Vstopamo v praznicni december, zadnji mesec v letu, ki ga bomo polepšali s praznicnim dogajanjem pred Krpanovim domom in praznicno okrasitvijo. December je tudi cas, da potegnemo crto pod iztekajocim letom in naredimo nacrte za prihodnost. Kot župan lahko recem, da je bilo preteklo leto zahtevno, delovno intenzivno, a hkrati uspešno in doseženi so vidni rezultati, za katere verjamem, da ste jih opazili tudi obcani. Prizadevamo si, da izboljšamo življenjske pogoje za vse, da naredimo našo obcino prepoznavno, in da bomo nanjo ponosni. Pogoj za boljše življenje, ki ga želimo ustvariti, je ustrezna infrastruktura, s katero rešujemo vsakodnevne probleme obcanov. Veliko sredstev in dela namenjamo investicijam, kot sta nov vodovod in kanalizacija, izboljšujemo prometno varnost in se trudimo z razvojnimi projekti. Skupaj z državo smo zgradili odstavni pas za Selce, kolesarsko pot proti Parjam in Selcam, preplastili smo kar nekaj cest in ulic (Stara Sušica, Dolnja Košana, Kal, Cepno), še kar veliko dela na urejanju cestne infrastrukture pa nas caka v naslednjih letih, lahko pa recem, da vztrajno poleg novega vodovoda in kanalizacije urejamo tudi lokalne ceste. V kratkem bomo zaceli z deli na cesti Zagorje - Bac. Obnavljamo most za Suhorje ter most v Narinu. Poleg infrastrukture so izredno pomembna delovna mesta, zato pripravljamo projekt širitve industrijske cone v Neverkah in izgradnje proizvodnega inkubatorja, s cimer želimo ustvariti pogoje za nova delovna mesta, kjer bodo svoje mesto našli mladi perspektivni kadri oziroma podjetniki. Vesel sem, da se išce rešitve tudi na obmocju nekdanjega Javorja in verjamem, da bo kmalu na tem prostoru zaživela nova podjetniška dejavnost. Turizem je najhitreje rastoca panoga, zato pogumno ustvarjamo potrebno infrastrukturo in produkte za turisticne namene. To je spodbudilo posameznike, da se odlocijo za lastno poslovno pot v turizmu. Ponosni smo, da smo v nekaj letih postavili Pivko na turisticni zemljevid Slovenije in da s projekti, ki jih ustvarjamo, skupaj z Zavodom za turizem Pivka pripeljemo letno v obcino že vec kot petdeset tisoc obiskovalcev. Mladi so naš potencial, zato ustvarjamo pogoje za njihovo delo, udejstvovanje v športu ter druženje. Obnavljamo športne objekte, igrišca, opremo in prostore v šolah in vrtcih, pripravljamo pa tudi podlage, da bomo lahko podpirali delovanja mladih in njihovih projektov, spodbujali njihove ideje in ustvarjalnost. Demografski trendi tako v Sloveniji kot pri nas spodbujajo k razvijanju in zagotavljanju programov za starejše. Obcina skupaj z Zavodom Sopotnik in CSD Postojna izvaja program prevozov za starejše. Obcina si že vec let prizadeva, da bi zgradili dom za starejše, v teku je postopek prostorske prilagoditve za Bedink, s cimer bodo dane podlage za zacetek gradnje novega doma za starejše v Pivki sredi naslednjega leta. . Dela in izzivov je na obcini veliko, prav tako tudi želje in volje, da naredimo nekaj dobrega za skupnost in za našo prihodnost. Ob koncu vam zaželim prijetno praznovanje veselega decembra, mirne božicne praznike ter mnogo zdravja in veselja v novem letu. Župan Robert Smrdelj Prispevki iz obcinske hiše / 4 . OBCINSKI SVETNIKI NA SVOJIH SEJAH . OBCINA PIVKA SODI V NADPOVPRECNO RAZVITE OBCINE . MINISTER POCIVALŠEK NA OBISKU V PIVKI . CVETJE V SPOMIN PADLIM RUSKIM VOJAKOM . ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE . ZBIRANJE SREDSTEV ZA DRUŽINO BRATOŠ . PROJEKTI V TEKU Iz poslanskih klopi / 10 . ŠARCEVA VLADA SE UKVARJA Z LEVICO, SDS PA S TEŽAVAMI LJUDI¨ . SISTEM JE KRHEK Gospodarstvo in kmetijstvo / 11 . PIVCANKI MED NAGRAJENCI INOVATIVNE POSTOJNE . PIVŠKE OŠTARIJE – CATERING NOVAK . EDAVKI - ELEKTRONSKO DAVCNO POSLOVANJE . UVELJAVLJANJE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE CLANE Turizem in narava / 14 . PARK VOJAŠKE ZGODOVINE . KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER . ŽUPANI DESTINACIJE ZELENI KRAS PODPISALI SKUPNI DOKUMENT ZELENE POLITIKE SLOVENSKEGA TURIZMA . PRIZADEVANJA IN NADALJEVANJE RAZISKAV ZA MOŽNOSTI DODATNEGA VODNEGA VIRA . IZJEMNOST VODE ODSLEJ PRIKAZUJETA DVA DOMACA DOKUMENTARNA FILMA . LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM IMA NOVO VODSTVO . PRIŽIGAJMO MANJ SVEC, VARUJMO NAŠ PLANET . MLADI LOVCI NA TABORU . VIKTORIJA GORJANC . OBDAROVANJE MALO DRUGACE . EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI Izobraževanje / 27 . MED NAJMLAJŠIMI . OSNOVNA ŠOLA KOŠANA . OSNOVNA ŠOLA PIVKA . POCITNIŠKO VARSTVO MED KROMPIRJEVIMI POCITNICAMI . SPOMIN NA LUDOVIKO KALAN OB OBLETNICI ROJSTVA . KNJIGOBEŽNICA PO LETU DNI OBSTOJA . MISIJONARKA METKA . DRUŽENJA IN DOBRODELNOST . POCASTITEV 70-LETNICE ZACETKA ŠOLANJA ŠOLSKE GENERACIJE 1949/50 NA OSNOVNI ŠOLI PIVKA . JEZIKOVNI KOTICEK Koticek za mlade / 34 . PREDSTAVNIKI DRUŠTVA MLADI ZA PIVKO SMO SE UDELEŽILI KONFERENCE . SRECANJE DRUŠTVA MLADI ZA PIVKO Z NASLOVOM »PIVKA 2030« . MLADI PREDLAGAMO . PRIDRUŽITE SE KLUBU ŠTUDENTOV Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo / 36 . KO CLOVEK PODARI DELCEK SEBE… . VSAK VAŠ DAR JE DRAGOCEN . DOBRODELNI KONCERT DOMA UPOKOJENCEV POSTOJNA . NOVO REŠEVALNO VOZILO . ENA OD ZMAGOVALK V DIRKI ZA ŽIVLJENJE: GORNJA KOŠANA . AED V ŠPORTNI DVORANI SKALA . 15 LET DELOVANJA DRUŠTVA MODRE SINICKE PIVKA . AKCIJA »PEŠEC« TUDI V PIVKI . PIVKA V ZNAMENJU ROŽNATEGA OKTOBRA . SOPOTNIKI POLEPŠAJO DAN . SRECANJE PROSTOVOLJK NOTRANJSKE POKRAJINE . OBCINA PIVKA ZAVZETO ZA »STAROSTI PRIJAZNO OBCINO« . ODZIVAMO SE NA STARANJE PREBIVALSTVA . VARUH CLOVEKOVIH PRAVIC PETER SVETINA OBISKAL OBCINO PIVKA . 20-LET KORONARNEGA DRUŠTVA POSTOJNA . PREDSTAVITEV HOSPICA V PIVKI . ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIKI ZA KARITAS . DRUŠTVO TVOJ TELEFON IMA NOVO SPLETNO STRAN Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … / 45 . EDINSTVENA TRADICIJA NABORNIH VOZOV . SOCIALNI TEDEN V PIVKI . ZAKLJUCNA PRIREDITEV OB OBNOVI SUHEGA ZIDU V VELIKI PRISTAVI . DAN DRUŽIN V ŽUPNIJI SV. PETRA V PIVKI . DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE PIVKA . NAJVIŠJE PRIZNANJE STANISLAVU KORENTU . NOVA SEZONA CAJANK V KNJIŽNICI V PIVKI .»DURACH PO DURACHU« . PESTRO POLETJE MLADE GLASBENICE . KULTURNI VECER OB MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH . KULTURNO DRUŠTVO JURŠCE POSADILO LIPO V SPOMIN NA PREJETO OBCINSKO PRIZNANJE . MOTO SHOD ŠMIHEL 2019 . CETRTA KAVARNIŠKA URICA . KO ZGODBE OŽIVIJO . STUDENEC Z DVEMA DOGODKOMA POPESTRIL KULTURNO DOGAJANJE V OBCINI . JURE POCKAJ & ANTE UPEDANTEN BANDA .»ZGUNOVIH« DESET . PRAZNIK NA SVETI TROJICI . UPOKOJENCI NA RIBNIŠKO-KOCEVSKEM . ŽE ŠTIRINAJSTIC PO POTEH PIVŠKIH KRIŽEV . ZLATE BENETKE . S KONGRESA EVROPSKE ZVEZE SENIORJEV . SPOMIN NA MRTVE – IZRAZ NAŠE HVALEŽNOSTI IN PONOSA . OBISK MUZEJA ZDRUŽENJA ZA VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN POCASTITEV SPOMINA NA STANISLAVA POŽARJA . VNUK PESNICE LUDOVIKE KALAN NA PIVKI . VABILO NA RAZSTAVO »TRI LETA V SLOVENIJI« . PARSKI BALINARJI V BELI KRAJINI . 20 LET DRUŠTVA INVALIDOV PIVKA . IZLET NA CEŠKO . PREDSTAVITEV KNJIGE MIROSLAV VILHAR IN NJEGOV CAS . TEMATIKA PREHAJANJA V HIŠI KULTURE . SKUPNA PRIZADEVANJA ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠCINE Športni koticek / 59 . BALINARSKO PRVENSTVO DRUŠTEV UPOKOJENCEV V POSTOJNI . ZAKLJUCEK USPEŠNE TEKMOVALNE SEZONE . ZACETEK NACRTOVANJA BALINARSKEGA NADSTREŠKA V DOLNJI KOŠANI . MILAN BUBNIC OSVOJIL ŠE SEDMI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA . TINA JAKOVINA ŠE NAPREJ V NEMCIJI . PIKE PRIDNO TRENIRAJO Uradne objave / 62 Oglaševalci / 63 Kino koticek / 64 Skok k sosedom / 66 Napovednik dogodkov / 67 HVALA, DA SOUSTVARJATE Z NAMI Obcanom hvala, da imamo vse to, kar soustvarjate z nami. Ste kljucni pri oblikovanju dogajanja in vzdušja v obcini in zato tudi glavni pisec našega glasila. Tokratna, zadnja letošnja številka je znova rezultat vaših dosežkov, vaših zanimivih informacij, projektov in dogodkov. Kot že nickolikokrat znova dokazujete, da vaše dejavnosti in delovanje sežejo na prav vsa podrocja in dalec naokrog. Radi vas spremljamo, slišimo in smo v stikih z vami, tega si želimo tudi v novem letu. Še nekaj tednov nas loci od zakljucka letošnjega leta. Naj bodo tedni in praznicno vzdušje, ki ga bo kmalu moc zacutiti, namenjeno skupnim trenutkom s tistimi, ki jih imate radi. Cetudi kdaj ni šlo vse tako, kot smo si letos želeli, je pomembno to, da so nas preizkušnje kaj naucile in navdale z mocjo, s katero zremo pogumno naprej. Naužijte se radosti v krogu svojih družin, namenite si predvsem cas – to je najvecji dar, ki ima najcarobnejši ucinek! Doris Komen Horvat, urednica kontakt: pivski.list@pivka.si, 031/824-631 PIVŠKI LIST – GLASILO OBCINE PIVKA Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. · Naklada: 2450 izvodov · ISSN št. 2536-4367 · Uredniški odbor: Danijel Kovacic Grmek, Evgen Primožic, Irena Margon, Nataša Bišcak, Silvo Celhar · Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: pivski.list@ pivka.si · Telefon: 05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografija na naslovnici: Simon Avsec · Jezikovni pregled: Irena Margon · Oblikovanje: Kreaktiva · Tisk Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. Novembrsko sejo so obcinski svetniki priceli z ogledom podjetja SITOR stiskalnice d.o.o., kjer v tem casu zakljucujejo triletno obdobje investicij v vrednosti 5 mio evrov. Obcinski svetniki so po septembrski potrditvi Rebalansa proracuna, tokrat potrdili še Rebalans II proracuna Obcine Pivka za leto 2019, ki je bil potreben zaradi zavrnjene porabe povratnih sredstev na prijavljenem projektu Vecnamenska športna dvorana Skala ter zmanjšanega obsega nacrtovanih del v letošnjem letu pri urejanju infrastrukture v naselju Selce. V prvi obravnavi so pivški svetniki razpravljali in potrdili osnutek proracuna za leto 2020. Prihodki proracuna so za leto 2020 nacrtovani v višini 13.820.447,39 €, odhodki pa v višini 13.687.027,85 €. Za prihodnje leto je predviden najem dolgorocnega brezobrestnega kredita pri državnem proracunu v višini 192.767,00 €, za odplacila kreditov poslovnim bankam in državni zakladnici pa namenjamo 326.186,54 € sredstev. Med vecje investicije sodi nadaljevanje operacije »Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice -1.sklop (Obcini Postojna in Pivka)«, ureditev vodovoda v Selcah, v Radohovi vasi in v Slovenski vasi. Dokoncali bomo sanacijo ceste na Suhorje in obnovo mostu ter nadaljevali s preplastitvami nujno potrebnih odsekom obcinskih cest. S sredstvi iz dogovora za Razvoj regij bomo v letih 2020 in 2021 uredili kolesarske poti v obcini Pivka, uredili poslovno infrastrukturo in inkubator v IOC Neverke. Kandidirali bomo na nove razpise iz programa CLLD, ki so sofinancirani iz evropske kohezijske politike. S projektom Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov KPPPJ, s katerim kandidiramo na neposredno odobritev projekta pri Ministrstvu za okolje in prostor, nacrtujemo pricetek izvedbe v naslednjem letu, v sklopu režijskega obrata. Nadaljujemo z izvedbo sofinanciranih projektov iz programov Interreg in sicer; Carnivora Dinarica, Nature&Wildlive, Culturecovery in MerlinCV, ter s projektom Interaktivni turizem za vse, ki je sofinanciran v sklopu programa CLLD. V letih 2020 in 2021 bomo s sredstvi iz programa Interreg energetsko sanirali Krpanov dom. Pridobili bomo tudi vso potrebno dokumentacijo za pricetek izgradnje vecnamenskega prizidka k OŠ Šmihel ter skušali pridobit sofinancerska sredstva za izgradnjo prizidka. Projekt Samostojni balinarski nadstrešek v Košani bomo prijavili na razpis za sofinanciranje s strani Fundacije za šport. Nacrtujemo tudi financiranje nakupa novega kombija za potrebe Osnovne šole Pivka. Kot do sedaj, so tudi za leto 2020 v proracunu nacrtovana sredstva po razpisih za programe športa, kulturne dedišcine in ljubiteljske kulturne dejavnosti, objavljen bo razpis za subvencije v kmetijstvu, nacrtujemo sredstva za podporne aktivnosti podjetništvu, kot tudi za sofinanciranje programov turisticnih društev in drugih prireditev. V drugi obravnavi je soglasno med drugim potrdil Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v obcini Pivka, pri cemer gre predvsem za usklajevanje z veljavno zakonodajo. Obcinski svet je v prvem branju obravnaval Odlok o mladini v obcini Pivka. Obcina Pivka že izvaja nekaj ukrepov za mlade, nima pa celovitega dokumenta, ki bi uredil uresnicitev javnega interesa na podrocju mladine. Odlok daje pravno podlago za ureditev položaja in delovanje mladih. Dolocajo se pogoji za sodelovanje mladine pri odlocanju o za njih pomembnih odlocitvah, uresnicevanje javnega interesa pri dejavnostih za mlade, sodelovanje med formalnimi in neformalnimi oblikami ipd. Predlog odloka opredeljuje temeljne pojme in temeljne nosilce mladinske dejavnosti v obcini ter predvideva ustanovitev tudi Komisije za mladinska vprašanja ter pripravo Strategije za mlade v obcini. Obravnavali pa so tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju programov na podrocju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Analiza razvitosti vseh slovenskih obcin v okviru projekta Zlati kamen je pokazala, da je obcina Pivka uvršcena med nadpovprecno razvite obcine. Analiza združuje 32 kazalnikov z vseh osmih podrocij, ki jih sicer pokriva sistem ISSO. Med temi so na primer tudi stopnja financne samostojnosti obcine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastocih podjetij, poleg števila tudi strukturo delovnih mest, izobrazbeno strukturo in druge kazalnike izobrazbe, indeks bega možganov ter kazalnike s podrocja zdravja, okolja in socialne kohezije… V zacetku letošnjega leta je bila Obcina Pivka v okviru omenjenega projekta imenovana tudi za razvojno najprodornejšo obcino v zahodni Sloveniji. V zacetku septembra je Pivko obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Pocivalšek. Minister si je najprej ogledal uspešno podjetje Sitor d.o.o., ki je najvecji proizvajalec hidravlicnih stiskalnic za umetne mase v Evropi. Podjetje ravnokar zakljucuje naložbo v širitev proizvodnih prostorov. Minister se je udeležil tudi uradnega odprtja novega kampa v Drskovcah »The Sunrise Hill«, kjer je poudaril, da je prihodnost turizma v majhnih buticnih ponudnikih in da je razvoj turizma mogoc le ob sodelovanju ponudnikov in lokalne skupnosti. Župan Robert Smrdelj je ob slovesnem odprtju povedal, da si Obcina Pivka Prispevki iz obcinske hiše ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE NA KATEGORIZIRANIH OBCINSKIH CESTAH IN JAVNIH POVRŠINAH V OBCINI PIVKA ZA OBDOBJE ZIME 2019-2020 Zimska služba se opravlja v skladu z zakonodajo po opredeljenih prednostnih razredih: Prednostni razred ceste: III. Vrsta ceste: zbirne mestne in krajevne ceste. Prevoznost ceste: od 5. do 20. ure. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do 2 ur med 20. in 5. uro. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji predvsem med 20. in 5. uro. Prednostni razred ceste: IV. Vrsta ceste: javne poti Prevoznost ceste: od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. Prednostni razred: V. Vrsta ceste: plocniki, avtobusna postajališca, parkirišca in ostale javne površine. Prevoznost: upoštevati krajevne potrebe. Sneženje: zagotoviti prevoznost, možni zastoji do enega dne. Mocno sneženje: zagotoviti prevoznost, možni vecdnevni zastoji. Pri cemer je potrebno upoštevati še naslednje: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, ce je višina snega na cestah III., IV. In V. prednostnega razreda 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na dolocila o prevoznosti cest, v obdobju izredno mocnega sneženja, ob mocnih zametih in snežnih plazovih, prevoznosti ni nujno potrebno zagotoviti. Podobno velja za poledico, ce je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoce odpraviti z razpoložljivimi tehnicnimi sredstvi. Obcina Pivka je v skladu z Zakonom o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno precišceno besedilo 1, 33/06 Odl.US: U-I-224/00-15, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 42/09, 109/09, 109/10-ZCes-1) dolžna zagotoviti redno vzdrževanje kategoriziranih obcinskih cest, katerega del je tudi opravljanje zimske službe. Da bi opravljanje zimske službe v Obcini Pivka potekalo brez zastojev, predvsem pa varno, Vam posredujemo podatke o izbranih izvajalcih pluženja, ki so odgovorni za opravljanje del zimske službe na dolocenih lokacijah, na katere se lahko ob morebitnih težavah v zvezi z zimsko službo obrnete: • LOKALNE CESTE, JAVNE POTI IN ULICNI SISTEM V VASEH SLOVENSKA VAS, ŠILENTABOR IN GRADEC: CPK d. d., Koper tel: 05/680 06 20 dezurni.zs@cpk.si • LOKALNE ZBIRNE IN LOKALNE KRAJEVNE CESTE V NASELJU PIVKA (ULICE IN PLOCNIKI V PIVKI): KOMUS d. o. o., Postojna tel: 05/726-45-47, 051/254-964 komus@komus-po.si IZVAJALCI PLUŽENJA PO VASEH OBCINE PIVKA so: Prispevki iz obcinske hiše Obcina Pivka PREPLASTITVE OBCINSKIH CEST V LETU 2019 Na vseh odsekih, kjer so se letos jeseni izvajala investicijsko vzdrževalna dela: Cepno, Stara Sušica, Dolnja Košana in Kal, Vaška skupnost Stara Sušica je v okviru razpisa sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov izvedla postavitev strelovoda na vaški cerkvi sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici. Istocasno so s prostovoljnim delom vašcanov in ob financni pomoci Obcine Pivka postavili okrog cerkve tudi drenažo in odvod padavinskih voda s strehe. SANACIJA MOSTU, KI VODI NA SUHORJE Izvajalec del podjetje Godina d.o.o. iz Hrpelja, ki je s sanacijo mostu cez reko Reko pri Elfanu pricel julija 2019, nadaljuje z deli na sanaciji kamnitih opornikov, vse pod nadzorom podjetja Tringrad Nova d.o.o. iz Kopra. Do sedaj je izvajalec obbetoniral temelje podpornikov pod recno gladino in figuriral njegove kamnite dele. Predvidena je ojacitev stebrov z injektiranjem, v prihodnjem letu pa izvedba konstrukcije in asfaltiranja cestišca na mostu. Obvoz je še vedno urejen preko R2-405/1022 Ribnica (Ambrožic) - Ostrožno Brdo – makadam – Suhorje. Uporabnikom navedene prometne povezave se vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in strpnost zaradi nacrtovane zapore ter podaljšanega casa vožnje zaradi obvoza. UREJANJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V SELCAH V okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice glavni