Leto V.
Szombathely, junius 16. 1918.
Štev, 24.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca ja doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela IV. po Risalih.
Vsa ostavivsi, nasledüvali so njega.
Luk. F.
Denešnji evangelium nam pripovidava čüdno ribolovlenje. Šimon Peter je celo noč lovio ribe pa nika ne zgrabo, na reč Jezušovo je razprestro mreže i takšo vnožino rib so zagrnoli, da so kivati mogli tivarišom, ki so bili vu drügoj ladji. Groza je pa obišla Šimona i vse, ki so ž njim bili. Jezuš je njemi pravo: Ne boj se, od sega
vali so njega. Tak je bio pozvani Šimon Peter za vučenika Kristušovoga. I pozvanje je Peter sprejeo, on i njegovi tivariši so vse ostavili, mreže, ladje, ženo i so nasledüvali Kristuša.
I mi smo dužni nasledüvati Kristuša. Ne nam je dano apostolsko pozvanje, nego dano nam je, zapovedano nam je, da edno i drügo ostavivši nasledüjemo Kristuša. Prvo je, či ščemo Kristuša nasledüvati, moremo zavržti zemelska dela. Kristuš pravi: Či štoj ne odpove vsemi, ka ma, ne je mene vreden. To vam zato naprej prinesem, da se ne smete vu zemelska dela vtopiti. Mejte svoje skrbi, rovajte zemlo, nego vu dühi bodite tak, liki bi nika ne meli. Naj vam žmetno ne spadne, či vas nesreča dosegne, či se morete ločiti. Ločiti od vaše žene i dece. Ešče i svoje telo moremo zavržti, svojo pamet i volo zatajiti i streti. Kristuš pravi: Či štoj šče za menom iti, naj sebe zataji i naj na sebe vzeme svoj križ vsaki den i tak me naj nasledüje.
I kak bodemo Kristuša nasledüvali? Ob prvim vu poniznosti. Sam pravi: Včite se od mene, ar sam krotek i poniznoga srca. Ob drügim vu smilenosti. Opomina nas: Bodite milostivni, liki vas Oča je milostiven. Ob tretjim
vu lübeznosti. Kristuš pravi: To je moja zapoved, da lübite eden ovoga, kak sam jas vas lübo. Ob štrtim vu trplenji. Sv. Peter piše: Kristuš je trpo za nas, vam je nihao vzgled, da bi nasledüvali njegov sled.
To so ravne poti vu nebesa: kak se že vu knigah modrosti čte: Pravičnoga je Bog po ravnih potih pelao i njemi je pokazo božje kraljestvo. Amen.
Bojna.
1. jun. Na zahodnom bojišči pri Yperni so se sovražni napadi ne posrečili. Francozi so se obvüpno branili i napadali pri Soissoni. Besno bitje se je na dobro nemcov prevrglo. Več jezero možov so vlovili. — Švicarski časniki pišejo, da se francoska vlada namerava z Pariza v Bordeaux preseliti. Ministerski predsednik Clemenceau je proti. — Francuški časniki pišejo, da je general Foch odgovoren, da so ga nemci zašobatili.
Šesti den nemške ofenzive so nemci ne več tak hitro naprej šli, kak prvle. Pri Chateau Thierry strli francoze. Zdaj že so samo 55 km daleč od zvünešnje trdnjave Pariza. Vu slednjih pet tjednih so nemci vlovili 175 jezer vojakov, več kak 2 jezer štükov vu svoje roke dobili. Nemci so čas dobili s tem, da francozi z daleka morejo voziti reserve. I k nemcom se paščijo reserve, na potah je vse čarno od vojakov kda se spravijo vküp na veliko bitje, što bi to znao povedati? — Na Taljanskom so taljani šteli prek vode Piave priti, naši so njim s štükami i s minami prekratili. Švicarski časniki pišejo, da taljanje na Tirolskom ščejo začnoti ofenzivo.
Francozi so s vsov močjov napnoli, da bi nemca gori zadržali. 4. jun. so
nemci že samo 50 km. od Pariza. Je li je Hindenburga cil Pariz, nišče ne ve. Francoski ministerski predsednik pravi, da cil nemcov je francoske reserve na nikoj spraviti. To je ešče ne prava nemška ofenziva, ta ešče pride potem toga.
