'/l*2 &jHC4>£	—
Disciplinarni red
•1£ *
za
c. kr. državne gimnazije
# '
na Kranjskem.
 E-----
Potrjen z razpisom visokega c. kr. naučnega ministrstva z dne 16. julija 1887, št. 11400.
(Dež. šol. svet štev. 1444 ex 1887.)
V Ljubljani 1913.
Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1985 13
Oponiiija. Vsak učenec je dolžan omisliti si po en izvod teli disciplinarnih predpisov, hraniti jih sam, a pokazati jih tudi roditeljem ali njih namestnikom.
P. n. roditelji ali njih namestniki so prošeni svojim sinovom ali gojencem v prid pismeno potrditi gimnazijskemu ravnateljstvu, da so disciplinarne predpise vzeli na znanje.
I.	Splošna določila.
§ i.
Disciplinarni red obsega ona pravila, po katerih so se gimnazijski učenci kot	taki dolžni ravnati v	šoli in zunaj	šole.
One dolžnosti,	katere jim	je spolnovati nasproti	državni
družbi, tu niso naštete, vendar bi vodstvo zavoda tudi disciplinarno postopalo z onim, ki bi te dolžnosti, kolikor se tičejo šole, zanemarjal ali se zoper nje pregrešil.
§ 2.
Vsak učenec se s svojim vstopom v gimnazij zaveže, da se hoče vestno držati šolskega reda; zaveže se, da hoče z vso gorečnostjo spolnovati dolžnosti svojega poklica, redno in točno zahajati k pouku ter se ga udeleževati z živo pazljivostjo, da si hoče s pridnim ponavljanjem doma za trdno osvo-jevati, čemur se je učil v šoli, resno in pobožno se udeleževati duhovnih vaj, prizadevati se za nravno vedenje v šoli in zunaj šole, brezpogojno pokoriti se vsem odredbam šolskih ob-lastev, ugoditi vsakemu povelju učiteljev na zavodu ter se vsem višjim nasproti vesti ponižno in vljudno.
Ce se kdo pregreši zoper	zapovedi	in dolžnosti,	zapade
tem ostrejši kazni,	čim više je	v starosti	in v razredih.
II.	Posebna določila.
a)	Duhovne vaje.
§ 3.
Učenec se udeležuj službe božje in vseh drugih zapovedanih duhovnih vaj vestno in dostojno; tudi molitve pred poukom in po pouku se udeležuj s povzdignjenim duhom. Nedostojno vedenje, lahkomiselno izostajanje in zamujanje se ostro kaznuje.
§ 4.
Duhovnih vaj koga oprostiti sme v poedinih slučajih učitelj veronauka, ki naznani to tudi razredniku, sicer pa le ravnatelj, ki da to tudi učitelju veronauka in razredniku na vednost.
b)	Vedenje v šoli.
§ 5.
V šolo učencem ni prihajati niti prerano niti prepozno. Učilnice se odpro četrt ure pred začetkom pouka ali oožje službe.
V učilnico stopijo učenci odkriti ter sedejo mirno vsak na svoje mesto, tam počakajo učiteljevega prihoda ali pa zvonila, znanečega, da je iti v cerkev.
Ako je učencem dovoljeno od učitelja dotičnega predmeta, da si smejo pred uro pregledovati zemljevide, rudnine itd., st mora to zgoditi prav mirno.
S 6.
Vsak učenec bodi po	vnanjem	reden,	snažen	in dostojen
ter	skrbi pri svojih učnih	knjigah, zvezkih	in pri drugi opravi
za snažnost in ličnost.
S 7.
Vsak učenec naj si oskrbi o pravem času za pouk potrebnih predpisanih knjig in učnih pripomočkov. Ko bi kakšen učenec ne ustregel tej zahtevi, utegnili bi ga izključiti od na-daljnega obiskovanja šole.
Druge nego za pouk	potrebne	stvari,	knjige,	novitie itd.
s	seboj prinašati je prepovedano.	Kdor	takih	nepotrebnih
stvari prinese s seboj, se mu vzamejo, a se vrnejo samo roditeljem ali odgovornim nadzorovalcem.
§ 8.
Noben učenec ne sme mesta, katero mu je odkazal razrednik, zameniti z drugim, če mu ne dovoli tega razrednik ali pa za posebne ure dotični strokovni učitelj.
§ 9,
Med uro obračaj učenec vso pazljivost na pouk ter st vestno varuj, da pouka ne moti; ogibaj sc vsake razmišljcuosti ter se ne pečaj s tujimi, k dotičnemu pouku ne spadajočimi rečmi.
§ 10.