izvajalec del, Kolektor CGP d. o. o. iz Nove Gorice skupaj s partnerjema, Grafistom d. o. o. iz Kopra in Kolektorjem Koling d. o. o. iz Idrije, pospešeno izvaja dela na komunalni infrastrukturi v naselju Selce. Socasno s hidravlicno izboljšavo vodovodnega omrežja poteka gradnja fekalne kanalizacije, elektro omrežja z javno razsvetljavo in opticnim omrežjem ter obnova meteorne kanalizacije. Zaradi izgradnje celovite komunalne opremljenosti so posamezni odseki cest popolnoma zaprti za promet. V ZAGORJU REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE IN IZGRADNJA AVTOBUSNEGA POSTAJALIŠCA Konec oktobra sta župan Robert Smrdelj in direktorica podjetja HIP PLUS d.o.o. Klavdija Babnik podpisala gradbeno pogodbo za izvedbo rekonstrukcije lokalne ceste Zagorje – Bac ter izgradnjo avtobusnega postajališca. Slavnostnega podpisa pogodbe se je udeležil tudi predsednik Vaške skupnosti Zagorje Tomaž Cesnik. Osnova za podpis gradbene pogodbe sta sklenjen dogovor in sofinancerska pogodba med Obcino Pivka in Ministrstvom za obrambo. V sklopu teh del je predvidena izgradnja avtobusnih postajališc pri gasilskem domu v Zagorju ob državni cesti, asfaltiranje in razširitev ceste Zagorje - Bac, na že asfaltiranem delu pa širitev in preplastitev ceste ter izgradnja plocnika, letos in jih dokoncali v letu 2020. Ocenjena vrednost celotne javne razsvetljave in fekalne kanalizacije. Z deli bi priceli še investicije znaša 800.000 EUR. UREJANJE STRUGE POTOKA STRŽEN V NARINU Delavci podjetja VGP DRAVA d.o.o. s Ptuja so v septembru priceli z urejanjem struge potoka Stržen v Narinu, in sicer nizvodno od lokacije, kjer se je zakljucilo z deli v letu 2017, proti propustu pod cesto v Orešje. Ocistili in profilirali bodo vodno strugo potoka, dno in brežine struge pa bodo obložili s kamni v betonu. Dela morajo biti zakljucena do konca novembra letos. SANACIJA MOSTU V NARINU Delavci podjetja GRAFIST d.o.o. iz Kopra so konec oktobra priceli z deli na lokalni cesti pred naseljem Narin, kjer bodo dotrajan most cez potok Stržen porušili in na istem mestu izvedli nov most. Vtok in iztok bosta urejena s kamnito betonskimi zidovi, prav tako bodo izvedena gorvodna in dolvodna krila prepusta. Obnovo propusta sofinancira Ministrstva za okolje in prostor iz Programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij s poplavami v letu 2018. OBNOVLJEN STUDENEC V GRADCU Studenec v Gradcu, ki je bil vir pitne vode, torej vir življenja vsem prebivalcem Gradca do izgradnje javnega vodovoda v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in ga je poškodoval žled v letu 2014, je obnovljen. Dela v vrednosti nekaj manj kot 7000 eur so zajemala staticno ureditev dolocenih kamnov studenca, grobo cišcenje in peskanje vseh elementov studenca iz notranje in zunanje strani, cišcenje blata v studencu in ureditev odtoka odvecne vode v bližnji potok, izgradnja suhega kamnitega zidu ob in nad studencem in tlakovanje ter cišcenje rastlinja in ureditev struge potoka na obmocju okrog studenca ter vgradnja rešetke in preprecitev vdora vode v stanovanjski objekt na mestu vtoka vode potoka v kanalizirano kanalizacijo. UREJANJE KATASTRA IN ŠTEVILCENJE GROBOV Koncesionar za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti Komus d.o.o. je na novo uredil kataster ter oštevilcil in oznacil grobove na vseh pokopališcih v obcini Pivka. Najemnikom z urejeno najemno pogodbo so bili v podpis poslani aneksi, ostalim pa najemne pogodbe. To je bilo potrebno zaradi uskladitve z novim zakonom. Najemnikom so bili poslani racuni za grobnino za leto 2019 z navedbo številke groba. ZBIRANJE SREDSTEV ZA DRUŽINO BRATOŠ V jutranjih urah dne 5. novembra 2019 je popolnoma pogorelo gospodarsko poslopje in bivša stanovanjska hiša družine Bratoš v Veliki Pristavi pri Pivki. Poslopje se je uporabljalo kot hlev za mlado govedo in prašice ter za spravo kmetijskih strojev, krme in za sušilnico mesa. Poslopje je bilo staro, v letu 2018 pa obnovljeno in v celoti na novo prekrito. Ponovna izgradnja gospodarskega poslopja in hleva je za družino Bratoš kljucnega in življenjskega pomena. Sredstva za ta namen zbira Župnijska Karitas Šmihel in prosimo vas, da denarna sredstva nakažete na njihov tekoci racun: TRR: SI56 1010 0003 5410 524, odprt pri Intesa Sanpaolo Bank Koper, PE Postojna, sklic 00 0408955, s pripisom “za obnovo po požaru”. V sklopu filmskega festivala LIFFE 2019 na strokovnem srecanju Art kino mreže Slovenije se je kot primer dobre prakse predstavilo digitizacijo in prenovo delovanja Kina Pivka, ki je dolgoletni clan AKMS. Prikazane so bile možnosti za pridobitev financnih sredstev ter organizacija delovanja kina, ki je bila uspešno izvedena zaradi sodelovanja in podpore Obcine Pivka. Kino Pivka bo tudi v prihodnje aktivno sodeloval z Art kino mrežo Slovenije, poleg pestrega filmskega in animiranega programa pa bodo gledalcem na voljo nagrajeni festivalski filmi, vzpostavljen bo tudi program Filmske vzgoje za otroke. odplacuje obroke banki. Najvec tri leta. V kolikor se razmere uredijo, se odplacevanje kredita nadaljuje, zapadle obveznosti pa se razporedijo do konca odplacila kredita. V kolikor kreditojemalec ni vec sposoben odplacevati kredita, njegove obveznosti prevzame jamstvena shema, sam pa sklene najemno pogodbo. V nobenem primeru ne ostane brez strehe nad glavo. Ko boste brali te vrstice, bo že jasno, ali bo Šarceva koalicija ta zakon »spustila skozi«. V najvec primerih doslej so vladajoci ugotovili, da smo v opoziciji neuki tepci in da bodo pripravili boljše, temu recejo sistemske rešitve. Cemur po navadi ne sledi nic ali kak neuporaben zbirokratiziran zakonski zmazek. Pred sedmimi leti sem v obdobju, ko sem opravljal zadolžitve ministra pristojnega za promet, uvedel poceni vozovnice za dijake in študente. In to v letu, ko je bilo potrebno varcevati na vseh koncih. Družinski prihranki so se merili v vec tisoc evrih letno. Moji nasledniki so korake na tej poti nadaljevali. Žal prepocasi, a v pravo smer. Ob letošnji noveli zakona smo v SDS predlagali, da se uvede brezplacen prevoz v medkrajevnem potniškem prometu ( vlak, avtobus) za upokojence, invalide ter starejše od 65 let. Predlog je bil sprejet. Brez glasu proti. Prevoz za upokojence , invalide in starejše od 65 let bo gratis s 1. julijem prihodnje leto. Medtem , ko se Šarceva vlada ukvarja z Levico, se Slovenska demokratska stranka ukvarja oz. rešuje težave ljudi. Iz vrocega poletja smo prešli v vroco politicno jesen. Pred poslanci so namrec kljucni dokumenti, ki bodo definirali financni okvir za naslednji dve leti – proracun. Seveda gre za vprašanje, ki neposredno vpliva na vsakega izmed nas. Seveda gre za razlicne poglede na prioritete, odvisno od posamezne stranke in posameznega poslanca. In seveda gre za uravnoteženje zmožnosti ter želja. da lahko predvsem delamo naprej. In tukaj je kljucno zaupanje.Ko sprejemamo odlocitve, imam vedno v vidu posameznika. Tako lahko vsak ukrep povežem z obrazom. Vidim konkretne posledice. In tudi politiki smo ljudje, z Pri slednjem pa je najbolj izpostavljen naš politicni sistem. Glede na posamezno vlogo, pri tem govorimo o koaliciji in opoziciji, so temu primerni tudi napori. Koalicijski poslanci moramo vedno upoštevati tako ukrep kot tudi njegove posledice. Opozicijski pa si lahko privošcijo vec, ker se zavedajo, da ukrepov, ki krepko vplivajo na državni proracun, koalicija ne more oziroma sme podpreti, ker se lahko zamaje celoten državni financni sistem. In naš sistem je krhek. Trideset let se ga je z delnimi ukrepi skušalo popravljati in dopolnjevati, posledice pa so na dlani. Na eni strani imamo še vedno delujoce javno zdravstvo in šolstvo, živimo v varni državi …, po drugi pa nenehno spremljamo v nebo vpijoce nepravicnosti. Jasno je, da si ljudje zaslužimo dostojno pokojnino, placo, enake možnosti za vse otroke, kakovostno zdravstveno oskrbo in vse, kar sodi zraven. Zagotovo sem vedno prvi v vrsti, ko je potrebno zagovarjati ukrepe za vecjo pravicnost, takrat pa se izpostavi politicna realnost. Vcasih je zato kakšen korak ali odlocitev navzven resnicno nelogicna. Je pa vedno v nekem logicnem sosledju in predvsem odgovorna. Vse se enkrat postavi na pravo mesto. Vcasih je za to potreben cas, vcasih vztrajanje, vcasih pa tudi trma. Od vsega naštetega imamo kot politiki cas omejen, ostalega pa dovolj, delo smo si sami izbrali, zato sprejemamo vse posledice. Z željo po ustvarjanju boljšega okolja. Tudi zato sem vedno na voljo vsakomur, ki mi želi kaj povedati, izpostaviti, predlagati, kritizirati. Lahko me poklicete po telefonu, pišete po elektronski pošti ali pa pocukate za rokav na cesti. Vedno si bom našel cas za vsakogar. Ker se to spodobi in ker je to odgovorno. Na koncu pa naj se zahvalim za vecer, ki je odstiral obzorja. V Krpanovem domu je društvo Hospic predstavilo svoje delovanje in pomoc umirajocim ter njihovim družinam. S takšnimi Ljudmi z veliko zacetnico, ki so tudi zakljucni del življenja obravnavali skozi prizmo pozitivnega pristopa, se brez težav poistovetim v iskanju rešitev. Hvala ker ste me povabili, sam pa bom naredil vse, da bom lahko društvu pomagal. Ker je to zadnji Pivški list v tem letu, vam