Mertvi junak.
Noč je že in luna sije,                                 Moč je roko zapustila,
Svitla luna, kras noči,                                  Bojevat' ne more več;
Polje daljno osvetljuje,                                 V smerti mu je ovenela
Kjer junak mertev leži.                                Padel z nje je svitli nieč.              A
r
Bil je vedno pervi v vojski,                          Jenjalo serce je biti,
Kjer se hrabTo je boril,                                Glag zastal mu v gerlu je,           x\
Kjer junak že marsik'teri                              Ko je hotel zgovoriti                        f
Pokoj večni je dobil.                                    Zadnje te besedioe:
Vendar smert mu ni zanesla:                       nZ Bogom, ljuba domovina!
Krogla ma predre serce;'"                            Starši, bratci, sestiice!
Duša se pa preselila                                     Kličem Vam na robu groba:
V boljšo domovino je.                                  Oj molite zdaj za-me.u
Kje očes je zdaj svitloba?                             Naj le sije luna mila,
Kje ponos, k' je ž njih sij&I?                       Svitla luna, kras noči
Vzela ga je smert nemila,                            Razsvetli naj polje daljno,
Žertva njena je postal.                                 Kjer junak mertev leži.
                            Josip Drevski   .