Z vsakim naznanilom ali opravičilom zglasiti se je pri do-tičnem učitelju, preden se prične pouk. Zelje, zadevajoče ves razred, razložiti mora praviloma učenec, ki je od razrednika v to določen.
Ako želi kakšen učenec med poukom kaj povedati, da naj znamenje dvignivši roko; le ako je sila, sme vstati s sedeža.
Ob prihodu in odhodu učiteljev, ravnatelja (er vseh oseb, katerih dostojanstvo zahteva vnanjega počeščenja, naj učenci vstanejo ter stoje, dokler se jim ne da znamenje, naj sedejo.
§ 12.
Med poukom na stran hoditi je dopuščeno izjemno samo v nujnih slučajih s privolitvijo učiteljevo, toda le poedinim, nikdar po več učencev zaeno.
Učence med poukom iz učilnic ven klicati je praviloma dopuščeno samo učiteljem.
Postavanje po hodiščih in pred šolskim poslopjem, tekanje po stcpnicah pred poukom in med učnimi urami ni dovoljeno.
§ 13.
Odmor med drugo in tretjo ter med tretjo in četrto uro odmenjen je počitku. Tedaj se smejo učenci, če lokalne razmere dopuščajo, sprehajati po hodiščih in po dvorišči ter po-užiti nekaj živeža.
Slaščic ne smejo prinašati s seboj.
Noben učenec ne srne brez dovoljenja kakega učitelja oditi iz šolskega poslopja. Kadar pa pozvoni, se podaj vsak učenec nemudoma v svojo učilnico.
§ 14.
Vsakršno poškodovanje in ponesnaženje šolskih prostorov, šolskega orodja in učnih pripomočkov ter stvari, ki so lastnina kakega součenca, je kar najstrožje prepovedano. Kdor bi kaj poškodoval, je dolžan škodo povrniti, in če je to storil očitno iz razposajenosti, zadene ga vrhutega še kazen. Ko bi ga pa ne pozvedeli, tedaj morajo škodo povrniti vsi učenci v razredu, po okolnostih iz več razredov skupaj.
Knjige, izposojene iz knjižnice ali iz podpornega društva, je vrniti o določenem času knjižničarju ali kustosu. Kdor st, pregreši zoper to, izgubi pravico izposojevanja. Poškodovane knjige se morajo po okolnostih, izgubljene pa vselej z novimi nadomestiti.
§ 15.
Svojevoljno okna odpirati, na oknu sloneti ali skozi okno klicati ni dopuščeno.
§ 16.
Ko je pouk končan, naj zapuste učenci mirno in počasi šolsko poslopje. Knjig, šolskih stvari itd. ni puščati v učilnici.
Vsakršno dirjanje in pehanje, vsakršen nedostojen hrup na stopnjicah in bodiščih je prepovedan.
c)	Šolske zamude.
§ 17.
Vsak učenec je dolžan zdržema obiskovati šolo. Ako itna učenec tehten vzrok izostati, tedaj si izprosi za eno samo ure» privoljenja pri dotičnem učitelju, za en dan pri razredniku in z več nego en dan pri ravnatelju.
§ 18.
Dolžnost rednega obiskovanja se razteza tudi na neob-ligatne predmete.
Svojevoljen odstop od pouka v kakem prostem predmetu, ki si ga je učenec izbral, jemlje se vsaj v poštev pri določe* vanju splošnega reda v pridnosti.
§ 19.
Ako učenec zboli ali je kako drugače zadižan, mora to, če le mogoče v 24 urah po zanesljivi osebi ali pismeno zglasiti. Kadar zopet pride v šolo, mora z verodostojnim izpričevalorn od roditeljev ali njih namestnikov, in kadar razrednik to zahteva, z zdravniškim izpričevalorn opravičiti svojo zamudo.
Ako učenec 8 dni zgpored brez verodostojnega naznanila izostane od pouka, si je misliti, da je izstopil; izbrisati ga je iz katalogov in tedaj nima več pravice do odhodnega izpričevala.
Zopet sprejeti se sme takšen le izjemno, ako svoj neprihod popolnoma opraviči ter ves učiteljski zbor v to dovoli.
d)	Vedenje zunaj šole.
§ 20.
Razen šolskih ur ima učenec doma dolžnost popolnoma naučiti se lekcij, izuriti se v njih ter ponavljati, kar je treba, izdelovati pismene naloge in se pripravljati za šolo.
Posebno skrb obračaj učencc na pismene domače naloge; te mora kar najkorektneje izdelovati, natančno in lično spi-sovati in o pravem času oddajati.
§ 21.