vošcim mirno in lepo praznovanje v krogu ljudi, ki jih imate najraje, in vse najlepše v letu 2020. Predvsem pa zdravja. Vse dobro, (GSM: 051 358 200, e-pošta: robert.pavsic@dz-rs.si) Med najboljšimi podjetniki, ki so letos sodelovali v natecaju Inovativna Postojna, imamo tudi Pivcanki. Tina Hrabar, s svojim 'produktom' Razvoj otroka, je bila namrec po mnenju strokovne komisije deležna naziva Naj ideja, Tjaša Savkovic, iz kineziološkega centra Corpus, pa izbrana za Naj pitch.Velja omeniti, da je šlo v sklopu natecaja za petmesecno usposabljanje kandidatov, ki so imeli s pomocjo mentorjev možnost osvajati znanje skozi delavnice in predavanja ter oblikovali svoje ideje oziroma produkte in storitve do te mere, da bi bili privlacni in nepogrešljivi za nas, uporabnike. Obe podjetnici smo povabili k pogovoru in predstavitvi. TINA HRABAR, NAJ IDEJA Podjetniški inkubator Perspektiva Postojna je bil prvi naslov, na katerem je bila moja ideja slišana na nacin, ki je obrodil sadove. Ideje, zapisane na papir in dokaj amatersko oblikovan nacrt se je zacel uresnicevati prav tam, kjer je hitro poskocil stopnicko višje. Naslednjo priložnost sem zato izkoristila s prijavo na natecaj Inovativna Postojna 2019, kjer smo nekaj mesecev res pridno delali in sami sebi postavljali vedno vecje in težje izzive. Kar je seveda povzrocilo veliko prelomnico tako pri vsebinskem napredovanju, kakor tudi uspešni in boljši prodaji naših produktov. Razvoj otroka je projekt, ki se je rodil v istem casu kot moj prvi sincek, oblikovala ga je moja želja po najboljših možnih izkušnjah, ki jih lahko podarim svojemu otroku, hkrati pa tudi moja smer izobrazbe in moja profesija – sem dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in dokoncujem mag. študij Zgodnjega ucenja. Združila sem prijetno s koristnim, hkrati pa sem imela sreco, da sem ob sebi imela prave ljudi, izkušeno ekipo, ki mi je pomagala uresniciti mojo idejo. Skupaj smo ustvarili spletni program za razvoj dojencka, ki preko video vsebin, mejnikov, ciljev, opozorilnih znakov in drugih pomembnih informacij skrbi za razvoj na petih podrocjih možganov dojencka in je oblikovan tako, da je na spletu dostopen vsem, ki se odlocijo postati naši narocniki. Zaradi povpraševanja je nastala tudi fizicna verzija naših programov, knjigica Bibaja, v kateri so nekatere aktivnosti iz spletnih programov. Smo prvi v Sloveniji, ki združujemo razvojne aktivnosti na vseh najpomembnejših podrocjih razvoja s pedagoškega vidika. Trenuten fokus je usmerjen na napredovanje, spogledujemo se s tujimi trgi, pri tem ciljamo na nemško govorece države. Nacrtujemo tudi malo vecje projekte v sodelovanju z drugimi organizacijami in podjetji. Osebno si izredno želim ohraniti dober odnos z obstojeco ekipo, kar bi izpostavila kot temelj napredovanja, saj smo se v tem casu vsi ogromno naucili in šli skupaj cez težja in lažja obdobja. Upam si reci, da s skupnim znanjem in izkušnjami, ki jih imamo, prihranimo veliko casa, ko nacrtujemo, urejamo in pripravljamo stvari za naprej. Rada bi povabila vse bodoce in mlade starše, da obišcejo stran razvojotroka.si, kjer jih caka veliko poucnih, zanimivih, pa tudi brezplacnih vsebin o razvoju otroka. rešitve ter jih poducili o pomenu aktivnega življenjskega sloga. Kineziološki center pod imenom Corpus je že v obratovanju, zaposleni uspešno opravljamo svoje delo. Nudimo razlicne oblike vadb, kot so kineziološka vadba, terapevtska vadba, poporodna vadba za mamice, zdrava hrbtenica, fit seniorji z osteoporozo, funkcionalna (trx) vadba za moške in ženske, poporodna vadba z dojencki, osebni Gospodarstvo in kmetijstvo UVELJAVLJANJE OLAJŠAVE ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE CLANE Na Mobilni aplikaciji eDavki je na voljo predizpolnjen obrazec s podatki iz preteklega leta, na katerem preprosto potrdite ali spremenite uveljavljene vzdrževane družinske clane ali dodate nove vzdrževane clane. Elektronski obrazec ima v veliki meri vgrajena orodja za samodejno preverjanje vnesenih podatkov. Tako je manjša verjetnost, da oddate napacne podatke. Možnost oddaje dokumenta je 24 ur na dan, 7 dni v tednu, brez stroškov poštnine. Mogoc je stalen pregled nad tem, katere dokumente ste oddali ali prejeli prek eDavkov. Vsak že oddan dokument lahko tudi pregledate in ga do roka oddaje še popravite in ponovno oddate. PIVŠKE OŠTARIJE Catering Novak Tokrat v Pivškem listu gostimo mlado in nadobudno novinko na gostinskem podrocju, Polono Cesnik Novak iz Parij, ki se je svoje dejavnosti, priprave hrane na podrocju cateringa lotila pred kratkim. Polona, lepo pozdravljena. Povej nam, kako to da si se odlocila za ta poklic, oziroma da si še mlada podjetnica, kaj je bil razlog za takšno odlocitev? Glede na to, da prihajam iz gostinske družine, ni nic presenetljivega, da sem se tudi sama odlocila za to smer in marca letos, skupaj z možem, odprla catering. Poleg samega cateringa ponujamo tudi strežbo hrane in pijace na vecjih prireditvah. Povej nam, kakšen je bil zacetek, ste zadovoljni, kje vse ste se z ekipo pojavili, ob kakšnih priložnostih? Kljub temu, da se z dejavnostjo ukvarjamo vsega sedem mesecev, je bilo to obdobje za nas izredno uspešno. Uspešno smo »dali skozi« dve vecji prireditvi v naši obcini, in sicer Truck trial v avgustu in Festival vojaške zgodovine v septembru. Izkušnje smo nabirali tudi na drugih, nic manj pomembnih priložnostih, kot so razna poslovna srecanja, kulturne prireditve, otvoritve dogodkov, poroke, team buildingi, rojstnodnevne zabave, obletnice in še in še. S prednovoletnimi zabavami se pocasi polni tudi naš koledar za december. No, ker ne gre za tisto »klasicno« gostinsko dejavnost in doma nimaš odprte »oštarije«, poteka catering malo drugace. Kaj nam lahko poveš o tem? Dejavnost opravljamo v narocnikovih prostorih po dogovoru. Na njegovem domacem vrtu, poslovnih prostorih itd. Poskrbimo seveda tudi za ureditev prostora in dekoracijo. Narocniku lahko po želji zagotovimo tudi šotor, mize in klopi, pomagamo pa tudi pri iskanju ustreznega prostora za njegov dogodek. Kaj vse pa imate v ponudbi, kaj je tisto, kar vas dela posebne oziroma s kakšnimi željami se srecaš pri narocnikih? Težimo predvsem k ponudbi na višjem nivoju. Ljudem želimo ponuditi nekaj drugacnega, ne zgolj klasicnega piknika s pecenjem cevapcicev in vratovine. Nudimo velik izbor prigrizkov in finger food jedi, solat, jedi izpod peke, pred gosti režemo pršut ali pa jed pred njimi pripravimo v ponvici. In pa seveda, upam si trditi, najboljši golaž dalec naokoli, kuhan v kotlicku. Seveda pa še ogromno drugih jedi, vse je namrec odvisno od želje narocnika, s katerim se pred dogodkom srecam, si ogledam prostor, kjer bo pogostitev in se z njim dogovorim o ponudbi. V zadnjem casu je v medijih in tudi nasploh veliko govora o ponudbi jedi iz domacega okolja, turisti ki prihajajo k nam ali se peljejo mimo, so tudi na racun interneta in vseh socialnih omrežij vse bolj obvešceni in pouceni, prav išcejo ta t. i. »local food«, da hrana ni samo iz supermarketov. Ali je možno tudi pri tebi izbrati kaj podobnega? Po dogovoru je možna tudi samo ponudba domacih, lokalnih jedi, z živili lokalnih proizvajalcev: siri, suhomesnati izdelki, klobase, domace vrtnine, sadje, sadni sokovi, domace žganje itd. Naš cilj je med drugim tudi cim manj strežbe v plasticnem inventarju in cim vec na naravnih materialih. Hrana je tako postrežena na lesenih plošcah, dekoracija pa je, ce seveda narocnik nima drugacnih želja, vecinoma v domacem slogu. Cim vec lesa, travniških cvetlic in zelenja, lesenih svecnikov, žaklovine. Sliši se pravi imenitno, upam da bodo tudi naši bralci poklicali tvojo številko in se narocili na kakšno tvojo postrežbo, uslugo. Povej nam, kje se te da dobiti? Moja kontaktna telefonska številka je 040 230 182. In ker sva ravno na tej tocki, povej, kaj lahko ponudiva posebej za bralce Pivškega lista? Odlocila sem se, da kdor bi želel koristiti naše usluge in bo pravilno odgovoril na nagradno vprašanje, dobi naslednje nagrade: 1. nagrada – 10% popust pri naših storitvah 2. nagrada – 5% popust pri naših storitvah 3. nagrada – steklenica Srebrne radgonske penine Nagradno vprašanje pa se glasi: V katerem mesecu letošnjega leta sem zacela opravljati svojo dejavnost? Odgovore na vprašanje nam pošljite po elektronski pošti na naslov: pivski.list@pivka.si. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence. Za prevzem oziroma korišcenje nagrade vas vljudno prosimo, da izrežete kupon z objavo imen nagrajencev iz Pivškega lista, ter se s kuponom in enim osebnim dokumentom oglasite pri njih, ali jih poklicite glede korišcenja nagrade. Silvo Celhar V Parku vojaške zgodovine so ob koncu tretjega septembrskega vikenda sklenili že XIII. Festival vojaške zgodovine, ki je z odmevnim dogajanjem pritegnil množico skoraj 6.000 obiskovalcev. Rdeco nit celotnega festivala je letos ob stoletnici slovenskega vojaškega letalstva predstavljala zgodovina letalstva. Obiskovalci so si lahko kot dodatno festivalsko ponudbo ogledali dve tematski razstavi, in sicer razstavo Vojaškega muzeja Slovenske vojske Ljubljanska letalska stotnija in fotografsko razstavo Letala in helikopterji Slovenske vojske. Z letalstvom so povezane tudi nove pridobitve v Parku vojaške zgodovine, ki so bile ob festivalu prvic na ogled obiskovalcem. Ljubitelje letalstva so še posebej zanimale razbitine letala Supermarine Spitfire F.IX MJ116, padlega ob Ižanski cesti v Ljubljani pred natanko 75 leti; v okviru festivala pa je bilo prvic na ogled tudi vojaško trenažno letalo UTVA Aero 3, ki ga je Park vojaške zgodovine odkupil od Aerokluba Josip Križaj Ajdovšcina. Obeležitvi jubileja našega vojaškega letalstva in predstavitvi 15. polka je bila posvecena tudi osrednja tocka festivala. Šlo je za pravi »air show«, med katerim se je v zraku s preletom nad publiko uvodoma predstavil letalski starodobnik AERO-3 iz Aerokluba Postojna, ki so mu sledili dinamicni nastopi letal Slovenske vojske. Ovacije navdušenih obiskovalcev sta poželi predvsem letali Falcon 2000EX in pa, zahvaljujoc vratolomnim akrobacijam, Pilatus PC­9M Hudournik. Pri tleh sta v okviru staticne predstavitve obiskovalce pritegnila še helikopterja iz operativne sestave letalskih sil Slovenske vojske. Muzejske zelenice so tudi letos postale prizorišce vojaških taborov, s katerimi so vojaške uprizoritvene skupine predstavljale vojaško življenje skozi razlicna zgodovinska obdobja. Eden odmevnejših dogodkov festivala je bila zagotovo njihova uprizoritev vojaškega spopada iz II. svetovne vojne, v kateri je sodelovalo tudi vec oklepnih vozil. Tankovske gosenice so zaškripale tudi med predstavitvenimi vožnjami oklepne tehnike iz voznega dela muzejske zbirke in oklepnih vozil Slovenske vojske, dogajanje pa je zaokrožil bogat spremljevalni program. Park vojaške zgodovine se je z atraktivno zbirko eksponatov v zadnjih letih uveljavil kot priljubljena buticna destinacija za izvedbo najrazlicnejših dogodkov. Enega takšnih so gostili na petkov vecer, 4. oktobra, ko so tanki, letalo, helikopter in podmornica postali kulisa kulinaricnemu dogodku Skrivna vecerja. S tem se je Park vojaške zgodovine pridružil nizu ekskluzivnih lokacij, kjer so imeli kulinaricni navdušenci priložnost uživati v gastronomskih specialitetah priznanih kuharskih mojstrov. Vsak dogodek, priložnosti pripravil vse od predjedi iz jetrne paštete in divjacine, oslovskega tonata pripravljen kot del kulinaricnega in jesenskih njokov do ekskluzivne glavne jedi iz licnic divjega prašica, gob in pireja doživetja Skrivna vecerja, zaznamuje ter socnega tarta karamele s kavno smetano in jagodicevjem kot sladice. Jesensko vsakic nova destinacija izvedbe obarvan meni so dopolnila kakovostna vina Sveti Martin iz Vipave. Kulinaricni z razlicnimi kuharskimi mojstri. vecer v Parku vojaške zgodovine, v okviru katerega so si obiskovalci ogledali tudi Udeležence petkovega gastronomskega sam muzej in zbirke, je bil hkrati tudi zadnji dogodek iz serije Skrivna vecerja na dogodka je z izbranimi okusi tokrat Zelenem krasu, izveden v sodelovanju z RRA-jem Zeleni kras z namenom promocije razvajal vodja kuhinje v Hotelu Marina regije in njenega turizma. Posnetek dogodka je objavljen na povezavi na spletni v Izoli chef Ivo Tomšic, ki je ob tej strani Parka. Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine so v sredini novembra na manjši slovesnosti v okviru muzejske razstave Do pekla in nazaj odprli prenovljeno muzejsko vitrino. Razstava je bila odprta leta 2017 in je posvecena zgodbi padlih ameriških letal v drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Gre za pomembno in obsežno zgodovinsko temo (na slovenskem ozemlju je v letih '44 in '45 padlo kar 140 ameriških letal), ki predstavlja prav posebno izhodišce za sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo. Prenovljena vitrina je posvecena padcu letala B-24 »Double Trouble« pri Logatcu dne 25. februarja 1944. Vitrina je bila dopolnjena z dragocenimi predmeti iz zapušcine bombarderja podporocnika Georgea A. Evensa in strelca Salvatoreja P. Scafidija. Odprtje prenovljene vitrine so pripravili ob ameriškem državnem prazniku Dnevu veteranov, pri cemer sta pomembno težo dogodku dala nagovor namestnice veleposlanice Združenih držav Amerike ge. Susan K. Falatko in pa udeležba Paula J. Tripodija, Foto: Andrej Gaspari V Parku vojaške zgodovine so v nedeljo, 13. oktobra, vrhunec jesenske sezone kronali z že tradicionalnim Jesenskim pohodom po Krožni poti vojaške zgodovine. Obeti soncnega vremena so v kombinaciji s pestrim programom dogajanja letos k udeležbi pritegnili rekordnih 350 pohodnikov. Bolj vajeni samostojnega potepanja po naravi so se po slabih petnajst kilometrov dolgi pohodni poti lahko podali sami, za preostale pa so tokrat prvic pripravili tudi v celoti voden pohod z animiranimi postanki in okrepcili na osrednjih tockah. Ob poti so naleteli celo na lokalnega junaka Martina Krpana. Po okrepcilu na turisticni kmetiji Andrejevi v Narinu so udeleženci peturni pohod zakljucili nazaj v Parku vojaške zgodovine, kjer je vecina prijeten izlet sklenila še z ogledom zbirk in razstav. Poucno noto letošnjega Jesenskega pohoda po Krožni poti vojaške zgodovine so še zlasti poudarile dopolnjene in prenovljene informativne table ob poti o Turizem in narava Park vojaške zgodovine Park vojaške zgodovine so v sredini oktobra obiskali priljubljeni Atmosferci, slovenskim avtomobilisticnim entuziastom dobro poznana trojica avtomobilskih novinarjev, ki široko bazo sledilcev na svojem spletnem portalu redno razveseljujejo z zanimivimi vsebinami in video prispevki iz sveta avtomobilizma. Za vse bolj prepoznavnim imenom stojijo Ciril Komotar, Jure Gregorcic in Saša Kapetanovic, katerih obsežno strokovno znanje, poklicne izkušnje in velika strast do avtomobilov se odražajo v vsakem objavljenem prispevku. Eden odmevnejših v zadnjem casu je bila zagotovo dirka s kultnimi starodobnimi avtomobili iz obdobja nekdanje skupne države, rdeco nit preizkušanja zmogljivosti starodobnikov pa so obdržali tudi v najnovejši video epizodi, posneti v Parku vojaške zgodovine. Serijo avtomobilisticnih vsebin so tokrat dopolnili s posebnim prispevkom, v katerem so se namesto avtomobilov na poligonu za ponazoritvene vožnje pomerila tri starodobna oklepna vozila iz voznega dela muzejske zbirke Parka vojaške zgodovine in Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Svojo moc in mobilnost sta spletnim gledalcem predstavila kar dva veterana druge svetovne vojne, znameniti sovjetski tank T-34-85 in ameriški lovec na tanke M36, njima ob boku pa se je predstavil tudi nekoliko mlajši sovjetski vrstnik, tank T-55. Napeto tekmovanje in izid dirke starodobnih oklepnikov v Parku vojaške zgodovine si lahko ogledate na povezavi, ki je objavljena na spletni strani Parka vojaške zgodovine. Foto: Blaž Tomažin Jesensko sezono v Parku vojaške zgodovine so poleg pestrega muzejskega dogajanja zaznamovali tudi obiski vec visokih vojaških in diplomatskih predstavnikov iz Slovenije in tujine. Ob uradnem obisku v Sloveniji v sklopu konference nacelnikov obrambnih sil clanic zveze NATO v okviru vojaškega odbora NATA si je v sredini septembra Park vojaške zgodovine ogledal britanski letalski general (Air Chief Marshal) Sir Stuart Peach, predsedujoci Vojaškemu odboru zveze NATO, v spremstvu vojaškega predstavnika pri zvezi NATO brigadirja Davida Humarja in vodje Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju dr. Erika Kopaca ter ostalih delegatov. Konec septembra je Park vojaške zgodovine obiskal veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Pawel Czerwinski v spremstvu predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšce. V oktobru pa je direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic na spoznavnem obisku v Parku sprejel in pozdravil novega obrambnega atašeja Veleposlaništva Ljudske republike Kitajske v Sloveniji višjega polkovnika Yinsheng Zhanga. V okviru službenega obiska so v Parku oktobra gostili tudi varuha clovekovih pravic Petra Svetino s kolektivom sodelavcev. Visoki diplomatski predstavniki so se uvodoma seznanili z aktualnimi muzejskimi vsebinami, atraktivnimi novimi pridobitvami in celostno turisticno infrastrukturo muzejskega kompleksa, cemur je sledil še ogled aktualnih muzejskih zbirk in razstav. Parku vojaške zgodovine so ob tem izrazili vse pohvale za uspešno delo na podrocju predstavljanja in promocije vojaškozgodovinske in tehnicne dedišcine. Park vojaške zgodovine NA OGLED RAZBITINE ZNAMENITEGA SPITFIREJA Med novostmi jesenske sezone zbujajo veliko zanimanje obiskovalcev razstavljene razbitine znamenitega britanskega letala Spitfire F.IX MJ116, padlega ob Ižanski cesti v Ljubljani 18. septembra 1944. Enosedežni lovec je bil del 73. eskadrilje zracnih sil Združenega kraljestva, takrat stacionirane na letališcu Canne pri Foggii na južnoitalijanski obali Jadrana, in je tega dne s skupino letal poletel nad Ljubljano s ciljem obstreljevanja vojaškega letališca v Polju in železniške proge v Zalogu. Letalo, ki ga je pilotiral vodnik Peter J. Clark, Južnoafrican v službi RAF-a, je bilo v ostrem odzivu nemške protiletalske obrambe zadeto s strani. Nepoškodovanemu pilotu je uspelo še pravocasno odskociti in varno pristati na obrobju Ljubljane, medtem ko je spitfire kmalu po usodnem zadetku strmoglavil