1 Ameriška Domovi ima
AM6R1CAN IN SPIRIT 90R€lGN'tN LANGUAGE ONLY
NO. 112
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 8, 1966
MORNING NCWSPAPG6
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Streli na Merediths bodo vplivali tudi na našo domačo politih
Zakonski predlog za civilne pravice, ki je zgledalo, da ho obtičal v Kongresu, bo sedaj zelo verjetno le sprejet.
CLEVELAND, O. — Ime črnega intelektualca Mereditha je že 4 leta tako znano po vsej Ameriki. Tako je razumljivo, da bodo streli nanj odjeknili tudi v našem političnem življenju. Kot se večkrat zgodi, bodo udarili najpreje po tistih, ki so streljanje organizirali ali pa duhovno pripravili. To se bo na primer pokazalo pri obravnavanju novega zakona o civilnih pravicah.
Johnson ni za svoj zakonski predlog mogel dobiti boljšega zaveznika kot strele na Mereditha. Sedaj se bo le težko odločila večina kongresnikov in senatorjev, da zakonski načrt bojkotira in sabotira. Bi bili takoj razkričani kot idejni somišljeniki tistih, ki so streljali na Mereditha. Tak očitek je hud sam po sebi, še hujši je pa v voli vnem letu.
Streli bodo odjeknili. tudi pri primarnih volitvah v naših južnih državah. Sedaj je dobilo že toliko črnih volivcev volivno pravico, da je na jugu že 70 o-krajev, kjer imajo črnci večino. Čim več črncev se bo dalo registrirati za volitve, tem bolj bo število okrajev s črno večino ras tl o.
Ta teden so primarne volitve na primer v državi Mississippi. Tam bo šlo na volitve po previdni oceni kakih 280,000 volivcev. Kakšna je v tem številu kvota črnih volivcev, ne vemo, drži pa, da je v tej državi sedaj že registriranih okoli 130,000 črnih volivcev. Zato ni brez temelja upanje, da bo politična ravno-pravnost napredovala veliko hitrejše kot na iprimer integracija v javnih šolah, ki je vsaj do sedaj večinoma samo simbolična.
Da bodo imeli pri takem razpoloženju med črnci demokratje največ težav, to dobro vedo tudi republikanci. So začeli v južnih državah obnavljati svoje organizacije, ponekod so jih pa šele ustanovili. Postavili so tudi svoje kandidate pri primarnih volitvah. Verjetno ne bodo njihovi kandidat je zmagali, bodo pa dober barometer za razpoloženje ne samo tamošnjih belih, ampak tudi črnih volivcev.
Novi grobovi
Frank Lenarčič
Kakor smo že poročali, je v ponedeljek zvečer umrl Frank Lenarčič z 940 E. 78 St., star 87 let, rojen v vasi Bevke pri Vrhniki, od koder je prišel pred 65 leti. Žena Mary mu je umrla 1. 1940. Delal je pri Willard Storage Battery Co. do upokojitve pred 20 leti. Tukaj zapušča sinove Edwarda, Johna, Franka in Vincenta, hčere Mary Saurich, Koso Jaskoj in Ann Pizmoht, 22 vnukov in 3 pravnuke. Bil je član Catholic Order of Foresters. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Ludwig Mandel
Po dolgi bolezni je umrl včeraj v Euclid Glenville bolnici 60 let stari Ludwig Mandel s 1800 Glenridge Rd., Euclid, mož Marie, roj. Kmett. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St.
Stanley Rakovec V ponedeljek je umrl v Lake Side bolnici 62 let stari Stanley Rakovec s 13520 Casper Avenue, rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, zaposlen kot strojnik pri Lucas Machine & Tool Co., oče Mrs. John (Jacqueline) Savsga (Lynd-hurst), 3-krat stari oče, brat Josipa (lugoslavija). Bil je član Loyal Order of Moose, Collin-wood No. 117. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri ob desetih dopoldne na Highland Park pokopališče.
Rdeči se slabo odrezali
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Opazovalci Organizacije a-meriških držav so bili zelo zadovoljni, ko so videli, da Castrovi, pa tudi drugi komunisti niso pokazali pri zadnjih volitvah v Dominikanski republiki dejansko nobene moči. Celo Juan Bosch, kandidat, za katerega so se zavzemali, jih je javno zavrnil in odklonil njihovo pomoč. Zmagoviti kandidat Balaguer
je izjavil, da bodo morale nemara čete Organizacije ameriških' tako jedrnato pove, kako zelo je
Sen. R F. Kennedy na obisku v Južni Afriki
Sen. K. F. Kennedy je šel na pot v Južno Afriko največ zato, da bi si pridobil še večje simpatije ameriških črncev.
CAPETOWN, J. Afr. — Narodna zveza južnoafriških štu d en tov je pred časom povabila na obisk v Južno Afriko sen. Roberta F. Kcnncdyja, ki je v času predsedovanja njegovega brata bil kot pravosodni tajnik zvezne vlade odgovoren za izvajanja civilnih pravic. To povabilo je vlado Južne Afrike, ki zagovarja in izvaja strogo ločitev ras,: tako vznemirilo, da je predsedniku študentovske organizacije lanu Robertsonu prepovedala zapuščati njegovo stanovanje in se u-deleževati ali prirejati kakršne koli sestanke in zborovanja v prihodnjih 5 letih.
Ko je sen. R. F. Kennedy prišel sem in govoril študentom, Robertsona torej ni bilo zraven. Senator je šel kasneje k njemu osebno na dom in se z njim raz-govarjal dalj časa. Poklonil mu je tudi knjigo svojega pokojnega brata Johna F. Kennedyja s podpisom pokojnikove žene Jacqueline in s svojim lastnim.
Reforme niso komunizem
Robertsonu je vlada omejila svobodo v okviru zakona o boju proti komunizmu. Sen. Kennedy je v svojem govoru dejal, da je tudi v “naši deželi več takih, ki vsako nevarnost svojim predpravicam označujejo za komunizem’. Mlade študente je pozval: Vaša naloga je, naloga mladih ljudi je rešiti svet ostankov stare, krute miselnosti.. . Reforme niso komunizem ... zvračanje svobode pod kakršnem koli imenom krepi komunizem, proti širjenju katerega naj bi služilo!
črni delavec zbežal, ker se je zbal klofut
Na letališču v Johannesburgu je R. F. Kennedy stopil do črnega delavca Paulusa, da bi mu dal roko. Paulus je pa zbežal. Ko so ga pozneje vprašali, zakaj se ni hotel rokovati s senatorjem, je odgovoril: “Sem mislil, da me hoče ‘boss’ klofniti.”
Težko je najti lepši slučaj, ki
AFl-GiO bojkotira SLO občni zbor v Ženevi
ŽENEVA, Šv. — že predvojno Društvo narodov je ustanovilo mednarodno delavsko organizacijo, ki v .njej sodelujejo zastopniki delavskih unij, podjetnikov in delegatje posameznih vlad. Po zadnji vojni so Združeni narodi prevzeli to u-stanovo in niso spreminjali pravil. Zato v tej organizaciji sodelujejo tudi komunistične države.
Našim AFL-CIO ta tovarišija ni bila nikoli po volji, ker priznavajo samo take unije, ki so od režimov neodvisne, kar komunistične očitno niso. Vendar pa AFL-CIO niso debate o sodelovanju s komunisti nikoli gnale na nož.
Letos se je vse spremenilo. Za novega predsednika ILO je bil na občnem zboru namreč izvoljen češki komunist Šajn. Delegatje AFL-CIO so se radi tega odstranili od občnega zbora, niso pa povedali zakaj. Jim tega tudi ni bilo treba poudarjati, ker je njihovo stališče do komunizma dosti jasno in odločno.
Izgredi v Panami
PANAMA, Pan. — Do dijaških nemirov je prišlo najprej v mestu Colon, kq so levičarski študentje obdolžili policijo za smrt študentovskega vodnika Juana Navasa Pajara, ki so ga našli mrtvega ob cesti nedaleč od mesta. Oblasti so slučaj preiskale, pa izjavile^ da niso mogle dognati nič točnega, vsekakor pa so zavrnile vsako odgovornost od sebe.
Prišlo je do hudih demonstracij, ki so se spremenile v nasilne izgrede, ko so študentje začeli nnpadati policijo jn mestno hišo. V teh izgredih sta bila en dijak in ena dijakinja mrtva, veliko število pa je bilo ranjenih. Demonstracije so se razširile tudi na glavno mesto. Predsednik republike Marco A. Robles je nato zapil vse srednje šole za “nedoločen čas”.
NOVIH 100,000 VOJAKOV ZDA BO SLO V VIETNAM
V prihodnjih mesecih bo poslanih v Vietnam novih 100,000 ameriških vojakov, da pomagajo očistiti deželo rdečega nasilja. - Budisti so trenutno opustili aktiven boj proti vladi Kyja.
WASHINGTON, D.C. — Trenutno je v Južnem Vietnamu preko 260,COO ameriških vojakov, toda trdijo, da to število ne zadošča za uspešen boj proti rdečim. Tako bodo v prihodnjih nekaj mesecih poslali tja še novih 100 000 mož. Tako povečane ameriške vojaške sile bodo nato začele čiščenje obrežnega ravninskega pasu v Južnem Vietnamu Z njega hočejo pregnati redne rdeče vojaške enote ter obnoviti na železnicah in cestah tega področja, kjer dejansko živi večina prebivalstva vse dežele, reden promet. Rdeče bodo potisnili v gorato notranjost, ki je za uspešen gverilski boj veliko ugodnejša, torej tudi težja za obvladanje.
Do omenjenih ameriških voja-
držav ostati še nekaj časa v republiki tudi potem, ko bo nova vlada prevzela oblast. Dokončno stališče o tem bo zavzel in objavil, ko bodo volitve uradno potrjene.
beli reakcijonarni režim v Južni Afriki ustrahoval črno večino. Ako se vsak črni človek v Južni Afriki že zboji, ako se mu približa človek bele polti, mora biti tam teror res neznosen.
Malik napovedal potrditev dogovora
DŽAKARTA, Indonez. — Zunanji minister Malik je izjavil, da bo v Bangkoku sklenjen dogovor o pomiritvi z Malezijo skoro odobren, četudi predsednik Sukamo ni zanj.
Po njegovem utegne biti odobren in podpisan še pred 17. junijem, ko se sestane Ljudski posvetovalni kongres.