Učenec se kaži tudi zunaj šole z dostojnim, skromnim, vljudnim in nravnim vedenjem vrednega gojenca svojega iz-obraževališča.
Umeje se samoobsebi, da mora učenec svojini dobrotnikom izraziti svojo zahvalnost tudi še koncem šolskega leta.
Prosti čas uporabljaj učenec za potrebni telesni počitek ter z urejenim privatnim čitanjem po navodih in nasvetih učiteljev. Posluževati se posojilnih knjižnic, čitati ali razširjati pohuj-šljive knjige je strogo prepovedano; učenec se poslužuj Šolske knjižnice, ki skrbi tudi za primerno zabavno berilo.
Prepovedano je naročati si političnih spisov.
§ 23.
Proti součencem bodi gimnazijalec vedno prijazen in postrežen, spravljiv in prijenljiv; sovražnosti zaradi narodnosti se je strogo ogibati. Tožbe o prizadeti krivici je oglašati pri razredniku. V občevanju se potrudi učenec za dostojno govorjenje in vedenje, iz spoštovanja do samega sebe in d» drugih se ogibaj vsega, kar bi bilo sirovo, trivialno in podlo.
§ 24.
Skladati denarje v kakršenkoli si bodi namen brez dovolitve šolskih oblastev ni dopuščeno.
§ 25.
Pozno v noč po ulicah pohajati je za gimnazijalce nespodobno, torej je to opuščati. Vsak gimnazijalec mora biti doma ob tisti uri, katero določi učiteljski zbor oziraje se na letni čas in lokalne razmere.
Brez namena po javnih prostorih postajati in v nepretrganih vrstah pohajati po mestnih ulicah, po šetališčih in troto-arjih ni dopuščeno.
V	šolo ali cerkev palice s seboj jemati ni dopuščeno.
§ 26.
/
Zahajati v kavarne je dovoljeno gimnazijalcem izjemno le v družbi z roditelji ali njih namestniki. Tudi gostilne smejo učenci spodnjega gimnazija, tako tudi učenci V. in VI. razreda le izjemno obiskovati v družbi z roditelji ali njih namestniki.
Učencem VII. in VIII. razreda pa je dovoijeno po pameti obiskovati to ali ono gostilno, ki je na dobrem glasu, a to le, kadar je za tisti dan šolski pouk popolnoma končan in le za malo časa.
Od septembra do konca aprila ni ostajati v gostilni čei osmo, od majnika do julija ne čez deseto uro zvečer.
Vsaka zloraba te dovolitve, kakor tudi očitna lenoba utegne dati povod, da se ta dovolitev prekliče za krajšo ali daljšo dobo. Nedostojno vedenje, pijanost, prepir, in vsakršno razsajanje se bode ne samo s preklicem te dovolitve, nego tudi sicer najstrožje kaznovalo, po okolnostih s takojšnjo izključitvijo.
Najemati si posebne sobe za igranje in popivanje jt, strogo prepovedano.
§ 27.
Tobak kaditi je učencem spodnjega gimnazija prepovedano. Nasledki prezgodnega ali nezmernega kajenja za zdravje, stroški, v kakršne to ubožnejše učence zapeljava, dajo učiteljskemu zboru povod, da vsem učencem tudi kajenje doma resno odsvetuje.
Učencem zgornjega gimnazija je kajenje v šolskem poslopju, v mestu po ulicah, dalje v javnih prostorih, na javnin sprehajališčih in zabavališčih prepovedano.
§ 28.
Igre za denar, osobito kartanje, so povsod, v javnih prostorih pa vse igre kar najstrožje prepovedane.
Kdor greši zoper to, pride v disciplinarno kazen in po okolnostih more biti po brezuspešnem opominjanju izključen.
§ 29.
V	gledališče hoditi smejo učenci spodnjega gimnazija le v družbi z roditelji ali njih namestniki, če so si izprosili dovolitve pri razredniku ali pri ravnatelju. Učencem zgornjega gimnazija je splošno dovoljeno obiskovanje gledališča, če roditelji ali njih namestniki za to vedo in to odobravajo, vendar ravnatelj lahko zabrani obiskovanje nekaterih iger in predstav. Zloraba ali slabo napredovanje da povod, da se učencu ta dovolitev odtegne. — V gledališču na galerijo hoditi je prepovedano.
Zahajati k sodnijskim obravnavam ter k obravnavam javnih društev je gimnazijalcem prepovedano.
§ 30.
Javnih produkcij in zabav, ki jih prirejajo od oblastva pripoznana društva ali zase omejene družbe, smejo §e ? do-
voljeii.ieni ravnateljevim udeleževati učenci zgornjih razredov, javnih plesov enake vrste pa le učenci VII. in VIII. razreda. — Udeleževati se maškarad je gimnazijalcem prepovedano.