in se z leti pogreznil v barjanska tla. Ob 75-letnici sestrelitve kultnega spitfireja je Arheološki raziskovalni konzorcij za konzorcija sklenila v oktobru, ko so na Ižanski cesti iz Ljubljano po narocilu Muzeja in galerij mesta Ljubljane na barjanskih tal uspešno pridobili še letalski motor Rolls-Royce podlagi predhodne arheološke terenske raziskave uspešno Merlin 63 skupaj z nekaterimi drugimi kosi. izpeljal prvi del dviga ostankov letala. Izkopane razbitine so bile prepeljane v Park vojaške zgodovine, kjer so bile po Skladno z dogovorom je bil v Park vojaške zgodovine ustreznih konservatorsko-restavratorskih posegih skupaj s prepeljan tudi letalski motor, ki bo po zakljucenih muzejskih tematsko razstavo in muzejsko predstavitvijo arheoloških postopkih pomembno dopolnil muzejski prikaz razbitin izkopavanj umešcene v muzejsko postavitev. Projekt dviga padlega spitfireja. ostankov spitfireja je ekipa Arheološkega raziskovalnega V sredini novembra je v Ljubljani potekala slovesna razglasitev zmagovalcev vseslovenskega tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna, med katerimi se je v kategorijo najboljših tematskih pohodnih poti po Sloveniji s tretjim mestom uvrstila tudi Krožna pot vojaške zgodovine. Prestižni natecaj v izvedbi Turisticne zveze Slovenije že vrsto let ocenjuje kakovost turisticne ponudbe slovenskih mest in krajev, urejanje in skrb za lokalno okolje ter gostoljubje prebivalcev, s cimer promovira in spodbuja razvoj domacega turizma. Turisticne destinacije so v okviru tekmovanja nominirane po tematskih sklopih, in sicer poteka poleg izbora za najbolj urejena mesta, najboljše turisticne in izletniške kraje, kampe, prenocišca in ostale sklope tudi izbor za zmagovalca v kategoriji tematskih poti. Tematska Krožna pot vojaške zgodovine, s katero upravlja Park vojaške zgodovine, povezuje muzejski kompleks, podzemno utrdbo Alpskega zidu na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem in turisticno vas Narin. V zadnjih letih se je zaradi raznolikih vsebin, privlacne pokrajine in urejene infrastrukture s smerokazi, markacijami in informativnimi tablami uveljavila kot priljubljena pohodniška destinacija. Na pomemben doprinos Krožne poti vojaške zgodovine pri razvoju turisticne ponudbe na Pivškem je opozorila tudi državna ocenjevalna komisija natecaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Iz široke mreže pohodnih poti po Sloveniji je strokovna komisija Krožno pot vojaške zgodovine letos umestila na listo 28 nominirancev v tekmovanju za izbor Naj pot 2019, kjer je bila v finalnem krogu uvršcena med tri najboljše aktualne pohodne tematske poti. V sosešcini so se na natecaju dobro odrezali tudi Park Škocjanske jame z zmago v izboru za najboljši izletniški kraj ter Youth hostel Ars Viva Stari Trg pri Ložu v kategoriji najboljših mladinskih prenocišc in Postojna v kategoriji najbolj urejenih srednje velikih mest z uvrstitvijo na tretjem mestu. Iz Parka vojaške zgodovine cestitajo vsem sonagrajencem iz regije ter vsem ostalim nagrajencem letošnjega tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Park vojaške zgodovine Zadnja septembrska nedelja je na prizorišce, kjer se je pelo, plesalo, pomenkovalo, predvsem pa je dišalo po najrazlicnejših jedeh in pijacah pa tudi izdelkih, pred Krpanov dom privabila številne obiskovalce. Tradicionalna prireditev Okusi pivških jezer, katere namen je promocija domace kulinarike ter tudi vseh ostalih dejavnosti, v katerih se udejstvujejo Pivcani, je namrec odmevala tudi v širši regiji. Letos so dogodek obiskali in popestrili celo prijatelji iz pobratenega Duracha in ponudili svoje bavarsko pivo. Sicer pa so na stojnicah svoje edinstvene in tradicionalne dobrote pripravili: vasi Drskovce, Juršce, Narin, Palcje, Parje, Petelinje, Pivka, Selce, Slovenska vas, Stara Sušica, Suhorje, Buje in Zagorje. Kuhala so tudi društva in institucije: ucenci OŠ Pivka in OŠ Košana, Obcina Pivka, KP Pivška presihajoca jezera, Park vojaške zgodovine, Kulturno društvo Lipa Pivka, Turisticno društvo Pivka, Športno društvo Pike, Cebelarsko društvo Pivka, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Kmetijski krožek, Društvo Mladi za Pivko. Ob dobri hrani in pomenkovanju je vzdušje že tako veselo in prijetno, ob kulturnem programu, ki so ga obogatili Vokalna skupina Jezerke, Kulturno društvo Pivka, Kulturno društvo Juršce, Šola harmonike Matic Štavar, Orkester Nika Polesa, Miloš Možina ter glasbena skupina Suho cvetje, pa je bila septembrska nedelja znova ena od doživetij, katerega se dolgo radi spominjamo in je zaradi tega spodbuda, da se Okusi pivških jezer zgodijo tudi naslednje leto! DKH VABLJENI V CUDOVITO NARAVO, VABLJENI K PIVŠKIM JEZEROM! Novembrsko deževje je napolnilo naša carobno lepa jezera. Z vodo preliti so ravninski deli pokrajine ob (pre)napolnjeni reki Pivki in seveda jezerske kotanje. Krajinski park Pivška presihajoca jezera in Foto klub Sušec Ilirska Bistrica v sodelovanju s Turisticnim društvom Pivka je z oktobrskim odprtjem foto razstave v galeriji Krpanovega doma zakljucil fotonatecaj »Pivška presihajoca jezera 2019«.Prizori iz naše okolice, predvsem zaradi narave in pojavov, so nekaj edinstvenega. Prav vsi avtorji so v svoje fotografije zajeli cudovite utrinke. Prikazali so trenutke, preobrazbo in razlicne obraze jezer, vremenske vplive in pojave… Zmagovalno fotografijo letošnjega natecaja je posnel domaci ljubitelj fotografije Branko Cesnik, ki sicer tudi redno z našim uredništvom nesebicno deli vse lepote naše okolice, ki jih z veseljem objavljamo. Cestitke! O JAVORNIŠKIH GOZDOVIH V zacetku novembra je Ekomuzej Pivških presihajocih jezer gostil številne slušatelje, ki jih je zanimalo predavanje o zgodovini Javorniških gozdov. Gozdovi na Pivškem so bili pred sto in vec leti popolnoma drugacni kot danes. Krajina je bila gola, z gozdovi se je gospodarilo drugace. V tistih casih se je v Javornikih še vedno bohotila Cesarjeva hoja, hiše v gozdovih, ki so sedaj prazne, so bile polne življenja. Vse to in še vec zanimivosti ter pogled na Javorniške gozdove je skozi predavanje, ki je potekalo v okviru projekta cezmejnega sodelovanja NATURE&WILDLIFE, razkrila mag. Špela Koblar Habic. Jesenski veceri v Ekomuzeju tudi letos privabljajo z najrazlicnejšimi zanimivostmi in kakovostnimi vsebinami. Cetudi je bila v naših krajih gostja že veckrat, je priljubljena Dušica Kunaver, s svojo cutnostjo do narave, spoštljivostjo in slikovitostjo, ki jo izraža v povezavi z našim okoljem, znova navdušila vse obiskovalce. V okviru projekta Nature & Wildlife je bil namrec vecer posvecen zgodbam v turizmu z gozdno tematiko. Širokemu in globokemu poznavanju ljudskega izrocila, ki ga ima Dušica, so vsi prisotni z veseljem prisluhnili. Govorili smo o drevesih, živalih, vilah, škratih, legendah in recenicah. Seveda ni šlo brez petja ljudskih pesmi, katerim smo pritegnili prav vsi zbrani. Dušica Kunaver je ob oktobrskem obisku v Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer zapisala: "Ekomuzej je vsakemu obiskovalcu prijazno in prijetno mesto, kraj kjer se pocutiš domace ob lepih slikah, živalicah, cebelicah, vodi, gorah, ob lepotah naše dežele. Na prostoru na katerem je muzej, ne more biti lepšega razgleda. Upajmo, da boste muzej ohranili tak kakršen je, vsem nam je zelo drag. Današnje druženje s krajani ob vsebini gozda je bilo tudi za mene dragoceno doživetje." Krajinski park Pivška presihajoca jezera Januarja 2020 bo v ocenjevanje IUCN, Svetovne zveze za varstvo narave, oddan nominacijski dosje za uvrstitev Klasicnega krasa na Unescov seznam svetovne dedišcine. Obmocje Klasicnega krasa, kakor ga obravnava dosje, meri 25.000 hektarov, še precej vecje pa je njegovo vplivno obmocje. Kot izjemne univerzalne vrednosti vredne vpisa na seznam svetovne dedišcine so prepoznana dobro ohranjena kraška polja s hidrološko in speleološko mrežo (Cerkniško, Planinsko in Pivška presihajoca jezera), kraški pojavi, speleobiologija, zgodovina raziskovanja krasa in kraških pojavov, razvoj idej o nastanku krasa in kraških pojavov. V okviru ocenjevalne misije, ki je v septembru potekalo na obmocju nominacije, sta obcino Pivka obiskala ocenjevalca Kyung Sik Voo in Oliver Avramoski, predstavnika Mednarodne zveze za varstvo narave. Srecala sta se s predstavniki Slovenske vojske ter deležniki, ki so sodelovali pri oblikovanju dosjeja za kandidaturo. Srecanja v Krpanovem domu so se udeležili predstavniki društev, turisticni ponudniki, predstavniki zavodov, župani obcin, ki so del nominacije, predstavniki Unescovega urada v Sloveniji in ministrstva za okolje in prostor, strokovnjaki ter predstavniki Javnega zavoda Park Škocjanske jame, ki so proces oblikovanja dosjeja vodili in koordinirali ves cas, pet let. Ocenjevalca sta se podala na razgledno tocko nad Petelinjskim jezerom, se sprehodila do požiralnika, si ogledala Ekomuzej in si ogledala tudi Cistilno napravo Živa. Terensko ocenjevanje in mnenje dveh terenskih ocenjevalcev sta le ena izmed številnih faz postopka, ki bodo pripeljali do koncne ocene tudi številnih drugih ocenjevalcev o tem, ali je Klasicni kras s svojimi kraškimi polji, hidrologijo in zgodovino