Vojni svet entente v Parizi izjavi, da nemška vlada s vsov močjov se obrnola proti zahodnomi fronti i obvüpno odločitev šče dosegnoti prvle, kak bi se znala cela američka pomoč razvijati. Nemcom se je napad vu začetki posrečo i svoje napade gotovo bodejo ponovili i tak žmetni dnevi čakajo na zavezne države. S pomočjov Amerike ne püstijo, pa bi njim nemci reserve semleli. Entente s vüpanjom čaka konec. Odločili so, da ni ednoga slobodnoga naroda na sveti ne zapüstijo. Slobodne narode rešijo. — Nemci so tri železnice pretrgali, s tem dosegnoli, da na fronti žmetno prevažajo francoške čete. Francozi šo pri Verduni dosta čet v kraj vzeli, mogoče je, da slabost fronta nemci izrabijo.
9. jun. Na zahodnom bojišči je bitje henjalo. Francozom se je posrečilo iz boja se potegnoti. Švicarski časniki pišejo, da zdaj entente začne ofenzivo. Ameriki državni tajnik Lausing je govorio. Nemci zdaj pa bodo, prej, mir ponüjali. Nego kda smo se smeli vu najvekše bitje zgodovine, je pravo, norija bi bila od nas zdaj henjati. — Vu blizini američkoga morskoga obrežja so nemški podmorski čuni potopili 4 ladje. Za toga volo so pristanišče New-Yorka zaprli.
Dom i svet. — Glási.
Nove petkoronske bankovce namerava izdati Austrijska — Vogrska banka.
Povekšana Horvatska. Zagrebške „Novosti“ pišejo: Dalmacija bi se mela
2
NOVINE
1918. junius 16.
pridrüžiti Hrvatski, Bosna i Hercegovina postaneta banovina s svojim banom i saborom, banovina bode pošiljala 40 poslancov v budimpeštanski parlament.
Slana. Tak dugo je mrzlo bilo slednje dni maja i prve dni junija, da je 5. junija zarankoma slana spadnola, po dolah i ravnicah je pozebo grah, krumpič i tikvi. Po bregah nega kvara.
Z nikšega sada, zvün sliv, ne slobodno žganico žgati. Centralne žganjarije iz prek vzetih poletnih, ranih sliv deset procentov, iz jesenskih sliv pa 35 procentov sliv so dužne obdelati na marmelad, lekvar ali je pa po-
sühšiti.
Včele so šviljo Marijo Maurer — v Prajteneki na Koroškom — kda je lovila mladi roj, tak močno spikale, da je kmali potem mrla.
Požar V Stambuli. V Carigradi (Konštantinapol) je ogen vövdaro 30. maja, velki del Stambula je vničo. Hiše so večinoma lesene, kak vobče v jutrovskih mestih.
M. C. vojak z Žižkov je dao na samostan v zahvalo sv. Drüžini 100 kor.
Vdobljeni so penezi Fartely Števan 10 kor.
Armada do mlatitvi ešče potrebüje 5 jezero vagonov silja. Rekvizicije so telko menje prinesle, nego teh 5 jezero vagonov moremo vsakojački zagvüšati. Vlada zdaj namerava menjanco napraviti. Ki od sebe i od svoje živine odtrgne živež, da njemi za fal ceno blago, kak ti: Novo šker za konje 98 25 k, nücano šker 50·— k., nove kola 700·— k., cuker 1 kg 2·20 k, obütel — pár 63·— k., vojaški stof, boljši 1 meter 36·72 k., grobi 1 meter 19·26 k. lenove konce, 1000 metrov 8·—k., poplate 1 kg 14·— k., leder 1 kg 16.— petrol 1 kg —.36 k.
Dragša de pošta od 15 junija. Karte 10 fil., pismo 20 fil.
Prehranjevalni minister je odredo rekvizicijo svinj. Do 15 ga junija se more rekvizicija dokončati.
Maximal cena črešenj do 18. junija 1 kg 2·50 K.
Žalosten sad bojne je velko preklinjanje. Eden vojak je Novine proso, naj dönok kaj dobroga de si znao prečteti, zato ka na vse kraje je velko psüvanje.
Svetek Marije Pomoč Kristjanov. Na Risalski pondelek se je v Marijanišči v Veržeji z lepov slovesnostjov obhajao svetek Pomočnice Kristjanov. Žalibog je velka Müra na stotine ljüdstva nazaj poslala. Prišle sta pa vseedno dve procesiji iz gornjega kraja nad Radgono. Tüdi iz okolice je lepa
množina ljüdstva prišla k Mariji. Slovenost svetka je podignola navžočnost milostnoga g. Jan. Smrekar. prelat iz Ljubljane, sal. sotrüdnik. Oni, človek prave pobožnosti do Marije in lep vzgled krščanskoga zatajevanja, so meli dve navdüšeni predgi; njüve misli so šle od srca do srca; v mnogom srci so vužgale te reči novo lübezen do Marije, od povekšale zavüpanje v Marijino pomoč, so vzbudile trden sklep z Marijinov pomočjov poboljšati svoje življenje. Ob pol enajstih je bila pontifikalna sv. meša na prostom. Ob dvema se je začela procesija s podolov Pomočnice Kristjanov. Pred Marijov je šlo više tresti v belo oblečenih deklic s zeleními venčkami na glavi, za Marijov pa vse navzoče ljüdstvo. Med procesijov so se spevale štiriglasno Lavretanske litanije z odpevi; med tem so vsi romarje, vsaka fara posebi, spevali svoje najlepše pesmi v čast M. Pomočnici Kristj. Po procesiji je navzoče ljüdstvo sprejelo sveti blagoslov, naj bi blagoslovleni bili njega trüdi, njegove prošnje in želje v düševnom, telovnom in svetskom živlenji. Marija gotovo ne zapüsti one, ki Njo lübijo, njeno čast razširjajo, ki v Njo zavüpajo.