ških operacij bo prišlo nemara šele jeseni, ko bo prenehalo monzumsko deževje. Lepo in suho vreme bo omogočilo večjo uporabo letal in tudi težkega orožja proti dobro oboroženim rdečim regularcem. V koliko in kdaj bodo omenjeni načrti izvedeni, z a visi na eni strani od časa, ki bo potreben za predvideno povečanje ameriških ameriških borbenih enot v Južnem Vietnamu, na drugi pa tudi od političnega položaja v Južnem Vietnamu.
Budisti trenutno opustili aktiven hoj proti vladi
SAIGON, J. Viet. — Vodnik Združene budistične cerkve Tam Chau, ki j£ pretekli petek odstopil s svojega položaja, je včeraj tega znova prevzel. Razpustil je “vodstveni odbor borbe” proti vladi predsednika Kyja, na katerega čelu je stal sodelavec bojevitega Tri Quanga Thien Min ih, in sam prevzel vodstvo budistov v boju proti vladi.
Tam Chau je kakim 5,000 budistom, ki so se zbrali v glavni pagodi v Saigonu, dejal, da bo ukazal “kampanjo nesodelovanja” z vlado, če Ky in gen. Thieu ne bosta kmalu odstopila s svojih vodilnih mest. Do take kampanje je v Hue in ostalem severnem delu dežele že prišlo Za enkrat je Tam Chau dosegel ustavitev budističnih samomorov v protest proti vladi in ustavitev demonstracij tako v samem Saigonu kot v drugih mestih. Kako dolgo bo pri tem ostalo, je odprto vprašanje.
Na bojiščih je postalo živahnejše. Rdeči so včeraj izvedli nekaj napadov, ki naj bi bili znak napovedane obsežnejše
monzumske ofenzive. Na osrednjem višavju je ameriška 101 padalska divizija zdrobila rdeči napad, pri čemer so napadalci pustili na bojišču 77 mrtvih.
V vodstvu čeških komunistov je vendarle prišlo
do premikov
PRAGA, ČSR. — Zadnji kongres Češke Komunistične stranke je na novo tudi izvolil svoj glavni in izvršilni odbor. Na svojem mestu je ostal generalni tajnik Novotny, iz izvršilnega odbora je pa zletel samo tovariš Fierlinger, navidezno radi starosti, v resnici pa zato, ker je bil odboru samo v breme. V odbor je namreč prišel kot voditelj nekdanje češke socijalistične stranke, ki jo je srečno prepeljal med komuniste.
Mož ima pisano preteklost. Pod Avstrijo je bil v Rostovu | ari Harvester Co., potem se je spravil v tajništvo pokojnega predsednika Masaryka, nato se je obesil na Beneša in bil kot njegov zaupnik nekaj časa tudi češki poslanik v Beogradu. Po !• P145 je škilil zmeraj bolj na komunistično stran in delal komunistom toliko uslug, da so ga spravili v vlado in politbiro, kjer pa ni igral nobene politične vloge. Je bil edini češki politik iz pred komunistične dobe, .ki se je tako visoko zrinil med komunistične vrhove.
Japonska povečuje svoje napore za raziskavo vesolja
TOKIO, Jap. — Vladni znanstveni in tehnični strokovnjaki so razkrili načrt za zgraditev novega, velikega japonskega oporišča za vzlete v vesolje na otoku Tanegašima južno od Kiušu.
Japonska je doslej .že uspešno preskusila in uporabila vrsto raket s precejšnjo potisno silo. Vse preskuse je vodila doslej univerza v Tokiu.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno z verjetnostjo krajevnih neviht popoldne in zvečer. Naj višja temperatura 82.
Ameriški bombniki vendarle delajo škodo Severnemu Vietnamu
T	A MT\	iv/r„_i___ . .1 —]  i i-._ii.__ .v .. _
CLEVELAND, O. — Moskovski Gospodarski list prinaša daljši članek severnovietnam-skega ekonomista Mintija o gospodarskem stanju v Severnem Vietnamu. Članek opisuje stanje kolikor toliko stvarno, seveda pa pri tem ne omenja kar naravnost posledic ameriškega bombardiranja. Iz njegovega poročila se da vendarle razbrati, da mora biti gospodarska škoda kar velika.
Provinca Quanf-bin, ki je bila “dnevno bombardirana”, je pri vsem tem povečala proizvodnjo riža, kar je bilo nujno potrebno, ker Severni Vietnam ne dobiva več riža iz delte reke Mekong. Kmetje so dalje začeli pridelovati veliko več krompirja, kar je verjetno potrebno radi tega, ker za običajno prehrano ni dosti riža na razpolago. Režim se je vrgel tudi na pridelovanje oljaric, ker primanjkuje olja. Zato je poljedelstco dobilo sedaj čisto drug obraz: dočim je preje pre-
vladovala povsod kultura riža, se mora danes vietnamski kmet pečati po režimskem nalogu s pridelovanjem vseh deželnih pridelkov.
Spremenil se je tudi položaj industrije. Poleg velikih modernih tovarn, ki so tarča za bom-bordiranja, raste kar naprej veliko število malih tvornic, ki so raztresene po vsej deželi. Pa tudi teh ne zanemarjajo ameriški bombarderji. “Ne zanikamo, da nam vojna povzroča materijal-no škodo,” pravi poročilo.
Sovražnim bombnikom se je tudi posrečilo, da so porušili prometne .žile, železniška križišča, mostove, viadukte, nasipe itd. Vsaka škoda na cestah in železnicah je takoj popravljena, tako da v prometu ni nikoli večjega zastanka. -Seveda je pa treba rabiti poleg železnice vse druge vrste prevoznih sredstev, kot so kamijoni, avtomobili, kmetski vozovi, mali čolni in ladje. Veliko blaga prenašajo kar
ljudje na svojih ramenih in hrbtih. Blagovni promet “na ramenih in plečih” prevladuje posebno v krajih, kjer ni cest. Zato je režim začel pospešeno graditi poljska pota in steze, da o-lajša kulijem njihovo težko delo.
Režim skuša tudi elektrificirati dežele z malimi lokalnimi e_ lektrarnami, ki imajo povprečno zmogljivost 10 kilovatov, že do spomladi je bilo postavljeno 63 takih, recimo, kuhinjskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 600 kilowatov. To se pravi, velike e-lektrarne morajo biti že temeljito .porušene. Te male elekrarne so sicer namenjene za razsvetljavo, toda dajejo tok tudi tovarnam in obrtnikom!
Zanimiv je podatek, da ima sedaj vsako večje podjetje tudi svoje obrate za proizvodnjo stavbenega materijala, kot je o-peka, apno, pesek in celo cement. Potreba po stavbenem materijalu mora torej biti res huda, saj se tovarne ne morejo
več zanašati na svoje nekdanje dobavitelje, kolikor taki obrati še obsojajo. Velikih tovarn pa režim ne postavlja več, verjetno jih pa tudi ne obnavlja, ker mu manjka stavbenega materijala in tovarniške opreme. Čuti se tudi pomanjkanje industrijskih surovin, kajti nove obrtne delavnice so navezane samo na surovine, ki jih dobijo v svoji okolici. Odkod naj jih pa dobijo večje tovarne?
Zanimiva je pripomba, da gospodarsko delo teče noč in dan. Verjetno ga je več ponoči kot podnevi.
Čeprav je poročilo napisano skrajno -previdno, vendar ni moglo zamolčati škode, ki jo dela Severnemu Vietnamu ameriško bombardiranje. Poročila, ki jih pošljajo tuji rdeči dopisniki iz Vietnama v svet, pa niti toliko ne upajo poročati. Zato iz Severnega Vietnama izvemo tako malo zanesljivega o tamošnjem gospodarskem stanju.
Tudi politična sreča je opoteča
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je objavil odstotke o priljubljenosti naših predsednikov v zadnjih 30 letih. Podatki nam na primer povedo, da je Rooseveltova priljubljenost padla od 84% na 50%, Trumanova od 87% na 23%, Eisenhowerjeva od 79% na 49%, Kennedyjeva od 83% na 57% in Johnsonova od 80% na 46%.
Za Johnsona odstotek še ni dokončen, lahko se še spremeni. Vsak predsednik je namreč užival ob koncu svojega režima več simpatij kot tekom svojega predsednikovanja. To je bilo posebno očitno pri Trumanu.
V Severnem Vietnamu do sedaj zgubljenih 256 letal
WASHINGTON, D.C. — Te dni poteče 16 mesecev, odkar naša vojna letala bombardirajo Severni Vietnam. V tem času je bilo zgubljenih 256 vojnih letal, predvsem bomnikov, torej nekaj več kot 16 letal na mesec.
Z ozirom na intenzivnost bombardiranja niso te zgube prevelike. Niso pa bili vsi pilotje zgubljenih letal ubiti, veliko število med njimi je bilo rešeno s pomočjo helikopterjev. Zgub na helikopterjih pa narodna obramba noče povedati.
Iz Clevelanda in okolice
Graduiral je—
William R. Novak, sin Mr. in Mrs. Frank Novak z 2069 Miami Rd. v Euclidu, je graduiral z Notre Dame University v South Bendu, Ind., z B.B.A. Svoje študije bo jeseni nadaljeval na Western Reserve. Čestitamo!
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev v Newburgu je vabljeno četrtek ob 8.30 v Ferfolia pogrebni zavod, da se poslovi od pok. Mary Bubnič.
Zadušnica—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Planinca ob 2. obletnici smrti.
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. ameriško-slovenskega pevca in dirigenta Antona Šublja ob 1. obletnici njegove smrti.
Praznik Presv. Rešnjega telesa—
Jutri je praznik Presv. Rešnjega telesa. Pri Sv. Vidu bo ob desetih slovesna sv. maša, po njej pa slovesna procesija.
Popravek—
V naznanilu in zahvali za pok. Mary Bennett Lach je na enem mestu pomotoma izpadlo ime Ronald John Sile, ime hčere se pravilno glasi Eleanor Maria Zuber. Prizadete prosimo, naj c proste!
Dopolnilo—
Pok. Mary Bubnič je bila tudi članica Kluba slov. upokojencev v Newburgu.
Poročena 55 let—
Mr. in Mrs. Joseph Jene, 208-51 Wilmore Avenue, Euclid, bosta v nedeljo, 12. junija praznovala 55-letnico svojega zakon-kega življenja v družbi svojih otrok Josepha, Mrs. Stclle Ru-gle in Mrs. Olge Kormendi ter 4 vnukinj. Čestitamo in želimo vso srečo!
Davki na napremičnine—
Okrajni blagajnik F. Brennan je ta teden začel razpošiljati davčne račune za nepremičnine. Te davke je treba plačati do 2. julija. Skupno računa okrajni blagajnik, da bo nabral 116 milijonov tega davka.
