MOSTOVI 1/1987/XXII 3
Janez Orešnik
Jezikoslovni vidiki teorije prevajanja*
V tem (povzemajočem) članku je govor o nekaterih jezikoslovnih vidikih, pomembnih za
prevajalsko dejavnost.
Jezikoslovje sicer ni idealno sredstvo za osmislitevrorevajalske dejavnosti. Bolj primerno bi
bilo tako imenovano besediloslovje, tj. nauk o besedifih^Da je res tako, se vidi iz nasled¬
njih dveh razločkov med jezikoslovjem in besediloslovjem:
1.1. V (strogo pojmovanem) jezikoslovju
je največja enota poved, nadpovedne enote
so upoštevane samo ponekod, npr. v opisu
pozaimljenja. (Zaimek in njegova odnosnica
sta pogosto v različnih povedih, npr. Nekoč
je živel KRALJ. Vsi so se GA bali.) Be¬
sediloslovje pa se praviloma ukvarja z jezikov¬
nimi enotami, večjimi od posamezne povedi. -
Prevajalec ima skoraj vedno opraviti z več po¬
vedmi hkrati, ne z eno samo. Prevajalčeva
spretnost se meri med drugim po tem, kako
zna besede izhodiščnega jezika premetati v
okviru več zaporednih povedi, da dobi v cilj¬
nem jeziku klen izraz.
1.2. V jezikoslovju obravnavamo jezikov¬
ne enote praviloma brez njihove zunajjezikov-
ne funkcije. V besediloslovju pa to funkcijo
vedno upoštevamo (ta lastnost je za besedilo¬
slovje konstitutivna). Npr. poved Ogenj! je za
jezikoslovca samostalnik v imenovalniku ali
tožilniku ednine, izgovorjen z vzklično intona¬
cijo, nič pa jezikoslovca kot jezikoslovca ne
zanima, ali je ta poved povelje, naj se strelja,
ali ukaz, naj ogenj prineso, ali oznanilo, da
gori. V besediloslovju pa so to tri različna be¬
sedila. Jasno je, da mora prevajalec prevesti
Ogenj! drugače, če je povelje za streljanje, kot
če je ukaz, naj nekdo prinese ogenj. Prevajal¬
ca torej zanimajo BESEDILA, ne jezikovne
enote.
Besediloslovje je pravzaprav samo razšir¬
jeno jezikoslovje. Posebno ime ima, ker se je
po naključju začelo razvijati zunaj jezikoslovja.
Ker upošteva pri svojih raziskavah več para¬
metrov kot (dosedanje) jezikoslovje, se nače¬
loma bolj kot jezikoslovje približa znanstveni
resnici o jeziku. V tem smislu je besediloslovje
(hkrati z jezikoslovjem kot svojim sestavnim
delom) veda prihodnosti, katere razvoj bi pre¬
vajalci najbrž morali spremljati.
Za zdaj pa ostajamo pri klasičnem jeziko¬
slovju. Prevajalcu so pomembni prav vsi deli
te vede, čeprav eni bolj, drugi manj. Najpo¬
membnejši so pač pomenoslovje, skladnja in
nauk o jezikovni zvrstnosti. Tu se bomo omejili
na POMENOSLOVJE.
I. Prevajanje bomo tu opredelili takole:
2. »Prevajanje je 'prelivanje' besedila iz
izhodiščnega jezika v ciljni jezik, in sicer tako,
da ostane pomen izvirnika ohranjen tudi v pre¬
vodu.«
Bistveno je tu vedeti, kdaj imata dve be¬
sedili enak pomen. Jezikoslovje ni znalo od¬
govoriti na to vprašanje, dokler si ni iz logike
izposodilo naslednjega:
3. »Povedi A in B imata enak pomen, če je
Predavanje za člane društva spomladi 1986
4 MOSTOVI 1/1987/XXII
poved A resnična takrat in samo takrat, kadar
je resnična tudi poved B, in če je poved A ne¬
resnična takrat in samo takrat, kadar je ne¬
resnična tudi poved B.«
Zgled. Vreme je lepo, angl. The vveather
is fine. Ob tem zgledu se vidi, da je zgoraj po¬
vedano res, saj lahko trdim, da je vreme lepo
samo takrat, kadar lahko trdim isto v anglešči¬
ni. Itd. Žal pa v nekaterih primerih merilo ena-
kopomenskosti 3 odpove, in sicer pri povedih,
ki so VEDNO resnične ali VEDNO ne¬
resnične. Zgled. Vedno sta resnični povedi
Vsota kotov v trikotniku znaša 180 stopinj in
Vsota kotov v kvadratu znaša 360 stopinj.
