila, da korakafi navzgor.« (»EverybodyB weekly«) Julij — avgust 70.— dinarjev dnevni pension z vsemi kopališkimi taksami. — Direkten vagon iz Ljubljane ob 8.00 zjutraj pride v kopališče ob 14.18 pop. Zahtevajte obširne prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Maribora) Bratca je dobila Bolgarska princesa Marija Lniza, prvoro-jenka kralja Borisa in kraljice Ivane, je dobila bratca, ki ga bodo krstili na ime Simeon Davek za odpravo beraštva v Budimpešti Kakor drugod, so tudi v Budimpešti napravili akcijo, da bi s prostovoljnimi prispevki in zbiranjem darov za berače ter za delo nesposobne osebe odpravili nadlogo beračenja. Ta aikeija nd uspela tako, kakor so oblasti pričakovale. V Budimpešta je mogoče s prostovoljnima prispevki zbrati kvečjemu poldrugi milijon pengov, za preskrbo beračev pa bi bilo treba nabrati 2 in pol milijona pengov. Ker zlepa torej ne gre ia oblasti tudi niso voljne, da bi odpravile prepoved beračenja, so sklenile stvar uredita tako, da bodo morali glavna najemniki oddajati 1 odstotek svojih najemnin za preskrbo beračev. Obenem bodo vse berače preselili v provinco, kjer je mogoče na cenejši način stafoeti noia »JUTRO« H, 143 s T Šr&š, 23. TL T937, Kulturni pregled S poti po Italiji Od Genove "do Trsta. Stara ligurijska Genova, eno največjih italijanskih pristani« in poglavitno izhodišče prekomorske trgovine, je bila dolga stoletja tekmovalka in sovražnica Benetk: gnezdo drznih pomorščakov in oevajevalcev, mesto močnega življenjskega diha. Genova se dviga v obliki teras po skalnatem obrežju in še vedno rase v širino, sega v ozke doline, vzpenja se še više v hribe: čim bolj rase, bolj je slikovita. V starem delu mesta je •stalo mnogo sledov njegove mrtve slave, spominov na svobodno republiko, ki je imela svoje kolonije daleč po Sredozemju tja do Črnega morja. Pristaniške ulice imajo barvitost in razgibanost vseh velikih sredozemskih pristanišč. Čeprav mesto, ki sc ponaša z rojstno hišo Krištofa Kolumba in s tisočletno pomorsko tradicijo, ne šteje mnogo nad GOO.OOO prebivalcev, napravi po obsir&iost; in prometu vtisk miliion-skega mesta. Z njegovih hribovitih ulic, iz parkov, ki so zasajeni s palmami in drugim južnim drevjem, z vrhov okoliških hribov, se odpira razgled na široko morje; z obeh strani se pod varstvom sivih skalnatih bregov razprostira sanjavo lepa ligurijska obala. Pri sprejemu v starodavni mestni hiši, v eni tistih aristokratskih ulic, kjer še živi spomin na Andrea Doria in njegovo ustavo iz leta 1528. nam je slava tega mesta živo stopila pred oči. Zupan nas je s svojimi svetovalci vodil po krasni mestni galeriji z originali Rnbensa, van Dycka, ho-landskih mojstrov 15. in 16 stoletja, Ca-nove in drugih italijanskih slikarjev in kiparjev. Bogati aristokrati in pomorski magna-ti so tudi odkupijali pred večnostjo s službo umetnosti. Mnogo njihove zdavnaj zašle slave, otožne kakor v gosparskem Dubrovniku, tei miniaturni Genovi našega morja, je ohranjene na Campo=antu, pokopališču. ki je eno najlepših v vsei Evropi; tu je ogromna zbirka skulptur z motivi o smrti in njenih skrivnostih. Na avtomobilskih izletih po mestu smo videli tudi dobršen del njegove sedanjosti, njegovega neprestanega življenjskega vzgona in stvar-jalncga razmaha; med drugim smo bili v novert) velikem kopališču, ki ga občina pravkar dograju-e za 12 milijonov lir, dalje pred spomenikom v vojni padlim, nemara najlepšim v vsej Italiji (kult žrtev za domovino ie v tej deželi kos narodne reli-giie) in še marsikje. Iz Genove nas je popotni načrt usmeril v prestolnico Plemonta, v Torino. Če se že v Genovi čuti strožji življenjski stil, je Torino s svojimi pravilnimi ulicami, z veliko industrijo in trgovino, značilen odraz t i<= t e italijanske menlalitete, ki stoji v očitnem nasprotju z južno Italijo in njenim ljudstvom: odraz duše, ki se je razvijala skozi vekove na trdih subalpskih tleh in ki jo ie soustvarjala rasna kemija srednjeevropskih mešanj. Iz Piemonta in liz Lombardije dobiva Italija še vedno injekcije tiste narodne »krvi«, ki jo karakteri-7.ira delavnost, čut za disciplino in za red. Dan v Torinu je bil prekratek, da bi bili spoznali vso lepoto piemontske prestolnice (deževni oblak; so nam žal zagrnili mogočno scenerijo švicarskih in francoskih Alp) ter ves močni utrip njenega življenja. To, kar smo spoznali na hitro roko, je pričalo o silni skonccntriranosti italijanske industrije. Dobri dve uri v ogromnih tovaruab svelovnoznanega >Fiata« sta bili izpolmeni s pogledi v svet, kj je sicer popotniku moje vrste hudo daleč: svet racio-na.iziranega tovarniškega dela pri delovnem traku in ognjev tovarniških peči in kovačnic. Svet ekonomske .resničnosti in udarnega ritma zmehaniziranega dela. V Torinu smo si ogledali tudi zavod za vzgojo siromašuih fašističnih otrok, enega številnih zavodov te vrste, ki nanje polaga nova Italija veliko važnost. V teh zavodih se mladinsko socialno skrbstvo združuje s sistemom militaristične vzgoje. Krasno urejeni zavod na hribu najožje turinske okolice je za samo Italijo značilna institucija, ki priča o smotrnejši vzgoji mladine, kakor jo je poznala liberalna Italija. Toda v njem veie oster veter strankarskega fanatizma. ki ne ustvaria otroški duši kaj prida podneb:a. Videli smo na tei zanimivi po'i več socialnih in mladinskih zavodov in lahko rečem, da je italijanski fašizem res pričel organizirati tiste strani narodove ga življenja, ki so bile v individualistični Italiji zanemarjene. Toda če človek pozna sorialne in mladinske naprave v demokratični češkoslovaški, 1»? ima zanje mnogo manj sredstev, a tem več umevanja, ga ie reči v Italiji ne navdušijo. In kar je glavno: _ v demokratičnih institucijah