Papirnati penezi. V Austro-Vogrski je v prometi za 22 milijard papirnatih penez. Zaklad zlata i srebra austro-ogrske banke je s koncom decembra 1917 znašao 381 milijonov koron. Potem nönč po milijarda papirnatih penez ne pokrito z zlatom i srebrom.
Mrtveci letijo. Večkrat se zgodi, da letalni stroji (mašini) vu zraki plavajo potem, da so njihovi voditelje že mrtvi. Angluški časnik „Daily Chronicle“ piše: Eden Brištol mašin se je vu zrak püsto, vu visini 3500 metrov je v boj prišo s ednim nemškim mašinom. Prišlo je več angluških i nemških mašinov. Za kratek čas se je angluški mašin niže püsto, potem je pa odleto, da so ga več ne vidli. Daleč je odleto, potem na zemlo spadno, kda je ne več benzina bilo.
Semenje. Drago je semenje žmetno se dobi küpiti. Sami si spravlajte semen. Za salato nihamo najlepše glave. Najlepše ogorke moremo nihati, dugo je zoriti, semen posühšiti (ne na peči), na sühom mesti shraniti. Nikaj ne vredna je ona gospodinja, štera vsikdar za drage peneze küpüje semenje.
Bočkorje. Letos je dosta bočkorov na slivah. Zrok so nikše gobe. Mogli bi „bočkore“ pobrati i poničiti.
Človeče meso na trgi. Vu türsko-arabskom mesti Mossul je eden arabski
tržec malo deco s cukrom vu svojo hišo vabo, moro je, na falate razseko i pečeno na trgi odavo. Vu njegovoj hiši so naišli ostankov dvajseti vmorjene dece. Na galge so ga osodili, žene so njemi prvle vlase posküble, s kamenjom skukle tak, kak na pol mrtev je prišo na visle.
Mraz, šteri je kre Müre dosta kvara včino, je lado vu karpatah, na severnom kraji vogrske dežele. Mraz je bio v Berlini, v Potsdami, v Sleziji i na Saksonskom. — Leta 1875. 22. maja je tüdi tak velki mraz bio, ešče vekši. Teda je ešče drevje zmrznolo, vse čarno gratalo.
Poizvedalno železo pri rekviziciji. Te čas so rekvirirali, da so nika čednoga naišli. Prehranjevalni miništer preporača dugi železen bot, šteri je na konci ospičeni i na kraji lüknjo ma. Či železo notri potisnejo vu oslico, v žakeo ali v lado, kde je silje shranjeno, ništerno zrno ostane vu lüknji.
Jaz verna oztanem!
Slovenka sam z goričke vesi, na bregi hiža mi stoji, tovariš mi je beli angel, on vodi moje vse poti.
Či grem na prosto, je pri meni, ponosno kaže mi dole:
„Zapomni, pravi ne pozabi, to last slovenske je dece.“
Razlega pesen se po bregah, doni prijazno nje odmev: „Poslušaj, pravi, deva moja, slovenskih dečkov to je spev.“
Či grem na cintor gledat grobe; „Ne boj se, moja !“ mi veli.
„Ne boj se, ne so tüji grobi; slovenski rod pod njimi spi.“
Či srečam deco z šole iti, šepeče tiho mi v vüho! „Bodoči narod, sini Slave, pripravni dati krv za njo.“
Či gledam lepe, krasne zvezde, prebiram njih brezkončni broj: „Čez tisoč let bliščijo one, na revni rod slovenski tvoj.“
Naprej naj stopi, ki si misli, uničiti Slovencov dom!
Grobovi se pred njim odprejo, zadeo ga bode smrtni grom!
Naprej, očetov izdajalci!
Poglejte vernih zvezd obraz; naj one sodijo vam dela, po šterih padli ste od nas!
Slovenka jaz ostanem verna, podam za narod vse moči, naj tem hitreje zvezda prosta, na glavi njemi zablišči, R. J.