Po merilu enakopomenskosti 3 tedaj obe po¬
vedi pomenita isto. Tega zaključka pa preva¬
jalec ne more sprejeti, kajti povedi Vsota ko¬
tov v trikotniku znaša 180 stopinj ne sme
prevesti v ciljni jezik, kakor da stoji v izho¬
diščnem poved Vsota kotov v kvadratu znaša
360 stopinj. Razen tega merilo enakopomen¬
skosti 3 ni uporabno pri jezikovnih enotah,
manjših kot poved, in sploh pri vseh je¬
zikovnih enotah, katerim se ne da določiti, ali
so resnične ali neresnične.
Spričo tega se je jezikoslovje ozrlo po
drugem merilu enakopomenskosti in prevzelo
- to pot iz sodobne filozofije - naslednje:
4. »Pomen jezikovnega izraza poznamo,
če poznamo pogoje, pod katerimi ga lahko
uporabljamo.«
Zgled. Če se osnovnošolec nauči, da ima
angleška beseda daddy pomen »očka«, se je
naučil, da sme besedo daddy v angleščini
uporabljati prav takrat, kadar bi v slovenščini
uporabil besedo očka. Tako je učenec spo¬
znal pogoje, pod katerimi sme uporabljati be¬
sedo daddy. Otrok, ki reče očka ali daddy
tudi poštarju, še ne pozna vseh pogojev, pod
katerimi sme uporabljati besedo očka ali
daddy.
Pogoje za uporabo jezikovnih izrazov pre¬
učuje filozofija jezika in je pri tem zelo napre¬
dovala. Za povedi je razvila TEORIJO GO¬
VORNIH DEJANJ. V vsakem govornem deja¬
nju loči tri poddejanja:
5.1. ubeseditev, ki je v tem, da misel preli¬
jemo v jezikovni izraz, tega izgovorimo ali za¬
pišemo;
5.2. sklicevanje na neki pojav zunaj jezi¬
kovnega sveta in pripisovanje nečesa (npr.
neke lastnosti) temu pojavu;
5.3. naše ravnanje, ko nekaj trdimo ali
vprašujemo ali svetujemo ali ukazujemo ali
obljubljamo ipd.
S temi poddejanji je povezano razvejano
izrazje, tega tu puščamo ob strani.
Merilo enakopomenskosti 4 je uporabno.
Ko primerja npr. povedi Starko so ubili in
Babo so zaklal’, ugotovi, da ti povedi ne po¬
menita isto že zaradi razločka v ubeseditvi
(5.1.). Ko merilo primerja povedi Gospod A
vsak dan tepe svojo ženo in Gospa A je vsak
dan tepena od svojega moža, ugotovi, da ti
povedi ne pomenita isto, ker je prva poved o
gospodu A, druga o gospe A, torej gre za raz¬
loček po točki 5.2. Ko merilo primerja povedi
Janez kadi in Janez kadi?, ugotovi, da prav
tako ne pomenita isto, že zato, ker prva poved
nekaj trdi, druga pa po nečem sprašuje, torej
gre za razloček po točki 5.3.
Pri prevajanju povedi moramo ločiti točke
5.1 -3. in jih upoštevati vsako zase, sicer lah¬
ko prevedemo narobe. Seveda pa prevajalec
navadno ne more prenesti v ciljni jezik vseh
pogojev uporabe, ki veljajo za tisti izraz izho¬
diščnega jezika, temveč samo nekatere; drug
prevajalec bi prenesel delno druge. Zato ni
edinega pravilnega prevoda.
Il.a. Prevajalcu seveda ne zadošča, da ve,
da imata ali nimata dva izraza enak pomen,
temveč mora tudi vedeti, KATERI pomen ima¬
ta. Tudi tu so težave, celo na ravni besed, o
katerih pomenu vemo vendar največ (pomisli¬
mo samo na velikansko delo, ki so ga na tem
področju opravili - in ga še opravljajo - slova-
ropisci).