te vrste čutiš, da si človek med ljudmi in da vse, kar delajo, služi človeku; tu ie pa vse v službi abstrakcij, ki se pretvarjajo r mite, kakor sta Naoija in Država in vse delajo samo zaradi večjega čaščenja teh novih boža istev. V Italiji defilirajo pred teboj otroci s puškami in sc. delajo, kakor da so re*ni vojaki; je to poskus vzgoje na neki moderni sp3rtanski podlagi. ka-li. Toda tem otrokom je vzeta že sedaj tista velika srfča. ki prihaja od prostosti in ki jo tudi odrasli vežejo s svobodo. Res je pa: To. kar današnja Italija stori za otroka, je kvantitativno ze'o mnogo. Otrok je eden izmed idolov fašizma in povsod čutiš, da se zgodovinski boj za novega človeka v smislu fašistične ideologije začenja žo pri otrocih in celo še prej. pri samih kaleh človeškega življenja, čeprav ne še v duhu rasnih doktrin. Menim pa, da ^sa ta borba ustvarja v narodu veliko duševno napetost, ki nastaja žp pri otrocih in se potlei nene-homa stopnjuip ter vzdržuje z močnimi gesli in teatralnimi prireditvami. Vprašanje jp. koliko se da še stopnjevati militariza-c.ija naroda, ne da bi imela z druge strani vpntil v lahkem eproščenju in v življenjski radosti? Kajti človek ni ne fiziološko ne psihološko ustvarjen zato, da prenaša vedno večjo težo socialnih vez? in da išče osebno srečo zgolj v izpolnjevanju visokih državljanskih dolžnosti. Kaj stori fašizem za drugo. zlasti hedon:stičnim Mediferan-cpm bližjo stran Človeške narave, ki ne odobrava gesla »Gefahrlich lebeo!«. tega nisem opazil. Vsekakor živi nova Italija zelo potencirano, tona ta napetost je enostranska in bo šele morala najti zdravo ravnovesje. V Torinu smo obiskali redakcije slo-večih dnevnikov »Stampa« in »Gazzetta del Popolo«. V redakciri »Gazzette del Po-polo< so nam razkazali vzorno urejeni redakcijski arhiv, ki obsega skoraj 90 let zgodovine tega dnevnika, izhajajočega nepretrgoma od 1. 1848 List je bil v prvi dobi organ piemontske misli, eden največjih činiteljev v boju za zedinjeno Italijo, zato jp z njim združen velik del novejše politične zgodovine Italije. Listov »archivio ftorieoc je pravi iurnaJistifei muzej, bi je X. tako urejen, da sprejema sproti dokumente o najnovejših dogodkih in tako združuje sedanjo in bodočo zgodovino. Toda geslo naše poti je bilo: tempo! Po sijajni večerji 6 torinskimi tovariši v Dan tejevi gostilni blizu kolodvora smo ee zopet zaupali brzcu, ki nas je potegnil v Milano. Ogromni, velikopotezno zgrajeni kolodvor tega središča italijanske trgovine nas je najprej presenetil. Izmed milanskih vti-6kov naj omenim samo nekatere: obi6k mogočnega Duoma, kajpak (to je svetovna znamenitost) in ^Zadnje večerje« Leonarda da Vincia v refektoriju samostana delle Grazie, umetnine, ki neizprosno ugaša. Dalje sprehodi pod »galerijami« milanske Ci-ty, sprejem pri županu v krasnem muni-cipiu in obisk v redakciji lista »Popolo djtalia«, ki je najtesneje združen z zgodovino italijanskega fašizma in čigar vodstvo je po R- Mussoliniju prevzel njegov pred leti umrli brat Arnaldo. Potlei obisk velikih tovarn Caproniia. kjer smo v letalskem muzeju te sloveče tvrdke odkrili med avia-tičnimi invalidi in odsluženci letalo, s katerim so med svetovno vojno napadli tudi Ljubljano; pa obisk v tovarnah tvrdke Breda, v Mlekarniški centrali in v šoli na prostem »Umberto di Savoia«. Tempa Tempo. Komaj se je človek malce udomačil v velikem in bogatem središču Lombardije, že ie bilo treba na pot. Ko smo se med vožn jo med Brescio in Ve-rono dotaknili Gardskega jezera, so v njegovi vodi ugasdli zadnji odbleski večera, a mesto Romea in Juliie je šlo mimo nas že v lučeh svoje majniške noči. Tempo... tempo... poje tudi brzec in nas sredi noči postavi na beneške lagune. Med vožnjo z motornim čolnom po fantastično lepem Canal Grande so beneške ure bile polnoč. Nastanili so nas na sami Riva dei Schia-voni, v liotelu Danieli. kjer sta nekoč uživala svoio beneško idilo s slabim koncem melanhoiični Musset in vročekrvna moža-ča George Sand. Še poldrug dan v naročju »jadranske kraljice«, obisk Markove cerkve in doževe palače pod vodstvom errofa di Bellegarde, obisk sijajne Tintorettove razstave v Ca' Pesaro ( o nji posebej) in sprejem pri beneškem prefektu v Ca' Cor-ner, v razkošnih dvoranah, polnih beneške umetnosti in bleska zgodovnskib spominov. Po odličnem banketu v hotelu princev in diplomatov (Grand Hotel) čaj na Lidu. 6 pogledom na morje, ki ga je pričel ko-drati mlačni »jugor. In še večer v Benetkah z godbo na Markovem trgu; toda to je takorekoč že vsakdanja poezija Benetk. Tu je bil služben zaključek poti, in samo zveze na povratku v domovino so omogo čile daljši postanek v Trstu, ki je komaj zadostoval za uaipovršnejše impresije o tem mestu, kjer so nas nekateri znaki podučili, da smo že v zoni »obmejne psihologije«, na vročih tleh včerajšnje zgodovine in današnje stvarnosti. Še pogled na Miramar, na vrtove v cvetju. na sinje, široko morje in potlei nas je sprejel Kras. k: se naravno podaljšuje v našo domovino. ★ P. S. Ti zapiski s poti . po Italiji niso mogli niti zdaleč izčrpati tvarine in ne odgovoriti na nešteta vprašanja, ki bi se utegnila sprožiti. Njih značilnost je v tem. oa pisec ni imel namena pisati kroniko. I-Oti ali stvarno reportažo o pojavih in dogodkih marveč je samo hotel bežno orisati nekatere »cose viste*:, kakor jih je videl ali občutil. Zato je ostalo neomenjenih mnogo človeško lepih ljubeznivosti, noblesnih gest, gostiteliske pozornosti: vse to naj se strne v uvodoma izrečeno pavšalno hvalo gostiteljem. Samo dve imeni naj še hvaležno omenim; dva spremljevalca. ki sta prevzela mnoge nadležnoeti, da sta lahko delila še številnejše usluge: beograjskega delegata »Enita'c