Za pecivo prosijo—
Za otvoritev Slovenske pristave v nedeljo, 12. junija, prosi ni en odbor slovenske matere in dekleta za domače pecivo. Vse bo z veseljem sprejeto na prostorih Slovenske pristave.
Brezposelnost poraslla
WASHINGTON, D. C. — Po poročilu delavskega tajništva je v preteklem mesecu število brezposelnih v Združenih državah nenadno ostro -poskočilo. Od 3.7% se je dvignilo na 4%, precej naj bi šlo za dijake, ki so končali šole ali iščejo delo za čas počitnic, pa naj bi vendar preseglo ta okvir.
Oblasti trdijo, da pomeni ta porast brezposelnosti, da je prehudi zagon v rasti gospodarstva nekoliko popustil. Istočasno napovedujejo, da bo število brezposelnih jeseni začelo znova padati.
V preteklem mesecu naj bi bilo odraslih moških nezaposlenih le 2.4%, odraslih poročenih moških pa celo le 1.8%. Število brezposelnih odraslih žensk se je v maju dvignilo za 42,000 na skupno 800,000, število mladostnikov izpod 20 let pa je narastlo za 260,000 na skupno 1,121,000.

Oil 7 St. Ctair A ve. — HKndereon 1-0628 — Cleveland, Ohio 4-1103
National and International Circulation
ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
~~NAROČNINA:
A8 Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece / a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio • X'*iw S3	No. 112 Weds., June 8, 1966
Kongresno zasedanje
Zopet je prišel čas, da damo bežen pregled dela letošnjega kongresnega zasedanja. Pet mesecev je preteklo, odkar zaseda letošnji Kongres. Pred pustom je predsednik Johnson trdil, da bo gledal, da bo Kongres končal svoje delo žc s 1. julijem. Stari kongresniki in senatorji mu niso verjeli in trdili, da se bodo morali kot vsako leto tudi letos potiti vse poletje v Washingtonu. Imajo prav. V petih mesecih ni namreč Kongres opravil kaj prida dela, čeprav je bilo politično stanje v deželi ugodnejše za plodno zakonodajo.
Sedaj sc je pa to stanje le poslabšalo. Vojskovanje v Vietnamu je razburkalo vso deželo in zapeljalo Kongres, da je zgubil veliko več časa z vietnamsko krizo, akoravno smo že v januarju vedeli, da kitajski komunisti nimajo nobenega interesa, da bi v Južnem Vietnamu nastopil mir. Brez njih pa miru ni in ne bo v Južnem Vietnamu, kajti prav nič ne kaže, da bi se vietnamski komunisti odtrgali od kitajskih in se čisto naslonili na ruske. Druga naša bolečina je pa draginja, ki jo čuti zmeraj bolj vsakdo, seveda tudi volivci. Draginja je pa samo en pojav našega gospodarskega stanja, so še drugi, ki jih tako kar naravnost ne čutimo kot na primer primanjkljaji v federalnem proračunu in plačilni bilanci, potreba po večjih dohodkih v federalnem proračunu, naraščanje proizvajalnih stroškov v vseh gospodarskih panogah ipd. Še tretja okoliščina vpliva in bo zmeraj bolj vplivala na kongresno delo: bliža se dan jesenskih volitev. Že sedaj gledajo vsi kandidatje na Kapitelu na november in tistemu času prikrajajo svojo politiko in to se bo le še stopnjevalo od tedna do tedna.
Vse to pa ne pospešuje zakonodajnega postopka v senatu in predstavniškem domu. Oba doma bi morala gledati, da kolikor mogoče ob istem času obravnavata razne zakonske osnutke, le to bi pospešilo zakonodajne postopke. V resnici se pa dogaja to, kar se je do sedaj dogajalo še zmeraj: včasih predstavniški dom prehiteva senat, včasih pa je senat pred predstavniškim domom.
Drugi razlog, ki zavira hiter postopek, je želja posameznih kongresnikov in senatorjev, da vnašajo v vsak zakon svoje ideje. Ker se le redko pripeti, da bi ostali senatorji in kongresniki istih misli, se začne trgovanje: kdor hoče dobiti večino v odborih in pododborih za svoje stališče, mora iskati zaveznikov in jim obljubiti, da bo glasoval za njihove predloge. Tako trgovanje pa samo zavlačuje delo v odborih in pododborih.
Počasnejše delo v Kongresu je treba pripisati deloma tudi večji samostojnosti Kongresa. Lani je Kongres hitro ustrezal vsem predsednikovim željam, pa je vendar zasedanje trajalo do 23. oktobra. Letos pa Kongres marsikdaj kar naravnost nagaja Beli hiši, sicer ne tako grobo in brezobzirno, kot je nagajal pokojnemu Kennedyju, pa vendarle. Čim bolj se politikom na Kapitelu zdi, da vpliv predsednika Johnsona tone, tem bolj raste pogum, da kažejo svojo samostojnost in se z njo bahajo pred volivci.
Tako razpoloženje v Kongresu pa hodi kot nalašč republikancem. Demokratje se letos bolj prepirajo med seboj kot lani, tako senatorji kot kongresniki. Republikanci pa izrabljajo te notranje demokratske prepire in izsiljujejo pri glasovanjih vse mogoče koncesije. Ne nasilno, ampak počasi in s spretnim taktiziranjem. Posledica je pa zope; počasen zakonodajni postopek. Pa to še ni vse. Republikanci še zmeraj govorijo, da mislijo na obstrukcijo kot na zadnje sredstvo, da ubijejo Johnsonovo zakonodajo. To na primer obeta senator Dirksen, ko pride v senat na vrsto zakon o novih minimalnih mezdah in o vključevanju novih delavcev v zakonsko varstvo. Nekaj podobnega se zgodi lahko tudi zakonu o civilnih pravicah. Tudi v tem slučaju grozijo nasprotniki zakona z obstrukcijo.
Skoraj 20 politično važnih zakonskih osnutkov tiči še zmeraj v odborih in pododborih. Le redki so med njimi, ki uživajo simpatije predsednikov odborov in pododborov. Ako ne uživajo simpatij, jih bodo predsedniki skušali pokopati vsaj z.a letošnje zasedanje. Nekateri kongresniki kot Mills, Smith, Revers so mojstri v taki taktiki. Ker Kongres letos ne uboga Bele hiše kot jo je lani, ne more predsednik več izvajati na Kongres takega pritiska kot ga je lahko lani. Žaro bo kar dobro, ako bo Kongres izglasoval le polovico važnih zakonov. Kongres bo milostno postopal samo pri pooblastilnih zakonih, ki dajejo administraciji pravico do porabe proračunskih sredstev. Je namreč navada, da se more kongresno zasedanje zaključiti le takrat, ko so izglasovani vsi pooblastilni zakoni, kar jih predvideva zakon o proračunu.
Trenutno je senat v zaostanku z zakonodajnim delom. Ne verjamejo, da bi kmalu dohitel predstavniški dom. Treba je namreč računati še s politiko senatorja Dirksena, ki zr.iviaj grozi z obstrukcijo, kar bi še bolj zaviralo delo y senatu.
Kongresnemu delu bo dalje močno škodovalo precej napeto in naravnost živčno razpoloženje v naši politični javnosti. Na vse strani letijo zmeraj ostrejši očitki, odgovori nanje so pa zmeraj bolj brezobzirni. Iz vsega tega se rodijo čisto nepotrebne debate na Kapitelu, ki samo kradejo čas.
Politični opazovalci mislijo, da bo kar dobro, ako bo kongresno delo končano v začetku septembra. Ako ne bi bilo takrat, se lahko zgodi, da bo Kongres kar sredi dela končal zasedanje in odšel na agitacijo in počitek. V agitacijo se bodo vrgli kandidatje, počitek si bodo privoščili le tisti senatorji, ki jim letos ni treba kandidirati.
Ne bi veliko koristilo, ako bi naštevali posamezne zakone, ki še čakajo na zakonodajni postopek ali pa so sredi njega. O tem bodo obširno govorile običajne dnevne politične novice iz Washingtona. Ker se navadno spuščajo v podrobnosti, ki le malokoga zanimajo razen političnega sveta, se bodo volivci le malo brigali zanje. Ako pa bodo zanje važni, bodo že senatorji in kongresniki poskrbeli, da zvedo o koristi takih zakonov.
Tako bomo prihodnje tri mesece zopet lahko ugotovili: čim več je živahnosti in živčnosti v Kongresu, tem manj se za Kongres brigajo volivci, To pa je tisto, kar kandidate najbolj skrbi. Kako naj se pa hvalijo pred volivci, ako se volivci niso zanimali za njihovo politično delo?
letes naša pel v Lmmi
Euclid, O. — Pospeševalec (vi-cepostulator) za Slomškovo beatifikacijo v Združenih državah rev. Jože Varga nam je naznanil pretekli mesec Slomškov dan v Lemontu. Tudi v junijski številki Ave Maria je objavljen spored Slomškovega dne v Lemontu 2. in 3. julija. Ta dan bo povezan s proslavo 40-letnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj. Ta dva dneva nam bosta tako dala priložnost, da se Slovenci še enkrat z vseh predelov te mogočne dežele zberemo. V zgodovini Lemonta bodo ostali dnevi: 24. maj 1925, otvoritev Ameriških Brezij, kronanje podobe, ki se je vršilo 27. junija 1926, vseslovenski katoliški shod 6., 7. in 8. julija 1929 in še praznovanje 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev 4., 5. in 6. julija 1947.
Če bi primerjal naše izseljeniško življenje v Ameriki letni dobi, bi ga primerjal, da je pred 40 leti bil maj, sedaj pa smo v novembru. Koliko se jih je od leta 1926 do danes izselilo v večnost? Nedvomno več kot polovica, če ne že dve tretjini. Tisti, ki so orali ledino, jo zalivali z znojem, so odšli.
Čutimo hladno jesen, ko se Iz leta v leto naš krog zmanjšuje, oži. Pa bi se še enkrat radi srečali in segli v roke. Izrabimo priložnost letos — romajmo v Le-mont. Tja, na tisti griček, ki nam je katoliškim Slovencem tako ljub. Saj je pokojni ustanovitelj tega prostora rev. dr. Hugo Bren dejal, da bo na tem kraju izzvenela, ko bo že povsod u-tihnila zadnja beseda slovenske govorice v tej deželi.