Težave so npr. pri izboru med sopomen¬
kami. Zgled. Če hočemo prevesti slovensko
slovarsko enoto voz v angleščino, nam dober
slovar ponudi med drugim ustreznike carri-
age, coach, car, cart, vehicle. Kako izbirati
med njimi? Jezikoslovje predlaga naslednjo
MOSTOVI 1/1987/XXII 5
sistematično pot (poznajo jo vsi prevajalci):
6.1. ugotovimo pomen slovarske enote
voz;
6.2. ugotovimo ustrezno slovarsko enoto
v ciljnem jeziku.
K 6.1. Pomen vsake slovarske enote je
sestavljen iz pomenskih sestavin, krajše po-
menin (mednarodni izraz: sem, rodilnik še¬
ma), tj. iz najmanjših pomenskih obeležij, ki
(še) razlikujejo med pomeni. Npr. pomen slo¬
varske enote voz vsebuje pomenine /+šte-
ven/, /+konkreten/, /-živ/, /+vozilo/, /+kole-
sa/, /+najmanj dve kolesi na isti osi/ itd.
- Ugotoviti pomen slovarske enote pomeni v
veliki večini primerov ugotoviti pomenine, ki
vstopajo v pomen tiste slovarske enote.
K 6.2. S pomočjo dobrih slovarjev sesta¬
vimo sezname pomenin, ki vstopajo v pomene
možnih ustreznikov v ciljnem jeziku. V našem
primeru bi ugotovili, da je pomenom vseh
ustreznikov skupno: /+števen/, /+konkreten/,
/-živ/, /+vozilo/, razlikujejo pa se v nasled¬
njem:
7.1. ali ima voz svoj pogon (to razlikuje
npr. med carriage 'potniški vagon’ in coach
'medkrajevni avtobus’)
7.2. ali je voz namenjen prometu s tovori
(to razlikuje npr. med carriage 'potniški
vagon’ in vvaggon 'tovorni vagon’)
7.3. ali je voz tirno vozilo (to razlikuje npr.
med carriage 'potniški vagon' in vehicle,
slednje je ali ni tirno vozilo)
7.4. ali ima voz konjsko vprego (to razli¬
kuje npr. med coach 'kočija' in coach 'avto¬
bus')
7.5. ali je voz namenjen javni uporabi (to
razlikuje npr. med carriage 'potniški vagon’
in car 'avtomobil', slednji je ali ni namenjen
javni uporabi).
Naslednja stopnja je, da si slovarsko eno¬
to izhodiščnega jezika (voz) interpretiramo,
tj. ugotovimo, kateri skup pomenin ji v da¬
nem sobesedilu najbolj ustreza, in poiščemo
ustrezno slovarsko enoto ciljnega jezika. Pri
tem žal le redko naletimo na slovarsko enoto,
katere pomen bi vseboval prav iste pomenine,
kot jih vsebuje pomen izhodiščne enote. Spri¬
čo tega je skoraj vsak prevod le približen.
Il.b. Nadaljnja velika težava nastopi pri
povezovanju slovarskih enot v večje skladenj¬
ske enote. Pri tem veljajo namreč v vseh jezi¬
kih številne omejitve glede sopostavljivosti
slovarskih enot.
Zgled. Slovenski vstopni (mednarodno:
inko/h/ativni) glagoli se pogosto prevajajo v
angleščino z glagolom become 'postati’ plus
pridevnik, npr. zboleti se lahko prevede z
become ill 'postati bolan’. Vendar beco¬
me ni edini glagol, ki se tako uporablja. Drugi
so come (npr. The dream came true),
fall (npr. John feli ill), get (npr. The animai
got nasty), go (npr. John went pale),
grow (npr. John grew thin), run (npr.
The river ran dry), turn (npr. John turned sen-
timental), wax (npr. John waxed eioquent),
wear (npr. The carpet wore thin). Med temi
glagoli so drobni pomenski razločki, tako da
ne morejo vsi nastopati z vsemi pridevniki, ki
so smiselni v zvezi postati plus pridevnik. Gla¬
gol become je v tem pogledu skoraj univerza¬
len (toda ne da se reči npr. The machine be-
came dead namesto The machine went
dead 'stroj je obstal’), blizu mu je v tem pogle¬
du get (vendar se ne da reči npr. John got
mad namesto John became/vvent mad 'John
je znorel’), ostali pa so veliko bolj izbirčni,
tako zlasti come, fall, go, run, wax, wear.