Giovannija Mi-ietto in konzula Tiberija iz rimskega ministrstva. — Zapiski Avdicija v drami. Pred ožjim krogom režiserje v. igralcev jn zastopnikov kritike ter ob navzočnosti upravnika Narodnega gledališča Antona Zupančiča in ravnatelja drame Pavla Golie sta včeraj nastopila v dramskem gledališču 'za preizkušnjo dva igralca, k; ju po%namo že po delu na amaterskih odrih. Ivo Berščak in Stane Sever. Beršč.ak je podal dvoje odlomkov, župnika in Jermana, jz »Hla-poev«. Sever pa vrsto dialogov iz »Trafjke njene ekecelence«, »Hamleta«. »0tiheUa«. »Matajevega Matije in Kreffovih »Celjskih grofov«. Predstavila sta se kot simpatična odrska oblikovalca-ki izpričujeta že dobršno mero vigrancst.i jn ki b; lahko bila tudj ansamblu poklicnega gledališča v pridobitev. Berščak je predvsem umorjen, pretehtan govorec čistega, polno^vočnpga glasu, ki mu še posebej leže retorične vloge, a v njem ie dovolj rahl'h barv t'Ud: za izražanje intimnejšjh. tiš.j"h doživetij. Sever, ki s suverenim m,jrora ob-vladuie gesto jn glas. Pa je ob pestri množici obrazov, ki si jih je izbral, pokazal občudovanja vredno mnogoljčnost svoje umetniške narave. V njem smo spoznali mladega igralca, ki z enako sveto radostjo živ,j nesrečnega soproga jz »Trafike«. Hamleta, (»Biti — ne biti«), Jaga. berača Hudopiska in Grofa Hermana. — Ne more biti dvoma, da je Sevor rojen igralec, ki nosj s sabo kijce velikih, dragocenih kvalitet. V celoti nas je nastop potrdil v veri, da z m'adim rodom prihajajo talenti, k? bodo naše gledališče poneslj v novo dobo veličin^ in zmag. L. M. Novačanova »Veleja< v Pragi. V petek bo na odru Ljudskega doma v praškem predmestju Pankr&cu pod okriljem Delavskega odra čeških gledaliških amaterjev premiera Novačanove »Veleje«. Delo je postavil na oder g. Zvonimir Sintič iz Ljubljane. ki je bil svoj čas inšpicient v ljub- . ljanski drami, pa ie šel svoje igralsko in režisersko znance izpopolnjevat v Prago, kjer 6e zadnja leta šola večina našega gledališkega naraščaja. Naiveč zasluge gre vobče prav tem najmlajšim članom našega odrskega občestva, da češka gledališča — poklicna in amaterska — zadnji čas posvečajo toliko pozornosti slovenski dramatiki. Sceno ie za Sintičevo uprizoritev »Veleje« opremil arh. R. Caha. amsambel pa ie režiser zbral med naibol:šimi člani delavskih odrov posameznih praških okrajev. Naslovno vlogo v drami kreira Matu-lov6. Martina Veleia pa Ne jedi? Krst slovenske dramske novosti. Ni sicer običaj. da bi se nova Izvirna dela uprizarjala najprej na podeželskih odrih, toda pri nas živimo v malo narobe prevrnjenih kulturnih razmerah. Tam. kjer se metropola izogiblje svojemu prvenstvu, mora pač podeželje prevzeti tvorno iniciativo. V so- boto bomo n odra jesenliks »Enakosti« doživeli krstno predstavo socialne in psihološke drame »Rafaela Ferrari«, ki jo je spisal mladi igralec Jože Borko in «e z njo uvrstil med naše najboljše sodobne dramatike. Uprizoritev se bo vršila pod okriljem »Slovenske scene«, ki so jo zasnovali miadi gledališki delavci v Ljubljani z namenom, gojiti predvsem sodobno izvirno dramo in zbirali sodobno usmerjeno igralsko nila d i no. Igro je zrežila član Narodnega dališfa Milan Skrbinšek, razen avtorja, ki je naštudiral eno glavnih vlog, pa sodelujejo še Kalanova. Skrbinškova, Breziger. Sever. Mehora in Kraški. Velika umetnostna ra*stava v Moskvi. V zvezi z kongresom arhitektov je bila v nedeljo otvorjena v Moskvi (Dom umetnosti) razstava ruskih slikarjev in kiparjev, ki obsega okrog 200 del. Roman o naših Kočevarjih. Verlova založba v Berlinu je pravkar izdala obsežni roman Gustava Renkerja »Ruf aus dem Karst«, ki se dogaja na Kočevskem. Pisec je slovenskemu občinstvu znan po prevodu romana >Pet moi gradi pot« (Planinska matica). Nova ibirka lovskih novel Daaka Angje-linoriCa. Odlični pesnik in pisatelj dr. Danko Angielinovič, ki se je kot pripovednik uveljavil zlasti s knjigo svežih in mikavnih povesti »Sinovi zemlje« in z romanom »Robovi zemlji», je pravkar izdal pri »Lovački knjižnici Hrvatskog društva za gojenje lova i ribarstva u Zagrebnc 200 strani obsegajo«) zbirko pripovedne proze »Nad gorama, nad vodama«. Kakor »Sinovom zemlje«, eo tudi nekaterim novelam v tej zbir ki dala snov doživetja na lovu. Odlikujejo jih poetični opisi prirode in realistične sli ke iz življenja kmetov in ribičev. Hrv Zagorci in dalmatinski primorci so našli t Angjelinoviču bistrega opazovalca in soč nega opisovalca. V noveli »U lovu na zla toroga« opisuje Angielinovič lov v slovin skih Alpah ter svoia srečanja z našimi ljudmi, prav tako sega v slovensko življen. proza »Janez Dolenc«. Kdor išče prijetne ga štiva v srbohrvaščini, bo s pridom se gel po novi knjigi Danka Angjelinoviča. ie Pomanjkljivosti tajskega prometa V našem tujskem prometu potrebujemo vodiče, ki bi jih mogli gostje res s pridom uporabljati na potovanju, ko jim zaradi pomanjkanja znanja našega jezika ni mogoče pomagati si z izpraševanjem, kar ni prijetna stvar. Ker takih potnih pripomočkov in praktičnih zemljevidov tudi za drag denar pri nas ni dobiti, zato tudi te vrste boljših gostov k nam ni in to znači za nas sleherno leto izdatno izgubo v dvojnem ozi-ru: ker izostane po njih velika vsota denarnih dohodkov in ker odpade z njimi tudi dragocena ustna reklama tistih gostov, ki so zapustili zadovoljni našo zemljo. Ta izguba številnih dobrih gostov iz tu- in inozemstva pa ni edina naša Skoda, ki nam jo povzroča pomanjkanje vodnikov. Druga taka velika izguba in škoda, ki je pa morda še usodnejša od navedene, pa je ta: da zaradi nezadostne strokovne turistične propagandne literature, zaradi pomanjkanja dobrih regionalnih vodnikov in zemljevidov šepa vsa naša propagandna informacijska