Skoraj slednji romar, ki je bil kdaj na tej božji poti,' pove, da se mu zdi, kot da bi bil na slovenskih tleh, da doživi srečanje z Marijo, kot je nje navzočnost čutil ob slovesu na gorenjskih Brezjah. Letos preteče 40 let, kar jo je ob evharističnem kongresu 20. junija kronal škof Anton Bonaventura Jeglič. Še danes ga v duhu yidim, kako dostojanstveno z mitro na glavi in pastirsko palico stopa v cerkev Marije Vnebovzete v Collinwoo-du. še vidim njegov prodirajoči pogled, ki je osvajal, še slišim besede, ki jih je izrekel. V Lemontu je 27. junija 1926 stavil odpadnikom vprašanje:
Kaj pa če je Bog, če je večnost? Na to naj si vsak odgovori sam — ali 'bom enkrat želel biti kot njegov sovražnik, stopiti pred neskončno pravičnega Boga, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? ... Daj dobri Bog na priprošnjo svoje Matere, katera pri Tebi vse velja, da bi se vsi naši zašli sobrat j e in sosestre vrnili k svojemu predobremu Očetu, da bi zopet postali dobri, vneti kristjani, kakor so bili nekdaj, kakor so jih vzgojili verni očetje in matere!
Še isti večer so se odpeljali v Marquette počastit grob aposto-
la Indijancev, našega sorojaka škofa Friderika Barago. Naš provincial, tudi že pokojni p. Rege-lat Čebulj, ki je prišel na evharistični kongres, je v lepem govoru pri obedu prosil, da bi poslali prošnjo v Rim, kakor so mariborski škof za Antona Martina Slomška, da bi bil naš rojak indijanski misijonar prištet med svetnike.
Torej na tem kraju je pred 40 leti bil označen škof Slomšek svetniški kandidat slovenskega rodu. Naj letos nas poveže v Lemontu in združi vse katoliške Slovence, da bi se zavzeli z vsemi silami, da Bog poveliča mladiko našega rodu na svetilnik v Cerkvi. Pokojni škof Gregorij Rožman je ob neki priložnosti dejal: Ko bo v slovenskem narodu sila najbolj velika, nam bo Bog dal svetnika.
Zdi se mi, da so ti časi dozoreli. Dva svetniška kandidata našega rodu, Slomšek in Baraga, sta blizu te dovršitve. Naša naloga je, da ju poznamo in molimo v ta namen. Naj bo na tem mestu izrečena javna zahvala p. Fortunatu Zormanu, O.F.M., ki nam je v Ameriškem Slovencu že več tednov — in upam, da bo nadaljeval, — objavlja iz Siomšovih spisov snov za premišljevanja, ki je tako sodobna, kot je bila pred 100 leti. Za slovenski rod je kakor je bil sv. Janez Zlatoust.
Ko smo praznovali 1200-let-nico pokristjanjenja Slovencev leta 1947, nas je iz Clevelanda bilo poleg onih v privatnih avtomobilih še za tri polne avtobuse. Ali bomo letos ob tej proslavi, ko praznujemo 40-letnico kronanja združeno s Slomškovim dnevom, dosegli to število?
Res, premnogi so že v večnosti od nekdanjih udeležencev, imamo pa tudi nov dotok, ki lahko te vrzeli dopolni. Upam, da še enkrat vzplamti ogenj naše ljubezni do Marije Pomagaj in Nje častilca škofa Slomška, da se združimo na Lemontskih tleh za ta namen.	M. T.
-------o—-------
Letna otvoritev
CLEVELAND, O. — Na drugo nedeljo po Binkoštih, to je 12. junija, bo uradna otvoritev Slovenske pristave za leto 1966. Vabimo vse slovenske rojake iz Clevelanda in okolice, da se udeleže te prve poletne veselice na prostem. Udeleženci bodo lahko videli, kaj se je v tem času zopet novega z gr a d i 1 o . Poleg zgradb in ostalega, kar ste opazili lansko leto, pa je letos Pristava zopet dobila nov okras. Ta čas se je napravil park pred gospodarskim poslopjem “Kotiček izpod Triglava”.
Za popoldansko veselje pa bodo poskrbeli znani naši igralci “Veseli mornarji”, kateri so nas skozi ves zimski čas zabavali v zaprtih prostorih. Slovenski rojak! Slovenska pristava te pričakuje. Narava se prebuja, odeva se v svežino tisočerih barv.
S. Vrhovec, taj.
FosMni koncert v Chicagu
SO. CHICAGO, 111. — Prireja ga Slovenski mladinski pevski zbor pod okriljem Katoliške lige. Vrši se v soboto zvečer, 11. junija, v veliki štefanski dvorani na 22 Place. Začetek ob 7.30 zv. Koncert je prirejen ob priliki odhoda glavne pevke gospe Marije dr. Fišingerjeve, ki odhaja s svojim možem Petrom na novo službeno mesto v Washington, D.C.
Spored koncerta bo sledeč: Prva točka bo študentovska “Gaudeamus igitur”. Pri zboru so večinoma študentje in dijakinje in to je tradicionalna, stoletja stara, študentovska pesem. Ker včasih ni mogel biti nihče študent, če se ni učil latinščine, je pesem seveda latinska in bo ostala latinska. Za mešani zbor jo je priredil zborovodja p. Ven-delin OFM. Prva kitica ima tale pomen: “Veselimo se torej, dokler smo mladi! Saj po prijetni mladosti pride nadležna starost, ko nas bo objel hladni grob.” Stare pesmi nam vedno nudijo resno naročilo. Premisli, kdor bereš!
Druga pesem bo Ivana Ocvirka skladba za mešani zbor: “Eno samo tiho rožo”. Zelo posrečena skladba. Komponist Ocvirk je bil doma iz Savinjske doline in je bil krščen v Št. Petru nad Celjem leta 1883. Glasbe se je učil na celjski orglarski šoli, potem se je pa šel glasbeno izpopolnjevat v Regensburg ter na Dunaj, kjer je končal državni konservatorij — visoko glasbeno šolo. Služboval je v Sinju v Dalmaciji, kjer je bil profesor glasbe v škofijskem semenišču in bogoslovju ter regens chori v katedrali.
Tretja točka: Matija Tomc: “Majska noč” — zanimivo besedilo je napravil slavni voditelj beneških Slovencev msgr. Ivan Trinko. Skladatelj Tomc je nadarjen godbenik in je zdaj ves čas po vojski župnik v Domžalah, doma je pa iz Bele Krajine.
Četrta pesem:	“Sirota jaz o-
lcrog blodim” v priredbi p. Ven-delina.
Peta: Rihard Rogers: “You will never walk alone”. Mešani zbor.
Šesta je takozvana kantata skladatelja p. Vendelina: “Turki na Slevici”. Kantata je vokalno instrumentalna kompozicija, prirejena za solo, zbor in godbo. Besedilo je iz slovenske žalostne zgodovine iz turških časov. Besedilo je napravil Josip Stritar. Ta točka bo nekak višek pevske prireditve, najbolj razgibani del koncerta. Slišali bomo, kako bo skladatelj izražal misel: Grmade po gorah gore, v nebo njih plamen šviga, privrel je Turek, koder gre, rohni, mori, požiga. Pred njim je jok za njim je stok, pomagaj zdaj nam, večni Bog. Če on se nas ne usjnili, ni nam pomoči v sili. Vse beži k cerkvici na gori. Križ starček je raz steno snel, križ mu je orožje. Otroka, ki v zibelki spi, v naročje jemlje mati. Žene, otroci in starčki se skrijejo v cerkev in so na kolenih pred Marijino podobo in kličejo: Pozdravljena. Kraljica, kristjanom Pomočnica! Pred vrata se cerkvena mož trdna vstavi stena. In ko je najhujša sila, takrat se prikaže na cerkvenem pragu Marija sama s krvavim mečem, sovražnika spreleti strah, noben konj se ne premakne naprej proti cerkvi, zato pa Turki zbeže. Oteti so kristjani, Marija svoje brani! Že zaradi te točke se splača priti na koncert, da se prepričamo, kaj so morali trpeti naši pradedje ob turških navalih. O tem nam priča na pragu v kamen konjsko tam vdolbljeno in vtisnjeno kopito. Vojska, bitka, beg, molitev, jok in stok in mir po rešitvi: vse to bo povedala skladba. Solo bosta pela Marija Kranjc-Fišinger-jeva in Marijan Erman Jr. Stiskano množico bodo predstavljali pevci in pevke.
Takoj nato bomo slišali skladbo E. Adamiča “Završki fantje”.
Pesem je prirejena za mešani zbor. Komponist Emil Adamič je bil dobrovski rojak, kjer je bil rojen 1. 1878, umrl pa je v Ljubljani 1. 1936. Bil je eden najplo-dovitejših slovenskih skladateljev. Posebno se je izkazal v mladinski pesmi.
Še enkrat nastopi mešani zbor z narodno pesmijo v priredbi Franceta Marolta:	“Ko prišel
sem na sred’ vasi, zavriskal sem na vse strani.” France Marolt je bil rojen na Brdu pri Kamniku
1.	1891 in je umrl v Ljubljani leta 1951. Bil je duhovit glasbenik in folklorist. Neutruden zbiratelj slovenskih narodnih pesmi in eden najboljših prirediteljev naših pesmi, ki so potem imele zmagovito pot ne samo po naši domovini, temveč tudi zunaj nje. Tudi mnoge tozadevne glasbene razprave je napisal, ki so trajne vrednosti. Marolt je u-stanovitelj slavnega akademskega pevskega zbora, ki mu je bil dolga leta idealni pevovodja. Njegovo ime je zaslovelo v mnogih pevskih in plesnih folklornih tečajih in festivalih. Biser Maroltovih prireditev je “Ko prišel sem na sred’ vasi..
Za to točko pa bosta nastopila naša dva izšolana solista: Gospa Marija Kranjc- dr. Fišingerjeva in g. Marjan Erman.
Marija bo začela s Hrabrosla-va Volariča skladbo: “Dekliški vzdihi”.
Nadaljevala bo z Mozartovo: “Nesrečna ljubezen - Unglueck-liche Liebe”.
Dodala bo še arijo iz Rossinijeve opere. Rossini je bil veliki mojster opere, saj jih je napisal najmanj trideset.
Gospa Fišingerjeva bo nato pela vrsto narodnih pesmi v slovenščini.
Marjan Erman — bas solo, bo zapel najprej arijo iz Lojzeta Geržiniča oratorija “Baraga”. Solist si je izvolil odlomek “Baragove blažene smrti”. To je skoraj gotovo prva izvedba najnovejšega oratorija o našem Baragu. Lojzeta Geržiniča smo do sedaj poznali kot velikega umetnika v priredbi gramofonske plošče “Kvarteta Finkovih”, ki je za vso slovensko javnost največja pridobitev. Prav, da prof. Geržiniča malo bolj spoznamo. S svojo družino živi v Argentini.