Nadaljnji zgled. Angleščina je v nasprotju
s slovenščino zelo zadržana pri tvorbi po-
manjševalnic z besedotvornimi sredstvi. Veči¬
noma si pomaga s skladenjskimi zvezami lit-
tle/small + samostalnik, npr. mizica je lit-
tle/small table. Prevajalec mora pogosto seči
po takih zvezah. Težava je v tem, da se
ne morejo vsi samostalniki sopostavljati z lit-
tle in small. Prvi, little, je sicer resda
univerzalen, tj. porabiti se ga da tako rekoč ob
6 MOSTOVI 1/1987/XXII
vseh samostalnikih, smail pa je omejen na
zelo konkretne samostalnike. Od nekoliko
manj konkretnih se more s smail sopostavljati
npr. group (smail group poleg little group),
dinner, scene, celebration mogoče (npr.
vedno je mogoče little dinner, vprašanje pa je,
ali tudi smail dinner), holiday, idea, walk ni¬
kakor (možno je little holiday, nikakor pa
smail holiday). Itd.
Take in podobne sopostavljivostne omeji¬
tve so doslej ugotovili predvsem pri naslednjih
skladenjskih zgradbah: osebek + glavni gla¬
gol, glagol + predmet, glagol + prislovno dolo¬
čilo, pomožnik + pridevniško povedkovo dolo¬
čilo, levi prilastek + jedro samostalniške zve¬
ze, jedro samostalniške zveze + pridevniški
povedkov prilastek, oziralni zaimek + njegova
odnosnica, osebek + povedkovo določilo itd.
Pomenine, ki igrajo pri tem največjo vlogo, pa
so (pri povezavah, ki zadevajo samostalnike,
pridevnike in zaimke) /človek/, /živ/, /moški/
itd.
Sopostavljivostne omejitve imajo seveda
pri prevajanju pomembno vlogo. Prevajalcu bi
bilo delo bistveno olajšano, ko bi bili na voljo
priročniki, npr. slovarji, ki bi vsebovali podatke
o sopostavljivosti.
To vodi k vprašanju, kakšno vrsto slovarja
sploh potrebuje prevajalec. Idealno bi bilo, ko
bi slovar za prevajalca vseboval vsaj nasled¬
nje podatke: sezname pomenin, kazalke na
pomensko sorodne besede, navedbe skla¬
denjskih zgradb, v katere slovarska enota lah¬
ko vstopa, navedbe o sopostavljivosti, primere
rabe, podatke o zvrstnosti.
Predstavljam si, da bodo taki priročniki
dobljivi v prihodnosti v obliki računalniških
programov. Le-te bo prevajalec lahko upora¬
bljal na svojem osebnem računalniku. (Do¬
mnevam namreč, da bodo prevajalci v prihod¬
nosti v veliko večji meri kot dandanes upora¬
bljali pri svojem delu računalnike oz. urejeval¬
nike besedila). Podatke bo dobil veliko hitreje,
kot jih dobi, kadar jih išče v slovarju. Žal bodo
taki priročniki prej na voljo za tuje jezike kot
za slovenščino, ker raziskave slovenskega je¬
zika, ki bi bile v ta namen primerno natančne,
še niso dovolj napredovale. Bilo bi pa v prid
vsakemu našemu prevajalcu, da bi vse vrste
raziskav slovenskega jezika pospešili in iz¬
sledke napravili brž ko mogoče dostopne za¬
interesiranim.
Dragič Vukičevič, dipl. ing., i Momčilo Mujovič, dipl. pravnik
Organizacija prevodilačkog rada
i profesionalne asocijacije u zemlji*
1. Uvod
Potreba da se pripremi ovakvo saopšte-
nje o ulozi profesionalnih prevodilačkih asoci-
jacija u organizovanju prevodilačkog rada pro-
ističe iz same činjenice da individualni napori,
ma koliko bili veliki i plodonosni, u krajnjoj li¬
niji ne mogu dovesti do apsolutno željenih re¬
zultata ukoliko nisu usmereni ka zajedničkim
interesima.
Imajuči u vidu da je deo prevodilaštva koji
se odnosi na naučno-stručne oblasti relativno
mlada strukovna grana za razliku od književ-
nog prevodilaštva koje ima dugotrajnu tradici-
ju i izboreno mesto u društvu, neophodno je
neprekidno ulagati napore kako u oblasti
usavršavanja i poboljšavanja ovog mladjeg
dela prevodilaštva, tako i objašnjavati društvu
S posvetovanja Hercegnovi 87