služba in to brez izjeme po vseh številnih naših oficielnih potniških birojih Putnika v tu- in inozemstvu, po vseh številnih privatnih potniških birojih v tu-in inozemktvu, po vseh številnih konzularni zastopstvih naše države v inozemstvu, po vseh številnih informacijskih pisarnah v letoviščih, kopališčih ln zimoviščih naše države, po vseh številnih pisarnah naših turističnih organizacij in po vseh številnih hotelih, penzionih, gostilnah, planinskih kočah in domovih. Dokler ne bodo vstvarjeni za vae naše tujsko-prometne važne krajine dobri, pregledni, izčrpno informirajoči regionalni vodniki, toliko časa — to smelo trdim in pribijam — ne bo in ne more biti nobenega govora o kakem pravem redu in napredku v naši izvestiteljski službi, ne v naši državi in še manj v inozemstvu ter vsi nebrojni gostje in interesenti za našo zemljo ne bodo mogli biti točno, izčrpno zanesljivo in vsestransko informirani ter zadovoljivo postteženi kakor se spodobi. Kako pa.naj daje — to vprašam — Putni-kdv šaltertRi uradnih ali konzularni uradnik pri konzularnih zastopstvih ali uradnik v zasebnih potniških pisarnah ali tuj-skoprometni uradnik pri letoviških društvih ali hotelski portir ali gostilničar pojasnila o vseh podrobnostih, ako sam le malo ali nič ne ve, ako so mu kraji nepoznani, ako so mu naše atrakcije, prirod-ne in druge znamenitosti, pota do njih ln stotine in stotine drugih potov ter kakovost gostišč in kopališč kakor tudi zimsko-športne prilike španska vas, ki jih morda niti po imenu ne pozna? Od kod pa naj vsi ti številni informatorji, od Putnikovih šalterskih uradnikov do poslednjega oskrbnika kake planinske koče in gostilne vzamejo vse to podobno znanje in obilico podatkov za vse poedine kraje in mesta, ako nimajo točnih pripomočkov za vse poedine krajine, iz katerih bi črpali zanesljive podatke na nebroj po gostih stavljenih jim vprašanj. Ne gre tudi samo za to, da je n. pr. Sal-terski uradnik na Sušaku dobro poučen zgolj o kopališčih Hrvatskega Primorja, nego bi bilo treba propagandno službo tako urediti in izpopolniti, da zna ta uradnik in tudi oni v Beogradu in po drugih mestih zadovoljivo informirati gosta o prilikah v Sloveniji in sicer podrobno, kolikor moč izčrpno, da ni treba gostu izgubljati celega dneva in se nalašč ustavljati še posebej v Ljubljani pri Putniku, samo zaradi tega, da tu šele dobi (če dobi?) pojasnila in se tukaj šele odloči, kateri kraj v Sloveniji naj poseti na povratku. Kakor je bilo treba sestaviti za vozni že lezniški, avtobusni, poštni in letalski promet zaradi točnega pregleda pripomoček v obliki voznih redov, prav tako je nujno potrebno zbrati v skrbno sestavljenih regionalnih vodnikih vse podrobnosti različnih tujskoprometnih prilik za poedine krajine Jugoslavije, da bi bila propaganda lažja splošna in vsakemu dostopna. Ravnateljstvo Putnika, konzularna zastopstva in drugo mi tega seveda ne bi dovolili. toda bilo bi res velezanimivo in na moč poučno, izvedeti in po praktičnih poskusih tu pa tam dognati: kako daleč n. pr. sega poznanje tujskoprometnih prilik po Sloveniji pri šalterskih Uradnikih Putnika v Beogradu, na Sušaku, .v Splitu itd. ter narobe: kako je n. pr. ljubljansko šal-tersko osebje Putnika podkovano o tujsko-prometni geografiji Hrvatskega Primorja, Dalmacije, Srbije! Ne bi bilo napačno in malo zanimivo tudi to, preizkusiti in dognati: kako je n. | pr. ljubljansko šaltersko osobj« in drugod po Sloveniji poučeno o lastnih letoviščih in zimoviških prilikah v Sloveniji in kako ono na Sušaku, v šibeniku in Splitu o Pri-morju samem. Točne sodbe o tem vnaprej seveda ni mogoče izreči brez poskusa, vendar — kolikor sem se imel priliko prepričati* — ne morem prikriti svoje bojaaai, da o tem vprašanju nimam prevelikega zaupanja. Tako se mi zdi, da bi taka preizkušnja tu ali tam najbrž ne utegnila pokazati posebno častnih rezultatov za šaltersko ooobje Putnikov, o drugem osobju pa sploh molčim. Izvestiteljska (Informacijska) riožba je silno težka, toda neizmerno važna pri tujskem prometa. Kazalo bi in prav nič ne bi škodovalo napraviti aem pa tja ke-daj take poizkuse ter se potem uravnati po teh izkušnjah. Vsemu navedenemu zlu in slabim posledicam bi se dalo po mojem prepričanju in izkustvih (— dufil aem 2 Isti kot »in- formator« v ljubljanskem Tourist-Officeu —) najlažje priti v okom ali vsaj v obilni meri odpomoči, ako bi imeli danes že izdelane regionalne vodnike in smotrno zbrano vse drugo pomožno gradivo. Na tej podlagi bi bila propagandna služba v splošnem mnogo spretnejša, neposredna in ne po ovinkih, točnejša. Informiranje pri nas mudečih se gostov, kakor onih v inozemstvu, ki se zanimajo za naše kraje, bi bilo zelo olajšano za vse gori navedeno osobje, ki pride v poštev, da mora dajati tujskoprometna pojasnila. Ako pa bi se uvedla še stroga posebna šola za šaltersko osobje Putnika za informacijsko službo (n. pr. 1 mesečni tečaj), v katero naj bi vsak Putnik v svoji mrtvi sezoni čez zimo delegiral po 1 uradnika, dalo bi se iz tega uradništva napraviti postopoma dobro izvežban kader informator jev, ki bi delali čast Putniku in vzbujali zaupanje in zadovoljstvo pri gostih. Šal tersko uradništvo Putnika bi bilo torej treba za informacijsko službo vsestransko izšolati ter umetno pripraviti do tega in nadzorovati, da se kaj nauče, ne pa čakati, kedaj se bo kdo iz svoje lastne iniciative kaj izpopolnil in koliko. Žal smo še daleč od vsega tega. Mimo nas je šlo že 19 let, izdani so bili milijoni in milijoni za propagando, toda poleg kup čka folderjev in voznih redov žal nimamo danes pokazati: niti 1 poštenega vodnika za kako krajino Jugoslavije v nobenem jeziku in niti 1 dobrega zemljevida za kako turistično