kurzu, tu pa bi se nan jo enostavno naslonili. S tem bi pridobili p rosto r za m arsikatero m etodološko in drugo neposredno aplikativno spoznanje. T oda tudi tak , kakršen je , je učbenik spodbuden korak in koristna izkušnja. Ni sam o zanim iv poskus, tem več je tudi svojevrstna novost. D arko R adinja I Z I N O Z E M S K E G E O G R A F S K E K N J I Ž E V N O S T I Geografija v sistem e nauk. Sovrem enye problem y geografii, L eningrad 1987, str. 212. K ot drugo knjigo v zbirki Sodobni problem i geografije je G eografsko društvo Sovjetske zveze izdalo zbornik z gornjim naslovom , ki obravnava no tran jo struk tu ro geografije te r n jeno povezovanje z drugim i vedam i. K er so to tem eljna vprašan ja geografske znanosti, nas delo to liko bolj zanim a. O tem razpravlja tok ra t vrsta sov­ je tsk ih geografov, ki v 14 prispevkih z različnih strani obravnavajo položaj in pom en geografije v sistem u znanosti. Posebno pozornost nam en ja jo ekonom sko-socialni geografiji, ki je bila v SZ , kakor vem o, v m arsičem zapostavljena v prim erjavi s fizič­ no geografijo . Prav tako se posvečajo tudi perspektivam , ki naj jih im a geografija za­ radi naraščajoče in tegracije v znanosti pa tudi zaradi zapletenih praktičnih vprašanj, ki so v današn jem času na terito ria ln ih ravneh povezane s socialno-ekonom skim raz­ vojem Sovjetske zveze. V zborniku m orem o razlikovati pravzaprav tri osnovne dele. V prvem je v osp red ju p re tres najbolj splošnih vprašan j, ki se nanašajo na struk tu ro in no tran jo povezanost geografije te r na n jene sodobne naloge, v drugem so osvetljene m ožnosti geografske sinteze (načen ja jih zlasti razprava G orškova), v tre tjem delu pa so živa vprašan ja ekonom ske in socialne geografije te r zunanje povezave tega »bloka« (po naše d ružbene geografije), k ar načenja zlasti skupna razprava Č istobarjeva in Šarigi- na. A vto rjem zborn ika je skupno , da priznavajo upravičenost p revladujočih in tegra­ cijskih teženj v (sovjetski) geografiji. Ni nak ljuč je , da je m ed prvimi prispevki raz­ prava Sauškina, ki je k uveljav ljan ju tega koncepta že doslej največ prispeval. A v to r­ je združuje tudi optim izem , s katerim zrejo na nadaljn je perspektive geografske ve­ de. O snove tega optim izm a pa v id ijo , kar je zelo značilno, v sam em fenom enu geo­ grafije , da nam reč združuje v sebi dva »bloka« znanosti (po novi term inolog iji), ki sta si različna po naravi svojih zakonitosti. O b tem om en ja jo , da so se neka te re koncep­ cije in po jm ovanje geografije uveljavile v praksi širših raziskovanj, tako tudi koncep­ cija fizično-geografske in ekonom ske regionalizacije, koncepcija te rito ria ln ih proiz­ vodnih kom pleksov itd. Zanim ivi so razlogi, s katerim i avtorji u tem elju je jo po trebo po ponovnem p re ­ tresu teo re tske in druge zasnove sovjetske geografije . V skupnem uvodu nam reč p odčrtu je jo protislovnost sedanjega položaja geografije in n jene d ružbene vloge. Po eni strani doslej m enda še ni bilo tako velikih in zapletenih družbenih po treb po raz­ reševanju izjem no pom em bnih praktičnih prob lem ov, ki so geografske narave , po drugi strani pa naj bi bila geografija na nekakšni prelom ni stopnji svojega razvoja. To sega od prem agane deskripcije do favorizirane konstruk tivnosti, od n jene razd rob­ ljenosti do kom pleksnosti in tudi eno tnosti, kar p rinaša vrsto p roblem ov, ki so tako resni, da se včasih govori o krizi geografije. Položaj geografije naj bi bil protisloven že v sistem u znanosti in podobno naj bi bilo z odnosi zno traj n je . O bo je pa naj bi bila posledica tega, da gre za vm esno zna­ nost, ki zd ružuje v sebi dva različna »bloka« - naravnega in družbenega. T o pa naj bi se zaradi sedan je in tegracije znanosti kazalo ko t n jena pom anjk ljivost pa tudi kot lastnost, ki zm anjšuje m ožnosti za n