Marjan Erman nam bo zapel tudi L. M. Škerjančevo “Vizijo”. Komponist nam je v Ameriki še malo znan. Rojen je bil leta 1900 v Gradcu. Stilno je novoromantik z močnimi vplivi impersio-nizmn. Tehnično se poslužuje tudi najmodernejših prijemov. Težišče ustvarjanja mu je v zvočnosti. Spada med najplodovitej-še slovenske skladatelje. Arhitektonsko je izrazit homofonik, kar pomeni, da je en glas nosilec melodije, drugi so mu pa podrejeni kot spremljava. To velja za zborovo ali pa tudi instrumentalno spremljavo.
Zadnjo pesem bo Marjan zapel v ruščini in sicer: Koene-mannovo pesem: “Ko kralj se na vojsko je podal.”
Po programu bomo seveda pevce navdušeno primorali, da nam bodo še kakšno navrgli. Kjer je med koncertom treba spremljave, bosta to delo dovršeno opravilo naša dva pianista: Miss Mary Sholtis in Mr. Alfred Fišinger. Dirigent bo seveda p. Vendelin.
Po koncertu bo pa “luštno”, ker bomo jemali slovo in bomo jokali. Pri nas so hodili romarji z božje poti in so pripovedovali: Kaiko je bilo luštno, smo tako jokali, ko smo jemali slovo od Marije. Mi bomo' jemali slovo od Marije, naše .priljubljene pevke. Toliko let nas je zabavala in tolažila s svojo pesmijo: na odru, posebno pa v cerkvi sv. Štefana, saj je bila vneta članica obeh zborov: cerkvenega in mladinskega ... Z nami je bila ob veselih dogodkih in žalostnih. Kako je povzdigovala razpoloženje ob naših praznikih za Božič in Veliko noč! Zdaj pa iz zvonika line zadnjo pesem žvrgoliš! Mrzel veter tebe žene, ljuba ptičica od bas. Tej naši ptici pevki se bomo izkazali hvaležne s tem,
da bomo prišli na njen poslovilni koncert. Prosili jo bomo, naj nas ne pozabi in naj se vedno spominja svojih mladih let, ki jih je prepela pri Sv. Štefanu.
0.	da mi je perje dano, rad, o rad bi spremljal te! Tako bomo mislili, bo bomo Mariji podajali roko. Marija, naj lepša hvala za vse užitke in lepe ure, ki si nam jih pripravila s svojo pesmijo. Želimo ti vso srečo na pot z možem Petrom. Saj se boš, ti obla-godarjena ptica pevka lahko po-služila perutnic letala in boš pri-frčala med nas in bo zopet pesem tvoja sladko nas zazibala.
P. Odilo, OFM.
-------o------
Celjske iatepve knjige
CLEVELAND, O. — Letos se ponovno oglašam zaradi celjskih MK. Ko vsako leto dospejo CMK v Ameriko, objavim kratek opis knjig. Po tem opisu običajno prejmem še ponovna naročila za posamezne knjige, ki te-go ali onega zanimajo. Tudi letos sem prejel precej takih naročil. Ko sem redne knjige prejel, so mi pri Mohorjevi obljubili, da bom še lahko dobil posamezne knjige, ako bi jih še kdo želel naročiti, ko sem pa ponovno naročilo poslal, so mi pa sporočili, da žal knjig ne morejo poslati, ker so vse do zadnje razprodali. Istočasno pa so izrazili željo, da naj bi tisti, ki jih knjige zanimajo, te že spomladi naročili in si jih tako zagotovili v jeseni, ko izidejo.
Vsled tega se sedaj ponovno oglašam glede CMK.
Za leto 1967 bodo izšle sledeče knjige:
1.	KOLEDAR MD za leto 1967.
2.	REZINKA, povest Ivana Matičiča, ki je lansko leto napisal povest Fant s Kresinja;
3.	ČRTICE (kratke zgodbe), napisal France Lipičnik;
4.	RAK, BOLEZEN NAŠEGA ČASA. Razpravo je napisal 'dr. Jože Žitnik, in pa še
5.	SMISEL ŽIVLJENJA. Knjigo je napisal prof. dr. Janez Janžekovič.
Torej pet lepih knjig, ki stanejo s poštnino samo $3.50. Vabim vas, da knjige že sedaj naročite. Novo je pa pri naročilu to, da je treba knjige odslej plačati pri naročilu, ki je to običajno vedno pri Mohorjevih knjigah.
Ako se odločite, da knjige naročite, prosim, ne odlašajte z na-naročilom. Knjige bi morale biti naročene že do 25. aprila, pa so mi izjemoma rok podaljšali.
Ob tej priliki se obračam z vljudno prošnjo tudi na redne naročnike CMK, da vplačajo po $3.50 za knjige, ki so jih že naročili za prihodnje leto. Seveda prevzemam podpisani odgovornost za poslane $3.50, ako bi knjige slučajno ne izšle. Naročila in nakazila naslavljajte na: 1084 East 177 Street, Cleveland, Ohio 44119.
Zdravko Novak
—... '	O- - '	'
Slovenski delavci in delavke na Tirolskem
Msgr. Pavel Rush, inomoški škof, je naročil dr. Jož. Stein-kelderju, ravnatelju škofijske Caritas, naj nujno poskrbi za dušnopastirsko oskrbo slovenskega in drugega jugoslovanskega katol. delavstva, ki se je v zadnjem času močno namnožilo v njegovi škofiji. Samo v neki tovarni v inomoški mestni okolici je zaposlenih okrog 50 Slovenk.
Prvo službo božjo so imeli Slovenci pred kratkim v Rumu; poleg slovenskega delavstva iz tega kraja so se je udeležili tudi iz krajev Soilbad-Hal in iz okolice samega Inomosta.
-------o------
Na sodišču
Sodnik: “Koliko let imate, gospodična?”
Priča: “Trideset.”
Sodnik: “Ko ste bili pred petimi leti tu, ste odgovorili prav tako.”
Priča: “Bo že res, saj nisem ena tistih, ki govore danes tako, jutri drugače ...”
žiti
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
rTTYTYIIIlYIIIITTItlllllttYYIYYYll

“Nak! Da bi se še ona Marku smejala. Nak! Ko je tako skrben in dober. Nak!”
Okrog vodnjaka so zopet posedale lastovice, gnetle: v širokih kljunčkih razmočeno zemljo in jo odnašale v podstrešek, da popravijo stara gnezda, in so lepile obroče, da zgrade nova.
Maček je oprezoval za koritom. Dvakrat je naskočil lastovke, pa je drugič čofnil v tako lužo, da se je osramočen umaknil v polje stikat za mišmi.
Sonce je posulo Reber s cvetjem. Na zelenih jasah z marjeticami, v za tišjih za skalami in grmiči z jetrnikom in vse počez s polno drobnimi rožicami, belimi, rumenimi, rdečimi in sinjimi kot nebo. Pod Pečmi pa so kimali petelinčki.
Marko je prignal na Krni-ški rob. Iz Doline je narahlo vlekel zgornji veter.
Že prejšnji dan je Marko ogledal jarce, kateri imajo lepo skodrano volno, in je določil, katgre bosta strigli Ančka in Rozalka. Ne bodo rekli, da ne znata striči. Kakor bi žival slekel iz kožuha, tako bo vsa volna, ko zadnjič odrežejo škarje, ena sama pla-sta.
Pa če uganejo, da Ančki priganja samo odbrane živali, ga bodo spet dražili, da jo ima rad? Naj ga. Drugače bi pa Ančko, da ne zna striči. Je pa že bolj prav, da dražijo. njega, kakor pa da bi se muzali Ančki in Rozal-ki: “Dejte! Nič kaj jima ne gre delo izpod rok.”
In je odbiral izmed tropa živali z najbolj resasto volno: ‘‘Čakaj, Brkovčeva, te boš strigla ti, da ti bo veter sproti odnašal volno, tako se ti bo trgala. Pa jo lovi z jezikom, dolgega imaš dovolj.”
In, da bi vsem ponagajal, ki so se mu pred pragom zasmejali, je nastavil trop proti borovemu gozdiču za Brunkom. “Da bodo morali dlje iti za njim.”
Volkun je postal nemiren. Iskal je sledu na tleh, visoko dvignil glavo in vsrkaval in izpiha-Val zrak, kakor bi precejal vonje, ki jih je donašal rahel veter. Obletel je v skokih drobnico, da je bil pred tropom, in ni pustil nobenemu jarcu več naprej. Marko pa je hotel ponagajati, zato je tiščal živino pod Brunk. Volkun je pokazal
zobe. Jarci so se začeli sukati v kolobarju, kakor bi proso meli.
Marko je postal nejevoljen: “Beštja, pasja, tak spusti živino naprej.”
Pa Volkun ni odnehal. Grozeče je pričel lajati proti borovcem in spomnil ovčarja, da je najbrže prignal trop na volčjo sled ali pa da je morda celo kakšen volk zjutraj zaostal v bobovcih. Nič jim ni zaupati, mrham! In je pripustil Volkunu, da je potisnil trop nazaj in je z njim pod lipami in limovci srečal strižače in strižačice.
“Spet te bo Po dr obar ozmerjal, da jarce za plotom paseš,” se je oglasila Brkovčeva, da bi ponaganjala Marku, ko ni mogla gospodarju in se ni več upala Ančki.
Glej, da ne bo Podlipnik tepe, če boš grdo strigla!” in ji je pahnil najbolj resastega ko-štruna na plažovt.
Marko nikomur ni povedal, kako se mu je Volkun uprl in zakaj se mu je. Povprašal je le, ali se ne utegne mračno nebo iz-prevreči v oblačno. Vedel j c namreč, da se ob jasnem sopcu zverjad ne upa iz gozda in na piano: “Lastovice visoko letajo; lepo bo!” Kljub temu sta se on in pes vedno sukala med tropom in Brunkom in robeivnice bi ne bil odložil za ne vem koliko ne in je rajši z eno samo roko lovil jarce za Ančko in Rozalko in Franco. Drugi so si jih večinoma lovili sami, kar od kraja.
Ropotali so zvonci, jarci so neprestano bleketali, da se je Brkovčeva, nejevoljna jezila nad njimi: “Le kaj set tako derejo, saj jih ne devljemo iz kože. Prava reč, če jih ostrižemo. Nobeden ne bo s kratko volno zmrznil čez poletje.”
Spet jo je zavrnil Marko: “Naj se. Kako pa bi ti vpila, če bi ti lase ostrigli. Če bi ti pa jezik le malo prikrajšali, pa iz kože skočiš, kakor imaš dolgega.”