obilno obiskovano pogorje. žalostna je ta ugotovitev, ko čitamo po listih, da je izdala centrala Putnika v Beogradu do danes reci in piši: 19,577.118 din za propagando, od tega samo lani 3,138.638 din, najbolj žalostno pa je to, da moramo po 19 letih obstoja naše države še boriti se s tem: kako bi dopovedali vrhovnim krmarjem Putnika in drugih tujskoprometnih organizacij, da so regionalni vodniki potrebni in kako zelo da so potrebni ter da se samo s površnimi folderji ne d4 zadovoljivo rešiti naš tujski promet. Utegne kdo reči: »Pa evo Vam Avstri je, i ona operira sa folderima«... Res je to, toda ne samo s folderji. To je tisto Mi vidimo in slabč kopiramo samo folder je, a smo slepi za drugo. Mi pozabljamo ali sploh nočemo vedeti, da ima nemški narod (tudi Italijani) lepo število speciel-nih družb (zavodov) — nekatere od teh so svetovno znane — kakor: Baedeker, Meyer, Grieben, Trautenau, W5rl, Berg-verlag (Rotter), Artaria in še drugi, ki vsaka za sč in nekatere z izvrstnim karto grafskim gradivom oskrbujejo in izdajajo vodnike za vse poedine tujskoprometne krajine Avstrije in Nemčije in še za druge države. Poleg teh velikih družb izdajajo izčrpne vodnike tudi vsa nemška planinska društva in njih poedine številne sekcije, nadalje vse tujskoprometne zveze (Landesverbande fiir Fremdenverkehr), prometna in letoviška društva ter še posebej razni turistični avtorji. Po takem je vsaka nemška dežela posebej, kakor n. pr. Koroška, Štajerska, Tirolska podrobno in v celoti Izčrpno obdelana najmanj v 10 do 13 vodnikih, poleg tega pa so poedine krajine, gorske skupine doline in mesta obdelane še posebej in podrobneje v mnogih posebnih monografijah. Pri nas seveda vsega tega nI, ker smo neurejeni in ker — nazadujemo na vsej črti. Meceni za podpiranje izdaj regionalnih vodnikov so — izumrli, založnikov za vodnike n i več, avtorjem vodnikov grenimo življenje kolikor le moremo, letoviška in krajinska tujskoprometna in planinska društva sama izda vodnikov financielno ne zmorejo, Putnik pa za to — nima smisla. Predaleč bi vedlo podrobno obrazloževa nje še drugih pomebnih prednosti in odlik, ki jih imajo vodniki pred folderji. Poudarim naj na kratko samo še nekaj važnih stvari: Vodniki nudijo živo, najbolj pregledno evidenco vseh naših tujskoprometnih ustanov, naprav in prilik (društva, letovišča, kopališča, zimovišča, gostišča vseh vrst, ceste, pota, steze, smučarska teri-šča in tiri, prirodne, zgodovinske, kultur-nohlstorične ln druge znamenitosti itd.) Vodniki v svojem skrbno izklesanem besedilu bi uvedli in udomačili pravo domače ljudsko izrazoslovje za vse različne terenske oblike. Vodniki bi bolj kakor vsaka druga Izdaja ter hitro regulirali in v celoti uvedli ter udomačili naše pravilno, pristno domače imenoslovje krajev, gora, rek. Vse to troje nikakor ni brez pomena in ne malenkost v propagandnem slovstvu slehernega naroda, samo se žal naši tujskoprometni voditelji tega ne zavedajo, ker niti ne mislijo, da je potrebno tudi gornje urediti, ako delamo tujskoprometno propagando s svojim slovstvom. Ako mislijo naši tujskoprometni voditelji, da smo čez to že prešli, se neznansko motijo, kajti naša neurejenost je še tolika, da nimamo urejenih niti vseh naših krajevnih imen naših tujskoprometnih krajev, ki jih propagiramo. Zadeva o boju glede imena »Logarska dolina« je dovolj znana. Samo še en dokaz v tem pogledu: Dne 29. maja t. 1. ao objavili trije naši dnevniki vest o nekem uboju ▼ bližini Ljubljane. Vsak od njih pa je rabil ime dotičnega kraja po svoje in sicer: eden »na Orlih« drugi »na Oriah« in šele tretji »na Orljen«, kakor je pravilno la mod j nepokvarjenim ljudstvom tMe * ^ navadi. _ C« smo torej o krajih, ki so nam prod nosom, tako slabo informirani, kaj naj rečem šele o bolj oddaljenih krajih?! Zaključujem: Vse to tukaj le na kratko obrazloženo stanje v naši turistični propagandi je v Jugoslaviji nevzdrž-n o, posebno pa te neprilike in neurejene razmere v turističnem slovstvu niso v prid turizmu v Sloveniji, ker ga naravnost zavirajo. Vodniki (Reiseftthrer) so učinkovita, pozitivna propaganda, ki je tudi Jugoslavija in njene poedine tujskoprometne enote, nikakor ne morejo in no smejo pogrešati ter ne zanemarjati, ako želimo našemu turizmu napredka, ako hočemo da se število gostov po naših letoviščih, kopališčih, gorah in zimoviščih pomnoži, ako želimo, da bodo gostje pri nas bolje informirani ter da jim bo gibanje po njim neznanim krajih bolj nego do sedaj olajšamo. Praksa kaže, da puste gostje po hotelskih mizah in po planinskih kočah folder-je lepo pri milu. Nihče se jih ne pola-komni, dočim noben vodnik ni varen 'st jih gostje kradejo po hotelih in kočah — zakaj? Ker imajo praktičen pomen in so gostje na take pripomočke navezani na potovanjih. Nespametno in nepraktično obenem bi bilo klicati na pomoč tuje Baedekarje in Mayerje in Griebne i. dr., da nam oni oskrbe za nas potrebne vodnike. Podana je že delna možnost, da opravimo to delo v naši državi sami. Kolikor morda še ni podana, pa jo je treba še izpolniti in to delo smotrno organizirati. Možno je to. * In kdo drugi naj je bolj poklican za to, da zbere prave delavce in začne to delo izvajati, ako ne Putnik, financielno naj-jačja naša uradna tujskoprometna organizacija, ki je vzela zadevo turizma v Ju-goslaviji V zakup: Rudolf Badfura » Za Slovenijo na pr. je zadeva izdaje regionalnega vodnika že zrela: zbrano je kartografsko, krajepisno in potopisno gradivo, torej ni zadržka, dabise delo sestavljanja vodnika ne moglo pričeti in gre zgolj še samo za to, da se najde — založnik! O UMETNOSTI Profesor predava o klasični umetnosti in njenih lepotah. Nato postavi na kateder posnetek kipa Venere Milonske in začne izpraševati dijake: »Medved, kaj posebno lepega vidite na tem kipu?