oziroma zacetki raziskovanja krasa na sploh izjemne univerzalne vrednosti. Odlocitev o tem bo znana predvidoma aprila prihodnje leto. DKH Foto: Obcina Pivka Turizem in narava V Krajinskem parku Pivška presihajoca jezera smo v novembru gostili snemalno ekipo TV Slovenija. Novinarka Branka Preden in njeni tehnicni sodelavci so posneli gradivo za petminutni prispevek v oddaji Slovenski magazin, ki prikazuje lepote Slovenije. Oddaja je namenjena predvsem tujemu medijskemu trgu, možnost ogleda pa imamo tudi gledalci slovenske nacionalke in njene "podružnice" TV Koper-Capodistria. Oddaja bo na sporedu TV Slovenije v soboto, 30. novembra, ob 17.25. Vabljeni k ogledu! Krajinski park Pivška presihajoca jezera Konec septembra sta Krajinski park pivških presihajocih jezer obiskali predstavnici Programa za varstvo narave iz Severne Makedonije. (Nature Conservation Programme in North Macedonia). Prihajata iz regije Bregalnica, kjer želijo zavarovati dve naravni obmocji. Obisk je bil študijske narave, seznaniti sta se želeli z nacinom upravljanja Krajinskega parka in Ekomuzeja Pivških presihajocih jezer, saj tudi v njuni domaci regiji Bregalnica stremijo k zavarovanju dveh naravnih obmocij. Gostji sta se srecali s sodelavkami ekipe KPPPJ ter z županom, bili sta prisotni tudi na delavnici, ki smo jo organizirali na temo usmerjanja obiska v našem parku. V okviru svojega obiska so ju sprejeli še predstavniki Zavoda za gozdove Postojna, v Parku Škocjanske jame in Parku vojaške zgodovine. Informacije o Župani obcin Primorsko notranjske regije so konec septembra ob obeležitvi svetovnega dneva turizma podpisali dokument Zelene politike slovenskega turizma. Podpis listine dodatno utrjuje skupno zgodbo, prizadevanja in sodelovanje šestih obcin na destinaciji Zeleni kras, ki spoštuje in zasleduje deset trajnostnih nacel. Le-ta so del nacionalnega programa in certifikacijske sheme, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Priprave na nominacijo oziroma prijavo, ki bi naši destinaciji prinesla uveljavljen znak »Slovenia Green«, se zadnje leto aktivno vrstijo, rok za njihov zakljucek je bil v sredini oktobra 2019. V tem obdobju je bila opravljena analiza ponudbe, gibanja turisticnih tokov in priprava dokumentov, ki bodo predstavljali osnovo za nadaljnje delo na destinaciji. Veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi delu s turisticnimi ponudniki, usmerjanju za pridobivanje nastanitvenih certifikatov na podrocju trajnosti in ekologije ter izobraževanju usposobljenih vodnikov za kakovostno predstavitev destinacije skozi nacela kodeksa slovenskih turisticnih vodnikov. Objava rezultatov oziroma destinacij, ki bodo prejele znak »Slovenia Green«, bo predvidoma v zacetku novega leta. Obenem pa ponudnike nastanitev obvešcamo o možnosti prijave na razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo v letošnjem in prihodnjem letu sofinanciralo pridobivanje eko certifikata EU Marjetica (ECOLABEL). RRA Zeleni kras PRIZADEVANJA IN NADALJEVANJE RAZISKAV ZA MOŽNOSTI DODATNEGA VODNEGA VIRA Sprva triletni projekt iskanja možnosti za dodaten vodni vir na našem obmocju, ki pa se mu je cas izvedbe podaljšal še za dodatno leto in se bo zakljucil februarja prihodnje leto, je glede na zbrane rezultate in ugotovitve deležen velikega zanimanja. Gre vendarle za kakovostno raziskovanje, ki morda obmocju Postojne in Pivke v prihodnje obeta dodatni vodni vir za oskrbo s pitno vodo in s tem odpravo bojazni, ki nam jo nemalokdaj povzroca sicer izjemen in edinstven kraški svet, cigar izviri so zaradi posebnih lastnosti pretakanja voda v podzemlju še posebej ranljivi za onesnaženje. Podatki skrbno nacrtovanega triletnega raziskovanja so bili javnosti temeljito že predstavljeni, in sicer v letošnjem maju. Kot najbolj perspektiven vir za morebitno zajemanje v prihodnosti je bila takrat izpostavljena Jama v Ždinku, kazala pa so se tudi odprta vprašanja o dostopu do Javorniškega toka v Planinski jami. V letošnjem letu je potekalo dodatno jamsko potapljanje in pregledovanje jamskih kanalov v Matijevi jami, podrobno analiziranje vode v Jami v Ždinku. Kljub neugodnim hidrološkim razmeram se je izvedla tudi jamarska odprava v Rakov rokav Planinske jame, kjer so potapljaci v sifonu Javorniškega toka namestili nove merilce na približni globini 40 m in cca 60 m oddaljenosti od Skrivnostnega jezera. Odvzeti so bili tudi vzorci vode za mikrobiološke analize, in sicer v Rudolfovem pristanu, Skrivnostnem jezeru pri vrtini, v Javorniškem toku na 15 m globine in Javorniškem toku na 40 m globine… Do izteka projekta se bodo izvedle še dodatne mikrobiološke in kemijske analize surove vode. Izsledki in rezultati enoletnega dela bodo predstavljeni v zacetku prihodnjega leta. Kot je bilo že veckrat omenjeno, so glede na pridobljene rezultate, smernice in kakovostne podlage za zagotovitev dodatnega vodnega vira, veliki interesi in prizadevanja za nadaljevanje in poglobitev projekta. S tem namenom je bil na septembrski seji skupnega organa obcin Postojna in Pivka tudi sprejet sklep o pripravi programa nadaljnjih aktivnosti in raziskav, ki bodo del vnovicne prijave na razpis, ki bo predvidoma objavljen do konca letošnjega leta. Glede na nacrtovano bi šlo tudi v tem primeru za triletni projekt v sodelovanju obcin Postojna in Pivka, podjetja Kovod Postojna,d.o.o. in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (kot vodilni partner). DKH IZJEMNOST VODE ODSLEJ PRIKAZUJETA DVA DOMACA DOKUMENTARNA FILMA Projekcija dveh novih dokumentarnih filmov sredi novembra Pivka. Partnerji v projektu so še Kovod Postojna, d.o.o, Javno v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici, ki sta nastala v okviru podjetje komunala Ilirska Bistrica, d.o.o., JSKD – Obmocna projekta “Ohranjanje naravnih virov za lepši jutri - Vir izvir", izpostava Ilirska Bistrica, Kulturno društvo Hrušica, Zavod nas je znova opomnila na to, kako pomembna in izjemna je TV Galeja in Studio Proteus, produkcija audio video kaset, voda. Gre za nenadomestljivo dobrino, ki pomeni življenje – za d.o.o., Postojna. cloveka, rastline in živali. Voda v naših krajih je poganjala tudi DKH mlinska kolesa, vplivala na razvoj gospodarstva, prometnih povezav … Filma, ki s precudovitimi prizori in obilo izcrpnih informacij kažeta vse to, sta nedvomno pomembna pridobitev, na katero smo resnicno lahko ponosni. Tako na ustvarjalce in strokovnjake, kot tudi na naravo in okolje, v katerem živimo. Filma „Voda in njena moc“ (režija Aleksander Kušlan) in “Naravna dedišcina ob Veliki vodi“ (režija Alenka Furlan Cadež in Manuel Tomšic) predstavljata naravno in kulturno dedišcino, prikazujeta uporabo in skrb za vodo nekoc in danes, ozavešcata o pomembnosti spoštljivega ravnanja z naravnimi viri ter prikazujeta slikovitost življenja na obmocju reke Reke. Vlagatelj in vodilni partner v projektu, skozi katerega se je izvedlo tudi delavnice in etnografska razstava, je VASCOM Zavod za informiranje in videoprodukcijo EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI Obcina Pivka je v septembru, sedaj že tradicionalno, sodelovala pri projektu »Evropski teden mobilnosti«. Letos smo pri aktivnostih sodelovali tudi mladi. Priceli smo v ponedeljek, 16. septembra s Pešbusom, kjer so se ucenci v šolo (en teden) odpravili peš v organiziranih skupinah po vnaprej doloceni poti in urniku, v spremstvu odrasle osebe. Osrednji dogodek letošnjega tedna mobilnosti se je odvijal v sredo, 18. septembra v Krpanovem domu. Za ucence razredne stopnje osnovne šole se je zacelo s predstavitvijo slabovidne osebe s psom vodnikom in pravili, ki jih moramo upoštevati, NA OSNOVNI ŠOLI IN VRTCU KOŠANA Dan mobilnosti smo praznovali vsak malo drugace. Žirafice in Žabice so dan preživele aktivno. Odpravile so se na planinski pohod proti Gradišcu, dopoldne pa so si popestrile z razlicnimi gibalnimi nalogami. Sloncki, ki so malo vecji, pa so se pogovarjali o tem, kaj beseda mobilnost sploh pomeni. Prišli so do zanimivih idej in sicer, da je Dan mobilnosti, dan ko praznujemo telefone, ko avti vozijo zelo hitro, ko hodimo ali ko tekamo, na koncu pa so le ugotovili, da je to dan brez avtomobilov. Pogovarjali so se tudi o prometu, obnašanju na cesti in prometnih znakih ter se sprehodili po Košani. Naši šolarji pa so zaprto cesto izkoristili za ustvarjanje likovnih umetnij na asfaltu. Dan smo si prilagodili in v njem zelo uživali. NA OSNOVNI ŠOLI IN VRTCU PIVKA Tudi letos se je naša šola v sodelovanju z obcino Pivka aktivno vkljucila v Evropski teden mobilnosti. Imeli smo Pešbus (ucenci iz Pivke so v spremstvu odraslih spremljevalcev v tem tednu dva dni peš prihajali v šolo, in sicer iz smeri Kosovelove in Kolodvorske ceste, Petelinj in Radohove vasi), kolesarski športni dan za ucence 9. razreda na vrh Korena ter ogled kinopredstav, ki so bile na temo okolja in nevarnih podnebnih sprememb. ce na cesti srecamo slepo in slabovidno osebo. Sledil je ogled tematskega animiranega filma Wall-e, ki govori o zadnjem robotu na planetu Zemlja, ki ocisti planet. Ucenci predmetne stopnje pa so si ogledali dokumentarni film z naslovom »Pred potopom« z Leonardom DiCapriom v glavni vlogi, ki govori o vplivih