Vsi so se glasno zasmejali Franci, le Ančka je s pogledom prosila Marka: “Nikar!” Zasmilila se ji je Franca, ker ni bilo Miha na Rebri, pa se je tako veselila, da bo ves dan z njim. In je vedela, da bo kmalu Miha moral s parizarjem na cesto in ga ne bo dva, tri mesece več
ki, ki sta v lepo ubrani slovenski narodni noši korakali v tem slavnostnem sprevodu in zelo mi je bilo žal, da se nisem oblekel v svojo slovensko narodno nošo, da bi s krivci za klobukom stopil k njima ter strumno kakor oni dve korakal v tej lepi, veličastni paradi, kakor sem že večkrat prej korakal po ulicah Clevelanda. Zato pravim: Žal mi je bilo, da se nisem oblekel v narodno nošo tudi jaz. Tako sem na pločniku stal in pisal, kdo vse je v paradi, pred katero je bila policija na motornih kolesih, za njimi pa eskadron policije na konjih, za njimi pestro barvane skupine društev in narodnih noš. Divno! Tako je ta slavnostni sprevod korakal po Broad-wayju, zavil na desno in nato pred slavnostno okrašeno cerkev Lurške Matere božje.
Tu sem bil pa prav neprijetno iznenaden: v cerkev iti ni bilo mogoče. Tja so mogli samo tisti, ki so imeli posebne znake, kar pa jaz nisem imel. Kako priti v cerkev? Pred vhodom v cerkev je pri spodnjih stopnicah stala policija in strogo pazila, kdo ima dovoljenje za v cerkev. Hentaj-te, kako bi tudi jaz prišel v cerkev? Obrniti se do General Chairmana Ralph J. Perka, bivšega kandidata za klevelandske-ga župana, katerega sem tudi jaz volil in to prav zato, ker je Čeh-Slovan. Imam to navado, kadar grem na volišče, da pregledam imena kandidatov in tisti, ki ima slovansko ime, dobi moj glas, pa bil to Slovenec, Srb ali Hrvat, Čeh ali Slovak, Poljak ali pa Rus ter me prav nič ne moti, je li ta kandidat slovanskega porekla demokrat ali pa republikanec. Tako je bilo tudi to pot, ko sem oddal svoj glas Perku Čehu-Slovanu, pa bilo to komu prav ali ne. Tako sem se domislil Perka. K njemu se obrnem. Pa kje ga hitro najti? Pa se hitro znajdem in se predstavim možem
nikov katoliške Cerkve. Čehom 1890 prišel v Cleveland bogoslovec Hribar, tu nadaljeval študije in končno pri svojem pokrovitelju, župniku Furdeku pel novo
Lurške Matere božje, Čehi, napravili novomašniku tudi banket. To je bila kaj lepa gesta naroda na-
je vladal tako modro in pametno, da še danes hodijo po poti, ki jim jo je pokazal. Čeh, veren ali neveren, se klanja sv. Venceslavu in ga prosi pomoči. Da je to resnica, sem videl v Pragi, po kateri sem se sprehajal ter prišel na Venceslavov trg, kjer sto-1 bratskega češkega ji velik spomenik na konju jez- pram Slovencem, dečega kneza sv. Venceslava. Na Župnik Furdek ni bil le začas-n j ego vi desnici je kip njegove u- ni duševni vodja Slovencev, am-čiteljice in vodnice sv. Ljudmi- pak tudi dober gospodarski sve-le. Pred tem spomenikom, ki tovalec. Ko je nastalo vprašanje, stoji nepoškodovan sredi trga, se kje postaviti slovensko cerkev, klanja češki narod, veren ali ne- so jo nekateri Slovenci hoteli veren, komunist ali katoličan, imeti tam okoli 30. ceste. Župnik na spomeniku pa je napis, kot Furdek je dejal: Ne, ne tam! sem ga že navedel zgoraj: “Sve- Svetoval je novemu župniku, naj ti Venceslav, ne daj propasti postavi cerkev kje na prostem, nam in ne bodočim.” Taka je ve- da bodo ljudje imeli priliko na-ra in prošnja češkega naroda v praviti hiše in bo župnija kom-sv. Venceslava. Blagor narodu, paktno slovenska. Ta nasvet ki ima dobre in res poštene vo- župnika Furdeka je obveljal in ditelje. Čehi zavzemajo tu prvo Slovenci so kupili še prazen svet mesto. Po tisoč letih pa tako za bodočo cerkev sv. Vida. Tam spoštovanje tudi v Clevelandu, je bil po pripovedovanju še paš Češki narod, kateremu je že nik, kjer se je pasla krava, ka. sv. Ljudmila z besedo in zgle- tero je prišla večkrat pomolzt dom vcepila narodno zavednost, Francka Milavec. Ko Francka je tudi tukaj pokazal, kdo je in nekoč molze kravo, kar naen-kako ceni to, kar je češko, ko je krat krava krepko brcne, da je tako spontano in lepo sprejel Francka zletela na eno stran, go-svojega sina, ki se je v tako ne- lida pa na drugo: molže je bilo Varnem času uprl nacizmu ter konec. Ta Francka, ki je prišla ni klonil, ko ga je aretiral nem. tam od Velikih Lašč, je bila spo-ški Gestapo in ga odvedel v zlo- štovana Frances Lausche, mati glasno koncentracijsko taborišče U.S. senatorja Franka Lausche-Dachau, kjer malo da ni prišel z ta. To zgodbo mi je poleg drugih drugimi v peč. To bi se tudi zgo- povedal pokojni Monsignor Vid dilo, da niso kakor on pripove- Hribar, duje, že ob 4. uri zjutraj prišli Kako dalekoviden je bil žup-v Dachau Amerikanci. To je bilo nik Furdek, vidimo še danes: o-29. aprila 1945, ko je že bilo iz-1 krog cerkve sv. Vida so samo
svojega vnuka Venceslava za' rešila sv. Metod in sv. Ljudmila, najboljšega kneza Češke, s svo- Tako Poljaki niso okušali tega jim bogoljubnim življenjem pa kot njih sosedje Polabski Slova-dosegla svetniško čast, kar lepo ni in Čehi in so lepo mirno spre-
mašo. Ob tej priliki so farani svedoči njej posvečena cerkev v jeli krščanstvo od Čehov, za kar
nazaj.
(Dalje prihodnjič)
4
Ob sprejsmu praškega nadškofa, kardinala Jožefa Berasia
Pragi. Sveti Ljudmili so dali Če- j bi jim morali malo bolj biti hva-hi lepo častno ime “Mati češke- j ležni.
O tem se razmišljal med mašo praškega nadškofa kardinala Be-rana in poslušal njegovo pridigo. Petnajst tisoč ljudi ga je pozdravljalo ob njegovem prihodu v cerkev, to je on zaslužil, ko se je uprl nacizmu in komunizmu neglede na posledice in je malo manjkalo, da ni zgorel v peči zloglasnega Dachaua. To je mož, vreden svojih prednikov sv. Ljudmile, sv. Venceslava, sv. Vojteha in sv. Janeza Nepomu-ka. Lahko so Čehi s ponosom zrli na njega. S tisoči drugih sem mu imel tudi jaz priložnost seči v roko.
Bog živi primasa Češke!
Jože Grdina
dano nacistično povelje, da se jetnike taborišča pokonča. Med temi je bil tudi Beran.
Gotovo so tedaj prosili pred božjim prestolom svetniki in zavetniki Češke: sv. Ljudmila, sv. Venceslav, praški škof sv. Voj-
slovenske hiše, dočim je tam o-krog 30. ceste mnogo hiš odstranjenih radi “freeway-a” in je tam vse zanemarjeno.
To se mi je zdelo vredno omeniti, ko sem pri kardinalovi maši mislil na te dogodke o začetku
ga naroda”, kar je zapisano na njenem grobu v cerkvi na Hrad-čanih.
To delo sv. Ljudmile je rodilo stoteren sad:	Pokristjanjenje
Poljske. Poljski knez Mečislav-Mješko je bil pogan, pa je zaprosil češkega kneza Boleslava, da mu da za ženo hčerko Dubravko. Boleslav je na to pristal pod pogojem, da se da Mečislav krstiti, kar se je tudi zgodilo: Knez Poljske se je dal 1. 966 krstiti; češka princezinja Dubravka je postala poljska kneginja in je potem s svojim možem ter delovanjem praškega škofa sv. Vojteha širila krščanstvo na Poljskem ter bila za Poljake pravi angel.
Ta Dubravka je bila pravnukinja sv. Ljudmile. Tako so Poljaki sprejeli krščanstvo po zaslugi sv. Metoda, sv. Ljudmile in Dubravke. Ni bilo pametno tisto prerekanje poljskih škofov radi Nemcev. Je lepo, da se odpusti in nujno potrebno, prerekati se pa ni bilo na mestu. Bolj pametno od Poljakov bi bilo, da bi tega ne vlačili v javnost in se rajši temeljito spravili s Čehi, vsaj za tisočletnico, ko so po prizadevanju in zaslugah Čehov in zlasti že prej omenjenih sprejeli krščanstvo. Poljaki ne vedo, kaj se pravi prejemati krščanstvo s križem in mečem, kot so ga Nemci oznanjevali Čehom in Polabskim Slovanom. Slično bi se zgodilo tudi Čehom, da jih nista
teh ter mučenec spovedne mol- žuPnije sv. Vida, katere matična čečnosti sv. Janez Nepomuk, cerkev in župnija je bila prva nadškofov generalni vikar, ki j c P°moč našim slovenskim pionir-bil na ukaz nemškega cesarja in Nem> ko so jim Čehi s prav brat-
Srbov videl tudi dve Slovenki v narodni noši.Vsaj to, no, sem dejal; vsaj dve, dasi bi jih bilo lahko dosti več. Taki smo Slovani in Slovenci nismo nobena izjema, kam drugam že, k Slovanom pa ne! Primer temu je ravno pri sprejemu češkega nadškofa kardinala Berana, kjer se je po-
CLEVELAND, O. — Dobil nimi Slovani. Prav radi so mi sem vabilo od pripravljalnega' pojasnili in pokazali, kje je glav-
odbora za sprejem kardinala Berana, nadškofa Prage." Sklenil sem, da se slavnosti udeležim. Saj so se Čehi tako radi in večkrat udeležili naših slavnosti; tako na primer 1. 1934, ko smo jugoslovanski vojni veterani imeli veliko prireditev v S.N.D. ha St. Clair Ave. Sprevoda so se Udeležili češki vojni veterani in potem fantje in dekleta v čeških narodnih nošah. Prav tako so se radi odzvali vabilu, ko je bil v Jugoslovanskem kulturnem vrtu septembra 1935 odkrit spomenik škofu Baragi in maja 1938, ko je bil ta vrt slovesno otvorjen.