« Medved premeri kip od nog do glav* in reče: »Gole noge.« » Profesor pobesni: »Takoj ven!« Medved odide iz razreda, profesor pm pokliče Zajca: »Zajec* kaj je najlepše na tem kipu?« Zajec se obotavlja, jeclja. toda ker ga profesor izpodbuja, se naposled le ojunači in reče sramežljivo: »Prsi!« Profesor se od jeze skoraj razpoči: »Ven, nesramnež!« Zajec odide. Profesor se obrne h Kosu: »Kos, kaj vidite posebno lepega na tem kipu?« Kos gleda kip. Dolgo, dolgo. Potem skomigne z rameni, pokima, vzame klobuk in — odide iz razreda. Naše glcdaliiče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 23.: Tisočak v tdovniktt. Red Sreda. Četrtek. 24.: Zaprto. Petek, 25.: Tisočak v telovnika. Red Čstr* tek. Sobot«. 26.: Tisočak v telovnika. A. OPERA t Začetek ob 20. uri. Sreda. 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: Car Kalojan. Red Č«*rtek m C. Petek, 2.: Zaprio. Sobota, 26.: Prodana nevesta. Izven. RADIO Sreda, 23. jimija < Ljubljana 12: Plesi narodov (pk>«e). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestita.. — 13.15: Vsakemu nekaj (Radio orkester). — 14; Vreme, borza. — 19: Ča«, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. uira: Savez Sokola kraJjevjne Jugosia-vjje. _ 19.50: Šah. — 20: Chabnjer-. Eapa-na, rapsodija za orkester (plošče). — 80.10: Naša mladjna in alkohol (g. Vojko Jagodje). — 20.30: Prenos z Dunaja (glasbena tekms). — 22: Čas. vreme, poroči«, spored. — 22.15; Zvoki v oddih (Radio orkester). Četrtek 24. junija Ljubljana 12: Simfonične pesnitve (pk>< šče). — 12.45: Vreme, poročil*. — IS: Ca«, spored, obvestila. — 13.15: Po domače (Magistrov trio). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. —< 19.30; Nac. ura: Dve leti vlade dr. M. Sto-jadinovjča. _ 19.50: 10 minut za oddih. — 20; šaijapin poje (plošče). — 90.10: Ob 10-letnioj popolne borze r Ljubljani (g. Jože Kovačio). — 20.30: Večer boig«r*ke glasbe. Sodelujejo gg. S. Osterc (uvodna beaeda), prof. M. Ljpoviek (klavir) in Vekosfav Janko (bariton). — 22: Čas. vreme poročila, sporni. — 22.15; Radio orkester. Beograd 18.30: Klavirske skladb«. — 19.50-Plošče. — 20: Orkestralen koncert. — 21.10: Narodne pesmi. — 21.40- Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15; Orkester. — 20- Prenos iz Beograda. — 22.30; Plesna m«zika. — Praga 19.30: Lahka glasba. _ 20.40: Šle-zijske pesmi. — 21: Prenos simfoničnega koncerta. — 22.20; Bralansov klavjrskj kvintet v F-rnoki. — Var$ava 20- Pesmi in plesi. — 22: Klavir, četo m petje. — Dunaj 12: Koncert orkeatra. — 16.06: Vesele popevke. — 17.25; Pevska u«a. — 17.40- Chopinov« klavirske skladbe. _ 19.20; VečW dramskih igralcev. — 30.10: 0 kresu. __ 21.15- Har-fa m kitara. — 21.20; Kresovanje na kmetih. — 22.30: Rahmaninov; Sonata v E-mo-1«, op. 19. — 28.05: Plesna nmzika. — Berlin 19.20; Romantična muzika. — 20.10- Ve-seH ples kresnic. — 32.90: ftenos H ŠKitt-garta. — Mfinchen 19: Spevoigra. — ?1.10: Pester koncertni program. — 22.90- Serenada. -- 22.45: Orkestralen in kferirsk« koncert. — 9tuttfart 19: Plošče. _ 30: Lahka in narodna glasba. — M.15: Kakor Berlin. — 22.80: Lahka »n narodna glasba. — 94: Nočaj konoert. — Htm 17.15; Ples. _ M; Krssovanje. — 22: Snot. koncert. —• 28.99: rA. POLTZER: 60 SKaminski napušč Prigode Patricije Holmove gj ^ Ko se je kmalu nato gusar zapletel v boj z neko angleško ladjo, je podila vsa posadka razen kapitana Thompsona in njegovih mornarjev Keato-na in Yogma. Thompsona so Angleži obesili, Kea-ton in Yogue sta bila obsojena na mnogoletno ječo. Ko sta prebila kazen, sta odrinila na Kotkosov otok, da bi izkopala zaklad, čigar skrivnost sta edina poznala. Ko sta bila že na otoku, je Keaton ubil tovariša. Ker sam ni mogel spraviti zaklada na varno, se je vrnil v Anglijo in zaupal svojo skrivnost nekemu ribiču, ki se je pisal Fitzgerald. Ta jo je spet izdal angleškemu lordu Curzonu Howu, ki mu je bil pri neki nesreči na morju rešil življenje. V teku let so poslali na Kokosov otoik mnogo odprav, a vse so se vrnile brez zaklada. Do tod je bila stvar tudi Whinstonu znana, no-m3 mu je bilo pa to, kar je Hurst nadalje poročal. Keaton je bil svoje dni mimo ribiča zaupal svojo skrivnost še nekemu drugemu človeku. Ta drugi, bivši igralec z imenom Lewis, je bil po Keatanovih natančnih podatkih narisal obširen načrt lege gu-sarskega zaklada, in to na zadnjo prazno stran ne- ke knjjSge. Lewis nI nikoli prifiei do tega, da bi bil porabdil svoje znanje o skrivališču. Oženil se je z vdovo po bogatem trgovcu ter z teta na teto odlagal potovanje na Kokosov otok, ki je bilo tiste čase še kaj težavno in nevarno Žena ga je preživela in se po njegovi smrti preselila na kmete. Svojo hišo v Londonu je prodala. Šele čez nekaj mesecev se je vdova, ki ji je bil mož mnogokrat pripovedoval o zakladu in načrtu, spomnila knjige, shranjene v skrivnem predalu nekega kaminskega napušča v prodani hiši. Njena vera v zaiklad ni bila Bog si ga vedi kaiko velika, a ko je imela čez nekaj tednov opravek v Londonu, je šila v svojo bivšo hišo, da bi vzela iz skrivnega predala knjigo — prav tisto izdajo »Ri-karda m.ne zvedel od časnikarja vso to povest, čeprav je ta proti koncu že gladlko pripovedoval »Hurst, menda mi ne prodajate race ?« In ker se je časnikar namesto odgovora samo namuznil, je nadaljeval: »Igrajva z odlkritimi kartami, Hurst! Priznam, da sem vas hotel ukanitL A konec koncev vas ni bolelo. Šampanjec je palčni ca, ki se je niti jaz dosledno ne branim.