jeno uspešnost, ko gre za kom pleks interdiscipli­ narnih raziskovanj. Po izraženem m nenju prem aguje geografija om en jena protislovja preveč stih ij­ sko: sprem inja in bistveno razširja tem atiko svojih raziskovanj, narašča pom en eko- logizacije in sociologizacije geografskih raziskovanj; p rednost dobivajo tem e, ki v preteklosti niso bile deležne pozornosti in so bile še pred enim ali dvem a desetle tjem a docela neznane. Z načilno je nadalje naraščajoče povezovanje geografije z drugim i vedam i in njihovim i kom pleksi: ekologijo , sociologijo, dem ografijo in nekaterim i no­ vimi usm eritvam i v znanosti, npr. globalistiko in fu turologijo . Sem spada tudi razvoj geoekologije, m edtem ko prostorska analiza pridobiva na pom enu v nekaterih drugih vedah. Sploh pa narašča val novih raziskav in usm eritev , ki jih nareku je jo različne družbene po trebe sedanjega časa. Vse to po izraženem m nenju sili, da se geografi zam islijo nad sedanjim položa­ jem svoje vede, da razm islijo o njeni notranji struk turi in o nekaterih stereotipnih predstavah o n je j. Z ato ni nak ljučje , opozarja jo av torji, da so se v zadnjem dese tle t­ ju v Sovjetski zvezi m očno pom nožila teo retska dela in da v njih prevladuje koncepci­ ja enotnosti geografije in v ospred ju zanim anja so vprašanja tesnejšega povezovanja obeh njenih »blokov« te r n junega stap ljan ja . N a vsa ta vp rašan ja , ki se po jav lja jo v sovjetski geografiji, skuša zbornik tudi od ­ govarjati. Pri tem ni brez pom ena dejstvo , da se od dosedanjih podobnih prizadevanj razlikuje zbornik po dveh stvareh. Prvič po tem , da se pojav lja kot kolektivno delo, pri tem pa vendarle ne izhaja iz kakršnih koli apriorno enotnih stališč, tem več vsebu­ je m ed seboj različne in včasih tudi naspro tu joče si poglede, kar pa je glede na to , da se tovrstne razprave šele začen jajo , tudi naravno. D ruga značilnost je , da se avtorji ne izogibajo vprašanjem o povezanosti geografije navzven, z drugim i vedam i, saj je pri tem , ko analizirajo n jeno no tran jo s truk tu ro , težko prezreti n jene zunanje pove­ zave, posebno zaradi sedanjih integracijskih teženj v znanosti nasploh. Poleg tega zu­ nan je zveze otipljivo vplivajo na oba »bloka« geografije (ekologizacija geografije predvsem na naravni b lok, sociologizacija na d ružbenega), toda izraženo je m nenje, da obe tendenci vplivata tudi na integracijo sam e geografije. Po prikazanem m nenju součinkovanje no tran jih in zunanjih zvez sprem inja sa­ mo s truk tu ro geografije zaradi vplivov naraščajoče integracije s sosednjim i vedam i in njihovim i kom pleksi. T udi to naj bi pripom oglo k m edsebojnem u povezovanju geo­ grafskih ved na višji ravni. T o je seveda le nekaj, kom aj nakazanih misli iz celotnega kom pleksa obravnava­ ne p roblem atike. N jena obravnava ni pom em bna le teo re tsko in m etodološko, tem ­ več tudi stvarno. Pa tudi po tem , da ne po teka več togo ideološko, kakor v p re tek lo ­ sti. Ni dvom a, da bi bila pok. prof. Ilešiču, vnetem u zagovorniku eno tne geografije, vsa ta p rizadevanja , ki posta ja jo v sovjetski geografiji čedalje bolj živa, v veliko za­ doščenje, čeprav so m ed enim i in drugim i pogledi še m arsikateri razločki. Ne gre nam reč za enostavno restavracijo eno tne geografije, tem več za prib liževanje, ne to li­ ko s sprem enjenim i pogledi, kolikor na drugačni ravni. P rezreti nam reč ne sm em o, da sovjetski geografi, ki se s tem ukvarja jo , ne govorijo o enotni geografiji, tem več o enotnosti v njej in tudi ne o fizični in družbeni geografiji, tem več o dveh spajajočih se »blokih«, kar pa niso le term inološka razlikovanja. Se m anj govorijo o regionalni geografiji, pač pa o teritorialno-proizvodnih kom pleksih , kar so prav tak o pom em bni pom enski razločki. V išja raven teh razlik naj bi se naposled kazala v celotni