Prirejati med seboj plesne zabave je prepovedano. O dovolitvi, je li smeti obiskovati plesne ure, odločuje za posamezne slučaje učiteljski zbor, poedinemu učencu pa potem da dovoljenje ravnatelj.
§.31.
Gimnazijski uučenci se ne smejo udeleževati pri društvih, osnovanih od negimnazijalcev niti kot udje niti kot poslušalci.
Gimnazijskim učencem je vsaka politična ali nacionalna demonstrativna izjava v šoli in zunaj šole strogo prepovedana.
Ti tudi ne smejo med seboi ustanavljati nikakih društev, torej tudi ne nositi ne društvenih ne kakih drugih znamenj.
Shajati in zbirati se v večjem številu, da bi se literarne» izobraževali ali gojili družabnost, smejo se le z dovoljenjem učiteljskega zbora in pod njegovim nadzorstvom.
Učiteljski zbor ima pravico učence, ki se pregreše zopei te predpise, ko bi enokratno opominjanje ostalo brez uspeha, odstraniti iz zavoda.
Ali se more dovoliti učencem, da smejo sodelovati pri poedinih društvenih predstavah, ali se jih kot gostje udeležiti, o tem razsodi v posameznih slučajih učiteljski zbor, oziraje s& na posebna dotična ukazila šolskega oblastva.
§ 32.
Baklade, podoknice in enake ovacije komurkoli si bodi napravljati je gimnazijskim učencem dovoljeno le v izjemnih slučajih z dovolitvijo pristojnih oblastev; dovolitve v to prositi jim je o pravem času po ravnatelju.
§ 33.
Učencem ni dovoljeno pošiljati v javnost svojih duševnih proizvodov brez dovolitve učiteljskega zbora.
§ 34.
Kopanje, plavanje in drsanje na drsališčih ter igranje pod milim nebom je dovoljeno, ako ne prestopi mej varnosti in dostojnosti, in v taki meri, da učenec šolskih dolžnosti pri tem ne zanemarja. Skupni izleti so dovoljeni samo pod vodstvom in nadzorstvom kakega učitelja.
§ 35.
Vsak učenec mora biti pod nadzorstvom roditeljev ali kakega drugega odgovornega nadzorovalca,
Stanovanje in odgovornega nadzorovalca morajo izbrati roditelji aii njih namestniki; prvi izbor in vsako premembc* je naznaniti ravnatelju po razredniku. V gostilni stanovati alT obedovati je dovoljeno samo v posebnih slučajih in le z dovolitvijo ravnateljevo.
Učiteljski zbor je upravičen, vsak čas se prepričati s tem, da kakšen učitelj ali ravnatelj sam ogleda dijaška stanovanja, če ista ugajajo v zdravstvenem in nravnem oziru in če učenci tudi v svojih stanovanjih izpolnjujejo disciplinarne predpise.
Kadar dobro utemeljena dejstva kažejo na to, da so domače razmere, v katerih se nahaja gojenec, kvarne za njegovo nravnost, lojaliteto in njegov učni napredek ali za njegov telesni razvitek, tedaj ima učiteljski zbor pravico, zahtevati od roditeljev, pri osirotelih gojencih od varuha, da premem svojo hrano in svoje stanovanje in, kadar se tej zahtevi ne ugodi, nasvetovati, da se učenec izključi. Po stanovaujh, o katerih se je našlo, da so na navedeni način neprimerna, se vbodoče učenci ne smejo nič več nastanjevati.
§ 36.
Izdana gimnazijska in zrelostna izpričevala so javna pisma. Popravljanje redov in ponarejanje podpisov je pod disciplinarno kaznijo — po okolnostih more dati povod izključenju in sodnemu kaznovanju.
Učenci se opozarjajo, naj izpričevala dobro shranijo, ker se duplikati semestralnih izpričeval redkokdaj izdajajo; duplikati zrelostnih izpričeval pa le tedaj, če to dovoli deželno šolsko oblastvo.
§ 37.
Svoj odhod iz učnega zavoda dostojno naznani vsak učenec ravnatelju. Odhodno izpričevalo ali odhodno opominjico dobi le, ako dokaže, da so mu roditelji ali njih namestniki dovolili izstopiti.
Pričakuje se od vsakega učenca, da zavoda ne zapusti, da se ne bi poprej zahvalil ravnatelju in učiteljem. Ravnanje temu nasprotno se ne sklada z njegovo izobraženostjo.
Učencu, ki odide brez zglasila, sme se odreči prošnja, da bi ga znova sprejeli.