« Hurst, saj čisto trezen ni bil, se je najprej zasmejal, nato pa dejal: »Ne, nadzornik, nisem se vam nalagal. In ker pravite, da je danes za vas srečen dan, vam izdam še to, odkod imam svojo učenost. Najprej pa vprašanje: kaj menite, kdo mi je dal podatke za prvo poročilo, v katerem je bilo rečeno, da išče tat kaminskih napuščev izviren Shakespearov rokopis?« Brez pomišljanja je nadzornik odvrnil: »Kdo drug kakor tat kaminslkiih napuščev!« »Rravo, Whinstone!« je vzkliknil časnikar. »Da bi bil moj informator osebno tat, sicer ne trdim, ali — tega seveda takrat nisem mogel vedeti — nalog je vsebako imel od tatu. In ker ste uganili, od koga imam svoje pojasnilo skrivnostnih tatvin kaminskih napuščev, ki se vendarle do devetdesetih odstotkov ujema z resničnostjo, boste gotovo tudi slutili, zakaj je neznani tat deloma odkril svojo Skrivnost?« Whinstone je prikimal, in ker je hotel časnikarju dokazati, da se ne dela po krivem pametnega, ji rekel: »Ko je tat izprevMel, da njegova pot, to je, kraja kaminskih napuščev, mnogo prepočasi vodi k cilju, ga je obšla res prebrisana misel: raztrositi pravljico o Shakespearovem izvirnem rokopisu, ki naj bi bil spravljen v skrivnem predalu Adamovega kaminskega napušča. Sicer je pa čisto pravilno sklepal, da bodo takoj, ko se novica razve, vsi lastniki Adamovih kaminskih napuščev skrbno pregle-Eta*, tovarna gorčice, Kamnik. 16314-84 Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za Šifro aii dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi (Dtwk 17 Din. Lokomobile dve prodam, er>® od SV100 HP drago od 30 HP v dobrem stanja. Pismene ponndbe na Interreklam, Zagreb, Maearykova 38. pod »Lokomobila K-4086«. 14195-.« Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Sitno ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Gumbi - plise entei, ažsr, predtiak, mano grame, hitro iivrSJ Matek i Mikež, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 85-30 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hišni telefon (event. poljski telefon) na 3—6 postaj in decimalno tehtnico do 300 kg, kupimo. Ponudbe na telefon 30-82, vod 5. 16304-7 MTHfTI Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh denarnih tavodov terjatve in vrednostne pa* pirje t o o v č i m najkulantneje po najv3ji ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovoova al. 14. Telefon 33-10 S9-16 Hranilno knjižico prodam. Prane K obal Jesenice, Obrtniška 1. 14879-16 Posojila dajemo v gotovim in blagovnih bonih HERMES. Informacije Tavčarjeva 2. 87-18 Hranilne vloge naslednjih zavodov kupim: Praštediona, Ljublj. Kred. banka. Jadransko podunav-ska Srbska banka. Jug«>-banka, Kmetska posojilnica ljublj., Zadružne zveze članice, Zadružna gospod, banka. Takojšnja gotovina. Stavite cene. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 1A315J1« Hranilne vloge sledečih zavoro- prodam: Mestno hran. Ijnbl?.. Kmetska hran. in posojilni dom. Hranilnica kmečkih občin, Zveze shov. zadrug Slanice, Okrajna posojilnica Ormož. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 1631648 Lokali Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brivsko-frizerski salon v Maribora, prometna le»a, sigurna eksistenca, naprodaj radi prevzema druge obrti. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Broj 677«. H6336-10 Beseda 1 Dia, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din, Prijetno letovišče (okrevališč«), dobi poceni (160.000) kupe« solidne nove dvostanovanjske vile Pod Hribom 3 Šiška. 14833-30 lUfffTT □23 ■HBBESZZ3 jHH^pl Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje 2 sob tn pritiklin oddam za 1. julij. Cesta v Rožno dolino 3-1. 16100-21 Dvosob. stanovanje komfortno, solnčno, v novi vili na Mirjn odda 1. avgusta stavbenik Zupan, Voš-njakova 0. 16900-31 Petsobno stanovanje H. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v ' oslo-valmicah Jutra. 16310-31 Enosob. stanovanje takoj oddam. Lepodvorska »4. 36333-31 Dijaške sobe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva boljša dijaka niije&olca, — sprejmem v zračno stanovanje in na brano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16330-ŽB Dijaško sobo iščem pri profesorski družini z nadzorstvom, inštruk-eijo in klavirjem. Ponudbe s pogoji pod »Nega« na podružnico Jutra Jesenice. 16306-32 Soho odda Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo eno ali dve, snažni, solnSni, oddam event. takoj. Tabor m. 16338-33 Opremljeno sobo oddam v centru. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 1604148 Sobo opremljeno aH prazno, a strogo aepariranim vhodom, oddam 1. julija. Novi trg l/H. desno. 163M-38 Prazno sobo suho in Čisto, iščem za shranjenje pohištva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 312«. 1631333 Opremljeno sobo parketirano, strogo sepaTl-rano. lahko z uporabo kuhinje, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16317-33 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro aJi dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek '17 Din. Mlad pes foksterier, se je zatekel. — Prosi se gospodarja, da pride takoj po njega. Napoleonov trg 6/HI. 16343-38 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Buret lister in vsa lahka letna oblačila • elegantni izdelavi nudi ceneno PRESKER, Sv Petra cesta 14 ro i a ii lurami, n i ju 100 uspehov os en oglas »JUTRU" □Ummim Vrtne IZDELUJE BELA FLETTMANN, ZAGREB Masarvkova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke. K0NT0R1STIC0 verzirano v vseh pisarniških poslih, popolnoma samostalno v slovenski, hrvaški in nemški korespondenci (latinica in cirilica), urno strojepisko sprejmemo takoj. Upoštevala se bode ponudba samo prvovrstne sile, ki se naj pošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Samostalna moč«. 