V nedeljo, 1. maja, sem jo po maši pri Sv. Vidu ubral na južno stran, kjer pri cestah E. 55 St. in Broadway stoji dvostolpna cerkev Lurške Matere božje, središče češke naselbine. V masah so se zbirali ljudje; na uho mi je udarjala češka govorica, ko sem stopil mednje. Pozdravljen češki narod, potomec slavne kneginje Libuše, pramatere Premislovi-čev, ki so stoletja vladali kot knezi in kralji svobodni Češki državi, dokler jih niso podjarmili Habsburžani.
Že takoj pri vstopu mednje
no zbirališče za parado. V trumah so vreli skupaj ljudje v ci-vilu in vsakovrstnih uniformah. Med temi skupinami so vihrale zastave raznih skupin in društev, visoko nad tem pa velik napis: Welcome Cardinal Beran! Tu je bilo zbirališče. Vzel sem v roke beležnico in pisal. Mojo posebno pozornost je vzbujala zastava z napisom “Sokol Tyrš”. Kdor ve, kdo je Sokol Tyrš, bo že razumel, kaj to ime pomeni. Pri Slovencih, da bi prišel Sokol v parado kakemu škofu! To pa ne! Saj bi bil odpor od ene ali druge strani. Pri Cehih pa. To je višek tolerance in prave slovanske zavednosti. Nadškofu Prage, katerega je papež Pavel VI. odlikoval s kardinalskim klobukom, se klanja tudi — Sokol. Taka je češka zavednost! Pa slovenska? Bog se nas usmili. Ne bom posegal v to stvar, ker vsi vemo, kakšno je bilo in je razmerje med katoliško mislečimi in Sokolom. To vem tudi jaz kot nekdanji Orel.
Kmalu potem se je pričela parada, v kateri so bile narodne noše. Silno sem bil vesel, ko sem 'v skupinah narodnih noš zagle-
postave:	Jaz sem poročevalec kralja Češke Venceslava IV. Lu- sko roko pomagali na poti do
ksemburžana (pravi kralji Češke lastne slovenske župnije. Ko Premisloviči so že prej izumrli) sem gledal parado, sem poleg mučen in nato z Karlovega mo- Ukrajink, Rusov in Lužiških stu v Pragi vržen v kalne valove Vltave, ker ni maral povedati, kaj se je kraljica Ivana spovedala. Ti svetniki, vsi Čehi, so posredovali, da Beran ni zgorel v Dachau-u. Srečno se je vrnil med Čehe in se tudi komuniz. mu ni uklonil. Tako je prišel tudi v Cleveland in jaz sem bil
zelo vesel da sem mogel biti pri I kazala brezbrižnost, njegovi maši in pridigi.	Omeniti je treba še en dogo-
Cerkev Lurške Matere božje, dek- Letos praznujejo Poljaki ti-v kateri je maševal kardinal Be- sočletnico, odkar je Poljska podan, ima velik pomen tudi za s^a^a krščanska; bolj malo jih pa Slovence: v njej je 30. julija ve- da P° zaslugi Cehov, ki so se 1893 pel svojo novo mašo rev. Pokristjanili že v dobi sv. Cirila Vid Hribar, prvi župnik sloven- in Metoda. Torej precej prej kot ske župnije sv. Vida. Njemu je Poljaki. Češkega kneza Bori voj a tedanji clevelandski škof Rt. je krstil sv. Metod, za tem pa se Rev. Ignacij Horstman p0 po- Ue dala krstiti njegova žena svečenju v mašnika 29. julija dal Ljudmila,^ ki je kot zavedna Če-nalog, da organizira v župnijo bin j a krščanstvo sovražila kot Slovence in Hrvate. Kako je pri- j nemško vero. Ljudmila je bila šlo do tega, mi je povedal sam rojena blizu meje Polabskih Slo-ookojni monsignor Vid Hribar, vanov, pa je na svoje oči videla, ki mi je dal tudi pisano zgodo- kako kruto postopajo Nemci s vino teh dogodkov, ko se je pri- Polabskimi Slovani in jim pod čelo z organiziranjem župnije I pretvezo, da oznanjajo krsčan-sv. Vida.	stvo, kradejo njih zemljo. Tako
Slovenci so tedaj trumoma 50 Nemci “oznanjali” krščanstvo prihajali v Ameriko, zlasti v s križem in mečem, kot je to Cleveland, med drugimi je pri- leP° povedal v svoji pesmi Si-šel 1. 1890 iz župnije Preserje. mon Gregorčič. Ljudmila je to kier je farni patron sv. Vid, tudi °§abno početje Nemcev videla John Grdina. Za njim sta prišla in za krščanstvo v zmotni misli, 1. 1893 tudi brata Matija Grdi- da 3e to “nemška” vera, ni mana, moj oče, in brat Jakob. Dok- rala. Končno je Ljudmila spo-ler Slovenci niso imeli svoje znala zmoto, ko jo je duhovnik župnije, je zanje skrbel v duš- Uajh, katerega je sv. Metod port em pastirstvu rev. Štefan Fur- slal v Prago, poučil o krščan-dek, župnik češke cerkve Lurške stvu, in se dala krstiti.
Matere božje, ki je bil rodom Ta dogodek je ovekovečen v Slovak. Kot tak se je s Slovenci krasni Veliki cerkvi sv. Ljudmi-dobro razumel in se zanje zavzel. | le v Pragi, katero sem tudi obi-Ko je šel v Evropo na obisk,
sem spoznal, da sem med zaved-1 dal dve postavni, brhki Sloven-
za slovenski list. Ko se nekaj časa pregovarjam s policaji, se o-glasi nekdo vrh stopnic: Jaz ga poznam! Pustite ga v cerkev! To je takoj pomagalo in sem jo brez ovir ubral po stopnicah v cerkev. Kdo je bil ta mož, ne vem, zdi se mi pa, da je bil Perk. Tako sem z drugimi vred stopil v cerkev, kjer mi redar, katerih je bilo več, odkaže prav imeniten prostor. Bog živi Čehe, sem dejal, ko sem sedel v klop in kmalu potem dobil v roke lep program s sliko kardinala Berana. A tukaj so se pa Čehi postavili; potem sem dobil še par spominskih podobic. Pri vsem tem pa nobene kolekte.
Kmalu potem pridejo v procesiji ministrant j e s križem, duhovščina, nato škofa Clarence G. Issenmann in Nicholas T. Elko, opat Theodore Kojis, za njimi pa v škrlatno-rdeče oblečen Jožef, kardinal Beran, nadškof Prage.
S kora zadoni pesem: Tisočkrat pozdravljen. Kardinal je pristopil k oltarju ter ob asistenci o-beh škofov in drugih slavnostnih gostov pričel sv. mašo, pevci na koru pa so peli v češkem jeziku, da sem bil ganjen. Odjeknila je lepa lurška himna: Zdrava, zdrava Marija, potem pa lepa pesem o sv. Venceslavu: “Nedej zahynouti, nam ni budočim sva-ty Vaclave...”, ki se po slovensko glasi: Sveti Venceslav, ne daj propasti nam in ne bodočim.
Moj duh je poletel v zlato Prago, prestolico Češke, katero sem po obisku Rusije in Poljske ob-skal 1. 1960; v duhu sem stopil na kraljeve Hradčane v stolno cerkev sv. Vida, sedež praškega nadškofa, kjer v posebni krasni kapeli počiva sv. Venceslav, katerega grob sem ob tej priliki o-biskal.
Sv. Venceslav, ki je vladal Češki pred tisoč leti, je bil sin češkega kneza Vratislava ter vnuk knjeginje sv. Ljudmile, ki je po moževi smrti, knezu Borivoju, nekaj let vladala Češki. Ona je vzgojila mladega Venceslava ne le za najboljšega vladarja, kar jih je imela Češka, -pač pa tudi za enega najbolj odličnih svet-
Voznice
CHICAGO, 111. — Okoli eno tretjino avtomobilov, avtobusov in tovornjakov, vseh je sedaj o-koli 95 milijonov, vozijo v naši deželi ženske.
Ženske dobijo delo
Waitress wanted
Part time, Friday only, from 10:30 A.M. to 1:30 P.M., over 21, $1.25 per hour, English. Gall EN 1-8997.	(x)
Čistilko
stanovanja iščemo za enkrat na teden. Kličite 944-6755.	(x)
Moški dobijo delo
Gradbene mizarje
ir delavce v pomoč mizarjem išče Milan Jager 261-2088 ali zvečer 944-6755	(x)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUHATIG Tool Go,
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYD80TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING SILLS
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, pn kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(114)
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(x)
MALI OGLAS!
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
mu je tedanji clevelandski škof Gilmour naročil, naj pri obisku v Evropi dobi kakega slovenske* ga bogoslovca, ki bi bil pripravljen priti v Ameriko in bi potem v Clevelandu nadaljeval študije ter bil posvečen v mašnika. V ta namen je škof dal Furdeku denar. ki naj ga izroči bogoslovcu, ki bi bi) pripravljen priti v A-i-meviko. Župnik Furdek je ško-|
1'ovo nalogo izvršil. Vako je leta ! apostol
skal. Ko je bila krščena, je ona plemenita in dovzetna za vse dobro, postala pravi vzor za kristjane; pobožno se je udeleževala ne le sv. maše, ampak tudi jutranjih in večernih pobožnosti. Ko so Čehi videli to njeno iskreno pobožnost, so stopali v krščanstvo, češ gotovo je to nekaj dobrega, da je narodno zavedna knjeginja tako pobožna. Bila je poleg sv. Metoda pravi Čehov in jim vzgojila
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
Olepšajte svsjs domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating 1171 E. 61 St.
IIE 1-0965.
Brezplačen preračuni	Delo zajamčenol
Hiša naprodaj
6-sobna enodružinska, 3 spalnice, garaža, lepo dvorišče, klet, blizu cerkve Marije Vnebovzete in E. 172 St. Kličite po 6 uri 486-5312 ali koncem tedna.
(114)
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(112)
Soba sc odda
Poštenemu, starejšemu moškemu oddamo čisto in mirno sobo. Kličite 531-6129.	(112)
Dve hiši naprodaj
Na enem lotu, ena za 3 družine, druga za 2, na lepi ulici, blizu Sv. Vida. Zelo poceni zaradi starosti in bolezni. Skupni letni dohodek preko $3.600. Zglasite se na 1258 E. 61 St. zadaj.	—(3,8,10 jun)
V najem
4-sobno čisto stanovanje, spodaj, kopalnica, plinski furnez, blizu Sv. Vida. Samo odraslim. Kličite EN 1-0823.