strukturi in tegrirajoče geografije, kakor jo sedaj koncip irajo . Č eprav so za tistega, ki je že do ­ slej sprem ljal nova teo re tska u tem eljevanja v sovjetski geografiji, sedan ja prizadeva­ n ja razum ljiva, je vendarle novo, da se po jav lja jo širše in bolj organizirano. B istveno pa je , da so vsa razm išljanja, še zlasti k adar jih teo re tsko u tem elju je jo , zelo instruk- tivna tudi za našo geograijo . V G eografskem vestniku bom o zato o njih še poročali. M ed drugim tudi zaradi trad ic ije , povezane s prof. S. Ilešičem. D arko R adinja Gold'berj; V . M ., Vzaimosvja/. /agrjaznenija podzemnvh vod i prirodnoj sredv, L eningrad 1987, str. 245. M onografija obravnava širok krog vprašan j, ki se tičejo osnov in razsežnosti onesnaževanja podzem eljskih voda te r različnih značilnosti njihovega širjen ja pa tudi součinkovanja s kam eninam i. Posebna pozornost je nam enjena njihovem u onesnaže­ vanju zaradi pron ican ja že kontam in iran ih površinskih voda v tla te r širjen ju in pro- gnoziranju njihovega degradacijskega režim a. M edsebojno povezano onesnaževanje podzem eljskih voda in drugega naravnega oko lja obravnava av tor zelo sistem atično. N ajp re j osvetli ustrezne po jm e, prikaže različne snovi, ki onesnažu je jo podzem eljske vode, oriše oblike onesnaževanja ter njihove vire. Pri tem teo re tska in m etodološka vprašan ja podkrep i z dokaznim gradi­ vom ne le iz Sovjetske zveze, tem več tudi od drugod. Posebno poglavje nam enja posledicam m edsebojne zavisnosti onesnaževanja podzem eljskih voda in drugih členov oko lja , v tre tjem pa razsežnostim tega onesna­ ževanja in še posebej n jihovem u prognoziran ju . Č e trto poglavje je nam en jeno širje­ nju različnih snovi, ki podzem eljske vode kon tam in ira jo , m odelom njihovega m igriranja te r sam očistilni sposobnosti podzem eljsk ih voda. Posebej se av to r posveča form iran ju obm očij z onesnaženim i podzem eljskim i vodam i glede na vire onesnaževanja (industrijsk i, kom unaln i, km etijski itd .). Pri tem posebno pozornost nam enja vplivom onesnaženih padavin na pedološko odejo in na podzem eljske vode, zadrži se pri vplivu te rm oelek tra rn kot p revladujočem u viru tovrstnega onesnaževanja. N adalje p rikazu je , kako se lastnosti površinskih in podzem eljskih voda m edse­ bo jno povezuje jo in kako se pri tem sprem inja njihova m ineralizacija zaradi vpliva rečnih voda in njihovega p ronican ja v tla ali pa zaradi intruzij m orske vode. D eveto poglavje obravnava, kako ugotavljam o stopn jo zaščitenosti podzem elj­ ske vode glede na pronican je onesnažene površinske v tla. D ese to , zadnje poglavje pa osvetlju je vprašan ja m onitoringa, nam enjenega spro tnem u sprem ljan ju onesna­ ženosti teh voda. P oda ja zlasti principe takega m onitoringa in govori o osnovni, re ­ gionalni, lokalni in posebni m reži, o program u opazovanj, ustreznih poligonih itd. K rajše poglavje odm erja av tor kom pleksnem u proučevanju obravnavanega p o ­ java na prim eru industrijske reg ije , kar je pom em bno tudi za m anj specializirane geo­ grafske raziskave. C elo tno delo izzveni v ugotovitev, da je onesnaževanje podzem eljskih voda ne le obsežno, tem več tudi precej zap le teno vprašan je , ki te rja kom pleksno preučevanje. T o se začne že na površju pri prim arnih in sekundarn ih virih onesnaževanja. Posebej p oudarja pom en , ki ga ima za kvaliteto podzem eljske vode pedološka o d e ja , naglaša zlasti n jeno varovalno vlogo, ki je posledica tega, da se v njej odv ija jo zelo aktivni fizikalno-kem ijski in biološki procesi, s katerim i se škodljive snovi razm erom a naglo transfo rm irajo . M ed posebnostm i om en ja onesnaženost podzem eljsk ih voda, ki jo povzroča an tropogeno nastali plinski oblak v aeracijsk i coni tal, kar je značilno zlasti za podzem eljske vode, onesnažene z ogljikovodiki.