4831 S Shell Biljobranom poletnim | boste ugonobili vse škodljivce, ki napadajo in uničujejo zelene — dele rastlin kakor listne uši, gosenice jabolčnega zavijača, gosenice gobarje itd. Deluje naglo, ne škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline Obširna navodila ta ponudbe zahtevajte od izdelovalca: JUGOSLA VENSKO SHELL d. d., Zagreb, Gajeva ul. 5. 4746 V Tolminu je včeraj mirno v Gospodu zaspala naša predobra mama, gospa MARIJA REJEC Id so jo poslednja življenjska leta strla. Ohranite jo v blagem spominu! Tolmin, Teramo, Ljubljana, Beograd. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL Opremljeno sobo ■ uporabo kopalnice, poceni oddam ▼ Mostah, Pokopališka 04. 1888333 Umri je gospod FRANC KOBAL profesor HL drž. real. gimnazije Pokopali ga bomo v sredo, dne 23. junija ob 15. Pogreb bo izpred hiše žalosti Tyrševa cesta 17. V smislu pokojnikove želje prosimo, da njegovi prijatelji ta znanci ne bi darovali cvetja, marveč se spomnili dobrodelnih ustanov. V LJUBLJANI, dne 22. junija 1937. LEA, žena, BUTA, SIMONA, hčeri — in ostalo sorodstvo. UČITELJSKI ZBOR III. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da je dne 22. junija umrl njegov član FRANC KOBAL odlikovan z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje, z redom sv. Save IV. stopnje ter z zlato kolajno Rdečega križa. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 23. t. m. ob 15. izpred hiše žalosti na Tyrševi cesti 17, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubega tovariša, vzornega vzgojitelja in učitelja bomo ohranili v najlepšem spominu. PARKETE kupite najugodneje v tovarni A. KANC, Mengeš 4795 :: Iz Ptuja J— K višjenra tečajnemu izpitu pod nadzorstvom inšpektorja Janka Leskoška se je prijavilo 27 dijakov m 4 dijakinje ter 2 privatista. Izpit so napravili: Cvetko Štefan, Grešnik Simon, čuček Dušan, Erker Otmar, Gostila Friderik, Koreika Lojze, Krivec Jože. Kunst Karel, oproščen ustn. izpita, Mele Franc (oproščen ustnega izp.). Petrič Miloš, Poznik Marijana, PTaper Cvetko, Sever Ivek. šošterič Gustek, Šterk Dušan, Tavzes Rado, Vidie Zlata (oproščena ustnega izpita). Vidovič Anton, Vir kaeovič Sto jan in Zidane Boris. Popravni izpit ima 9 kadidatov in 1 kandidatka, aa 1 leto zavrnjeni eo bili 3 kandidatje in 1 kandidatka. j— KresovanJe. Ptujski podmži^i CMD kurita cirjlmetodov kres v soboto 3. julija na Piramidi Našo javnost vabimo, da ee tudi letos udeleži te narodne proslave v mnogoforojnem števjlu. jj— Voznik padel pod tob jn si »lom«I obe nogi. Na cesti v bližini tovarne v Majšperku se je pripetila huda nesreča 67 letni hlapec Mestne občine Ptuj Zula Jakob je iz gozda Zvoče peljal drva proti domu. Približno 1 km od tovarne je hotel eesti na voz pa mu je spodrsnilo Padel je pod voz. Kolesa so mu šla čez obe nogi in mu zdrobila kosti. Z reševalnim avtom eo ga zapeljali v ptujsko bolnišnico. j_ Kino Ptuj. Danes in jutri ob 30. lilm »Ljubimca«. Važno zborovanje rudarjev Zagorje, 22. junija V nedeljo dopoldne je bil v kinu ■»Triglava shod, ki ga je sklicala Zveza radarjev Jugoslavije. Otvoril ga je načelnik IL skupine g. Eberl, ki je številnim zboroval-eem pojasnil pomen dnevnega reda. Besedo je povzel tajnik Zveze g. Arh. Z zanimanjem so vsi sledili govorniku, ei ie predvsem poročal o poteku letne skupščina slavne bratovske 6kladniee v Ljubljani-Navajal je mnogo podatkov o stanju pokojninskega, nezgodnega in starostnega zavarovanja. Delavska delegacija je na skupščini v Ljubljani stavila več spreminieval-nih predlogov k pravilniku nove uredbe o bratovskih ekladnicah. 0 nekaterih samostojnih spreminjevalnih predlogih bo ministrstvo še odločalo. Nova uredbae je — po govornikovem mnenju — boljša od prejšnjih. Po njei bodo prispevali v osrednji sanacijski fond: ministrstvo za šume ta rudnike, vsa rudarska in topolniška podjetja v državi po pol odstotka fakturne vrednosti prodani proizvodov, kar bo prineslo letno do 8 milijonov din,' bratovske ekladnice bodo dajale polovico pobranega iznosa, drugo pa bo ostalo v blagajnah. Podpore iz sanacijskega fonda bodo deležne one skladnice, katerih prispevki znašajo več kakor 10 odstotkov; to je le glavna bratovska skladnica v Ljubljani. Zaradi primanjkljaja iz preteklega leta v Ljubljani, ki je večji kakor 60-leftii dohodek osrednjeera sanacijskega fonda y Beogradu, bo porabljen za kritje ves letni donos osrednjega fonda. Sanacija starostnega zavarovanja je sicer le začasna rešitev perečeea vprašanja, je vendar korak naprej, ker eo zdei vsi rudniški in topniški proi7vodi v državi. Razna podjetja na Jugu odnašajo ogromne dobičke Iz naše zemlje, zato je pač na meatu. da nekaj prispevajo ^udi za našega delavca. Arhovo poroč;lo ie bilo sprejeto z zadovoljstvom. še zlasti od strani onih vpo^ kojenih rudariev, katerim je bila zaradi izčrpanih pokojninskih blaeajn pokojnin* že trikrat zmanjšana. — Nato je govornik razpravljal o novi uredbi glede minimal-nil mezd. Uredbo so pospeševale vse delavske organizacije zlasti zato. ker so ee zaradi izkoriščanja na iugu resno ogražale socialne oridobitve v Sloveniji ZaTadi nizkih mezd s ooni na jugu konkurirali našemu premoeu, ogražali eo mezdi sistem naših rudarjev, obstanek podietij m številnih nalHh rudarskih družin. Grozila }e velika nevarnost slovenkemu delavstvu in je bila dolžnost organizacij, da Simboli pospešijo uredbo o minimalnih mezdah. Sicer ni zadovoljiva, fc^.ko pa rodi nekai koristi, če se bo pravilno izvajala Po ffovorni-kovi sodbi naibrž za rudarje, plavžarje in monopolsko delavstvo ne r>ride vpoštov. Naposled se je razpravljalo še o raznih zadevah rudarjev, posebno še o velikem Številu brezposelnih rudarjev, k! eo prepuščeni nemili nsodi. INSERIRAJTE V „ JUTRU44 ! Brejnfe Devecfe fSn&ea* ~ TOti* m Bimdl VMM & 4 M