§ 38.
4
Nravno dostojno vedenje sc pričakuje tudi od gimnazi-jalca med velikimi počitnicami; odgovoren je za vedenje, temu nasprotno.
e)	Disciplinarne kazni.
§ 39.
Pri manjših, iz nepremišljenosti izvirajočih prekrških teh disciplinarnih predpisov bo dotčni strokovni učitelj ali razrednik učenca opomnil.
§ 40.
Ukor je javno posvarilo v šoli. Pregrešku primerno izreče ukor ali dotični strokovni učitelj ali razrednik ali ravnatelj, in sicer ta po okolnostih ali vpričo dotičnega učitelja ali vpričo razrednika ali vpričo vseh učiteljev tistega razreda ali pa pred zbranim učiteljskim zborom.
Poostri se ukor s tem, ako se zabeleži v razredni knjigi ter zaeno naznani roditeljem ali njih namestnikom.
§ 41.
Ako so bili opomini in ukori brezuspešni, ali ako je učenec pregrešil kaj hujšega, tedaj nastopi kazen.
Kazni so te:
1. Premestitev učenca na osamljeno mesto.
2. Pridržanje v šoli po pouku pri učencih spodnjih razredov pod primernim nadzorstvom, posebno da učenec do-zvrši, kar je zamudil;
3. Zapor pri hudih nravnih in disciplinarnih pregreških, vselej pod primernim nadzorstvom.
Ta kazen se sme raztegniti za en dan na osem ur, vsega vkup na šestnajst ur.
S to kaznijo se isti učenec ne kaznuje večkrat nego največ dvakrat v teku enega šolskega leta. Učenec, v to kazeti obsojen, dobi nalogo, katero mora, kadar poteče za kazen od-menjeni čas, izdelano oddati.
4. Izključitev iz šole.
Ukor izrečen od ravnatelja ter pod 3.—4. naštete kazni nalagajo se samo po sklepu učiteljskega zbora; roditeljem ali njih namestnikom pa jih naznanja razrednik po ravnateljstvu, tako tudi kazen pod št. 2.
§ 42.
Izključi se učenec:
1. Ako je osem dni izostal iz šole, a ne naznanil zakaj, ne ustno, ne pismeno (§ 19.);
2. ako ni plačal šolnine ob roku niti 'v roku, ki sc mu j«, za to'dovolil;
3. ako je dobil v dveh tečajih zaporedoma izpričevalo tretjega reda ali kot neprostovoljen repetent koncem leta drugi ali tretji splošni red v napredku;
4. ako zanemarja šolo in službo božjo po svoji krivdi, a se ne poboljša vkljub vsem ukorom in kaznim;
5. ako svoje lenobe, dasi je bil zaradi nje že večkrat pokaran ali celo kaznovan, ne opusti, ali ako se je več drugih pregreškov nabralo skozi delj časa;
6. zaradi odločne upornosti ali brezbožnosti, zaradi velike nenravnosti, osobito ako bi mogla ta kvarna biti nravnosti drugih učencev;
7. ako ukor zaradi kakega pregreška zoper določila v §§ 28. in 31. navedena pri učencih, ali pa v § 35. omenjeno zahtevanje pri roditeljih ni imelo nikakega uspeha.
Vzroki izključitve se poočitijo v odhodnem izpričevalu.
§ 43.
Ako je videti, da bi bil sprejem učenca, odstranjenega iz zavoda, za vsak zavod nečasten in kvaren, tedaj nasvetuje učiteljski	zbor	na višjem	mestu	izključitev iz vseh srednjih
šol	ali iz	vseh	učilišč po	vseh v	državnem zboru zastopanih
kronovinah.
§ 44.
Učenec, ki je prišel pod kazen, mora se odmenjeni mu disciplinarni kazni podvreči brez ugovora, kjer in kadar se mu je določila.
S tem, da je kdo kazen prebil, pa še ni odstranjen vpliv, ki ga mora imeti pregrešek pri določevanju reda iz nravnosti.
Na učencu pa je, da z resničnim poboljšanjem in naualj-nim brezmadežnim vedenjem ta vpliv ali zmanjša ali po okol-nostih popolnoma izbriše.
Nikakor pa	ne gre, da bi se učenec odtegnil odmerjeni
mu	kazni	s tem, da bi ga	ne bilo	več v šolo; dokler kazni na
prebije, ne dobi odhodnega izpričevala.
§ 45.
Le roditelji ali njih namestniki, nikakor pa ne učenci, imajo pravico pri ravnatelju ali pri višjem oblastvu se pritožiti zaradi kake naložene kazni.