(6,8,10 jun)



M
.	' >.r

El
as
ORGLE V RESTAVRACIJI — Čikaški restavrater Al Svoboda ureja okras na orglah, ki so bile izdelane leta 1920 v Belgiji, pa jih je namestil v svoji restavraciji. Al je ljubitelj starih glasbenih instrumentov vseh vrst. Orgle sb liporabljali prvotno za glasbo v plesni dvorani.

TRYGVE GULBRANS S EN
DEDIŠČINA
GOZDA
Novi farni župnik, oddaljen Adelajdin sorodnik z materine strani, ni bil kot večina župnikov njegove dobe. Strogo se je držal svetega pisma in dobrih starih običajev. Če se hoče Adelajda poročiti v njegovi cerkvi, potem mora noč pred poroko prebiti v župniji. Zato je major Barre pustil svojo hčer tam, sam pa se je odpeljal dalje na Bjorndal. Oče Dag ga je bil prosil, naj zvečer čim prej pride in sprejema goste iz mesta, ki jih sam večinoma ni poznal. In majorju ni bilo prav nič žal, ker je moral zapustiti svojega strogega “ujca župnika” in prebiti večer na Bjorndalu.
4
Medtem ko je major užival
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MEN
Welders
Machine Spot Welders Turret Lathe Operators Press Brake Operators
Maintenance Helper Assistant Foreman For Machine Shop call
Mr. Hank Garon OL 6-0660
6. S. Blakeslee & (o.
1844 S. Laramie Ave. Cicero 50, Illinois
(112)
Maintenance & Custodian
Building programs and retirement present personnel. Several openings in our plant staff. All permanent positions. Good1 starting salary. Liberal fringe benefits. Experience preferred — not required.
Call Mr. Marken
NATIONAL COLLEGE OF EDUCATION,
Evanston, Illinois GR 5-0221 or BR 3-2330
(113)
MEiWANTEO
General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office
BALL BROS. 00.
Highway 59-A Mundelein, Illinois
Open Monday to Friday, 8 a.m., to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. to 9 p.m. Saturday morning 8:30 a.m. to noon.	(113)
REAL ESTATE FOR SALE
LINCOLN PARK AREA PACKAGE SALE Partners disagree and are forced to sell. 5-2 flat frame bldgs, various locations. Fully rented. Low taxes. Will consider sale on contract with small down payment.
Mid North Realty	327-8820
(113)
BRICK 6 ROOM BUNGALOW.
3 Bedrooms, Enclosed porch, large yard. Across street from Sacred Heart Church and School. By owner $17,500. 631-6770.	(113)
svečani večer, je sedela Adelajda v tihem župnišču z župnikovo ženo, ki je resno prikimavala, in z župnikom, ki jo je pripravljal na svečanost naslednjega dne in na njeno bodoče življenje na Bjorndalu. Sprva se je Adelajdi zdelo, da se župnik dotika trdo in neupravičeno čustev, ki pripadajo samo njej; toda za župnikovo željo, da bi živela Adelajda v njegovi bližini na kmetiji, so se skrivali posebni nameni. In Adelajdo, ki ni imela več matere, pač pa očeta, s katerim se ni mogla pogovoriti o resnih stvareh, so polagoma prevzele globoke in mirne župnikove besede, in čutila je, da še nikoli ni bila pod tako varnim nadzorstvom.
Župnik Nils Ditlev Ramer jei bil strog, staroverski župnik. V svojih pridigah je često navajal mesta iz biblije, ki so jih bili ljudje že sami čitali, toda on jim je znal z njimi povedati vedno kaj novega. In kadar so imeli ljudje pri njem kak opravek, jih ni obsul z njim neznanimi besedami, marveč se jim je približal in skušal uganiti njihove misli; od novega župnika sta vela nek čuden mir in toplota.
Vera župnika Ram er j a je bila trdna in zato mu ni bilo treba faranom govoriti učenih, filozofskih in nerazumljivo zavitih besed. Neutrudno se je vedno bolj vživljal vanje in po nekaj mesecih svoje dejavnosti je čutil, da je na pravi poti; na severu pa je imel občini, ki ni spadala v njegovo. Od tam so prihajali ljudje le redko v cerkev. Zbral je vse govorice o njih, toda te so si močno nasprotovale. Slišal je o neupogljivi trmi do cerkve in sploh do vsega — da, o divji samovolji in trdi skoposti, kar se tiče denarja in gospodarskih zadev. Druge govorice pa so pravile o širokogrudni človečnosti, da, o velikodušju v primeru stiske in nesreče; in župnik je bil tudi slišal o ljudeh tam gori, da se strogo držijo starih običajev svoje okolice, in marsikaj je kazalo, da žive kot kristijani. Toda ljudi s severa le ni mogel prav doumeti. Vseh so se ogibali — tudi njega. In vendar je prav tam bila moč, moč ki je vladala tej in drugim srenjam. Skrivnostna moč nad človeškim blagostanjem, da celo nad njihovimi občutki in mislimi. Moč, ki jo je celo on čutil. Moč bogastva in— mistična moč krepkih, celih, neumljivih ljudi nad navadnimi, negotovimi, omahljivimi ljudmi te zemlje. Župnik je bil radoveden nanje.
Kaj je bilo jedro te noči? Kaj je dajalo tem ljudem neko notranjo gotovost, ki je vse druge plašila in so se je vsi bali? Gotovo ni bilo samo bogastvo. Naj-brže je bila brezčutna sebičnost ali svojevrstna, samozavestna vera v Boga ali — oboje. Kajti sebičnost in vera se lahko tolikokrat in tako mnogovrstno med seboj prepletata. Prav radi tega pa se je moral duhovnik v svojem poklicu večno boriti. Človeško srce je pač sprejemalo božjo besedo, toda razlagalo si jc je po svoje in ni dalo, da bi božja beseda pregnala sebičnost, marveč je povezovalo celo ti dve tako globoki nasprotji.
Župniku je to postalo jasno, ko je razmišljal o nasprotujočih si govoricah o Bjorndalu. In tiste nekajkrat, ko se je stari Dag pokazal v cerkvi, je tako vprašujoče opazoval izraziti obraz tega mogočnega moža, da se je proti svoji navadi nekajkrat zmotil.
Tako je bilo z župnikom Ramer jem takrat, ko so mu sporo-
čili, da bo poročil Adelajdo Bar-rejevo in mladega Daga Bjorn-dala. Bolj presenetljivega sporočila pač ne bi bil mogel dobiti, in preteklo je nekaj časa, preden se je zbral. Potem pa se je pred njim jasno pojavila njegova dolžnost. In tako je pisal majorju Barreju in njemu in nevesti ponudil gostoljubje in danes je s čisto pobožnostjo sprejel majorja in Adelajdo.
Župnik ju doslej še ni videl, toda slišal je bil o majorjevem nekoliko lahkoživem življenju in o Adelajdini lepoti in njenih mnogih odlikah. Župniku je bilo kar prav, da se je major odpeljal naprej. Tista, ki jo je hotel imeti pod svojo streho, je bila ačerka. Smatral je.za.svojo dolžnost, da poizkusi pridobiti Adelajdo in preko nje dobi pristop do zaprte pokrajine tam gori in — pozneje morda tudi do src njenih ljudi. —
Ko se je bila Adelajda po majorjevem odhodu preoblekla in prišla iz sVoje sobe, je župnik obstal in jo dolgo motril. Župnik se je dobro in nežno smehljal in njegove oči so bile ljube in prijazne.
Zvečer je govoril pri mizi Adelajdi nežno in preprosto o ljubezni in sreči, ker dobi za moža človeka, ki ga ljubi. Počasi in previdno je razvil pred Adelajdo svečano podobo o važnem dogodku v človeškem živ-'jenju, kakršen je vstop v zakon; in še previdneje jo jei opozoril na medsebojne dolžnosti zakoncev, ki si morata zvesto in toplo stati ob strani ne le v čas-
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE UMRL MOJ LJUBI SOPROG
Frank Planinc
ki jc za vedno zatisnil svoje blage oči 9. junija 1964.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Meni pa žalost srce trga, solza lije mi z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več pri meni ni.
Grob je že preraščen s travo, sveti mir je vse okrog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj je ljubi Bog.
žalujoča:
soproga FRANCES Cleveland, Ohio, 8. junija 1966
V	blag spomin
OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
John Zgonc
ki je umrl 8. junija 1962. leta.
Dragi naš, pozabljen nisi!
V	raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da. Tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali!
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, 8. junija 1966
LE KAM SE JIM MUDI? — Sestram na trgu sv. Petra v Rimu se po njihovi živahni hoji nekam hudo
mudi.
nem življenju, marveč tudi na ouhovni poti v večnost. Da, z razumljivimi besedami ji je pre-dočil dolžnost, da mora biti svojemu možu naj bližji dušni skrbnik, da mora vzeti s seboj iz hiše svoje babice, škofinje, vse dobre vtise in jih pokloniti svojemu možu, svojemu domu, svoji okolici in svojim otrokom, če jih bo nekoč imela.
Adelajda je bila ob misli na vse, kar jo čaka, že itak vznemirjena. Zdaj pa so napravile župnikove tihe, mehke besede tako globok vtis nanjo, da se kljub vsemu naporu svoje volje
ni mogla obvladati. V oči so ji privrele solze.
Župnik jo je sprva malce preplašeno pogledal, potem pa se je dvignil, tiho stopil za njen stol in ji previdno pogladil goste lase.
“Življenje prinese marsikako gorje,” je rekel, “in vem, da si morala prestati že marsikakšno preizkušnjo, Adelajda; toda le pojdi vesela in z zaupanjem nasproti bodočnosti, za katero te je izbral Bog. In kadar bodo prišle skrbi, ne pozabi nanj. Spomni pa se tudi, da sem jaz njegov služabnik in da prebi-
vam tu zunaj v župnišču, da mislim nate in -- čakam nate, da prideš k meni, ne le v nes-
reči, marveč tudi, kadar boš srečna, Adelajda — kadar bos pač hotela.”
KRALJICA VESELJA — Nancy Greer, slušateljica Ohio University, je bila izmed 800 tekmovalk izbrana za “Miss Cheerleader U.S.A.” na tekmovanju v Floridi.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1853 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderscn 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
=-------V
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
-------------------- .	- /A