globalnega segrevanja na naš planet. V popoldanskem casu je v predavalnici Krpanovega doma potekalo še predavanje Sabine Karajkovic in Tiborja Pranjica z naslovom Hoditi peš in biti zdrav, to je sedaj vprašanje? Danijel Kovacic Grmek Foto: Vrtec Pivka Foto: OŠ Košana Turizem in narava V Sloveniji je obicaj prižiganja svec na grobovih še posebej razširjen. Še posebej je bilo to poudarjeno ob nedavnem prazniku Vseh svetih, ko po statistiki prižgemo 10 milijonov svec. To je v povprecju 12 svec na gospodinjstvo. Slovenci na leto prižgemo 15 milijonov svec, kar pomeni 30 milijonov evrov in 6000 ton odpadkov. Ekološko vprašanje se nam ob tem kar samo ponuja. Kje je rešitev, kajti popolnoma se temu obicaju ne bomo izognili? Strokovnjaki in ekologi nas spodbujajo, da namesto plasticnih prižigamo svece s steklenim ali keramicnim ohišjem in uporabljamo tekoci vosek, ki ga po potrebi dolivamo. Predlagajo prižiganje svece iz cebeljega voska, ki gorijo dlje in so naravno odišavljene. Elektronske svece so problematicne, ker je na leto potrebno zamenjati šest do osem baterij. Okolju veliko bolj prijazne so solarne svece, ki delujejo na soncne celice. Ce že posegamo po plasticnih svecah, izberimo tiste z ohišjem iz polipropilena, ki je bolj primeren za recikliranje. Poišcimo torej trikotnik s številko pet na sredini ali napis PP. Slovenska KARITAS letos v akciji » Manjša sveca, za socloveka sreca« poziva k uporabi manjših svec, ki gorijo krajši cas. S tem bomo kot posamezniki prispevali k varovanju okolja. Privarcevana sredstva pa lahko podarimo za ljudi v stiski. Sveca Karitas je izdelana iz materiala, ki se v celoti reciklira. Za obcinsko Komisijo za uporabnike javnih dobrin! Majda Žužek Foto: arhiv LD Pivka Redkokdaj se zgodi, da imamo priložnost govoriti z lovko, ki navdušeno in zavzeto opravlja svoje poslanstvo. Žensk, ki se odlocijo za tovrstno aktivnost, je zares malo. Obiskala sem gospo Viktorijo Gorjanc, ki je že od nekdaj s svojim možem hodila na lov. Leta 1985 se je odlocila postati prava lovka, zato je zacela s pripravništvom. Od nekdaj ima rada naravo in živi z njo, rada opazuje živali, jih krmi in zanje skrbi. Tako se je odlocila, da bo še formalno postala lovka. Leta 1988 je opravila lovski izpit in postala polnopravna clanica v Lovski družini Pivka. Danes je skrbnica njihove lovske koce. Skrbi pa tudi za mlade in jih pomaga vzgajati, da bodo nekoc zrasli v prave in poštene lovce. Spletel se je pogovor z gospo Viko in radi bi jo nekoliko predstavili bralcem Pivškega lista. Ali se spomnite kakšnega posebnega dogodka iz vaših preteklih lovskih dni? Dogodkov je bilo veliko. Marsikatero noc sem z možem Tonetom preživela na preži. Cakala sva na medveda, pa ni bilo nic. Zjutraj sva se odpravljala domov in glej, ko sva odhajala, nama je pot preckala medvedka z dvema mladicema. Ali pa, ko sem s svojo prepelicarko hodila cez Osojnico. Zavohala je divjad, bilo je nenavadno in kar naenkrat se je pripodilo kakih 18 divjih prašicev v koloni, ubrali pa so svojo pot ne menec se zame in za psa. Velicasten pogled! Kaj ste delali pri lovski družini? Že vsa leta sem aktivna clanica Lovske družine Pivka. Sem skrbnica naše lovske koce. Pomagam pri lovskih taborih za mlade. Letos sem skrbela za 21 bodocih mladih lovcev, ki jih zanima lovstvo, da niso bili lacni in da so se dobro pocutili. Seveda sem tudi vzgojno delovala, saj menim, da je vzgoja pravih lovcev najpomembnejši vidik izobraževanja. V koci skrbim, da vse poteka brezhibno in da so stvari na mestu. Na lov hodim precej manj, saj to pride z leti, ko clovek raje opazuje, kot ustreli. Lani ste praznovali 120-letnico organiziranega lovstva na Pivškem. Cesa se spominjate? Bilo je prijetno praznovanje, od Lovske zveze Slovenije pa sem prejela Zlati znak za lovske zasluge, na katerega sem ponosna. Ali imate lovci kakšen poseben izziv v današnjem casu? Da. Imamo posebno nalogo. Naše naravno okolje je že tako ogroženo, da moramo lovci ravnati skrbno, strokovno in preudarno z naravnim bogastvom. Treba je ohranjati divjad v naravi, saj nas divje zveri gotovo bolj spoštujejo, kot mi njih. Pa mi za zakljucek pogovora zaupajte še vaše sporocilo bralcem. Vsem ljudem dobre volje svetujem, naj poskrbijo zase in naj se veselijo življenja, kajti v vsaki stvari, še posebno pa v naravi, lahko najdemo kaj lepega in koristnega. Irena Margon MLADI LOVCI NA TABORU V avli Krpanovega doma je v zacetku septembra potekal zakljucek tridnevnega lovskega tabora Postojnsko­bistriške zveze lovskih družin. Lovska tabora sta za osnovnošolce potekala v lovišcih Lovske družine Pivka (tridnevni tabor) in Lovske družine Prestranek ter Hrenovice (dvodnevni tabor). Tema letošnjega tabora je bila spoznavanje življenjskega okolja prostoživecih živalskih vrst (medved, volk s poudarkom na risu). Zbrane mlade in njihove starše je ob uvodu pozdravil mag. Aleš Klemenc, podpredsednik LZS in vodja organizacijske enote Postojna in Ilirska Bistrica. Podžupanja Obcine Pivka Jana Gržinic je v govoru poudarila, da moramo najti kompromise glede na predloge lovcev, živinorejcev in vseh MED NAJMLAJŠIMI RAZSTAVA OTROŠKIH KIPARSKIH IZDELKOV Mladi umetniki so v Krpanovem domu pripravili razstavo kiparskih umetnin, ki so jih otroci ustvarili v sodelovanju z umetnico Uršo Toman v okviru projekta SKUM. Vrtec Pivka OSNOVNA ŠOLA KOŠANA DOBILI SMO NAZIV KULTURNA ŠOLA V petek, 20. septembra 2019, smo ravnateljica Neva Brce, uciteljica Urška Tušar in dve ucenki odšli v Mokronog na zakljucni dogodek projekta Kulturna šola. Potekal je od jutra do popoldneva, v tem casu so se dogajale razlicne dejavnosti, ki so nam jih pripravili prijazni gostitelji. Ucenci so se udeležili likovne, literarne, gledališke, kuharske in glasbene delavnice, ucitelji smo se seznanili z nastajanjem slikanic za otroke, ravnatelji pa so si ogledali šolski okoliš z novo podružnicno šolo z veliko telovadnico, ter prekrasno posestvo Prule. Na zakljucni prireditvi so naši šoli podelili naziv Kulturna šola, ki ga bomo »nosili« do leta 2024, pa ne samo to. Po zaslugi naše uciteljice Marije Mršnik, ki že skoraj trideset let »vzgaja« narecno zgovorne vaške klepetulje ter popestri kulturne prireditve na šoli in lokalnem okolju, smo prejeli tudi posebno priznanje za doprinos k ohranjanju kulturne dedišcine. Zelo zadovoljni in polni lepih vtisov, ki so izhajali tako iz narave kot kulture, ki smo ju bili deležni, smo prišli domov. MEDNARODNA KONFERENCA - UCENJE ZA ŽIVLJENJE Izobraževanje V zacetku oktobra je v organizaciji Osnovne šole Košana v Parku vojaške zgodovine potekala 1. mednarodna konferenca “Ucenje za življenje – novi pristopi v poucevanju”. Po pozdravu ravnateljice Neve Brce in nagovoru mag. Janka Boštjancica, ki je predstavil nastanek in ponudbo Parka vojaške zgodovine, je v aktivnem prispevku program FIT4Kid predstavila univ. dipl. fiziologinja Barbara Konda. Na koncu pa je Darja Kranjc opisala delo Mreže šol Parka Škocjanske jame. Sledili so prispevki v socasnih treh sekcijah. 81 predavateljev je svoje izkušnje in primere dobre prakse na razlicne nacine prikazalo poslušalcem. Med odmorom je bil omogocen ogled Parka vojaške zgodovine in podmornice. Po zakljucenih prispevkih pa smo se srecali na prijetnem neformalnem druženju. OŠ Košana OSNOVNA ŠOLA PIVKA EKIPA DECKOV DRŽAVNI PRVAK V ULICNI KOŠARKI Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je s finalom koncalo letošnje tekmovanje v ulicni košarki. Ekipa fantov 6. razredov, v postavi Bergoc Tristan, Podržaj Vilijem, Tomažic Aleks in Grošic Samed je že na regijskem prvenstvu, ki je potekalo junija meseca v Postojni, osvojila 1. mesto in se tako uvrstila v finale, ki ga je gostila Ljubljana. V svoji predtekmovalni skupini so zabeležili dve suvereni zmagi in se uvrstili med 3 najboljše. Naša ekipa je najprej premagala ekipo Branika 1 iz Maribora, nato pa v napeti koncnici še ekipo Slovana iz Ljubljane. Med izmenjavo ucencev v okviru mednarodnega projekta Erasmus+, ki je potekal od 7. do 12. oktobra 2019 na Osnovni šoli Pivka, so se ucenci iz Italije, Poljske, Velike Britanije, Cipra in Slovenije izvrstno izkazali. 'Potovanja' kot tema srecanja je navdušila vedoželjne mlade, saj so v narodno mešanih skupinah oblikovali virtualne turisticne agencije in pripravili programe za tridnevna potovanja v državah partneric. Ucenci so delali suvereno in njihovo znanje IKT ter anglešcine kot jezika sporazumevanja, je bilo ocitno. Nastajale so cudovite spletne strani, ki bi res lahko predstavljale prave turisticne agencije. Da ne bi to doživetje ostalo le pešcici ucencev, je cela šola zacutila evropsko dimenzijo v delavnicah na temo Prevozna sredstva skozi cas, ki so se odvijale istocasno, in s skype konferenco, ki smo jo imeli v živo med zakljucno prireditvijo v veliki avli šole z ucenci iz italijanske partnerske šole iz mesteca Sant’Agata dei Goti blizu Neaplja, s katero so skupaj zapeli 'We are the world'. Kot vsakic doslej, so bili tudi tokrat tuji gostje navdušeni nad našo malo Slovenijo, pohvalili pa so tudi slovensko kulinariko. Neposredno sodelovanje v mednarodnih izobraževalnih projektih bogati vse vpletene, tako ucence, ki postanejo bolj samozavestni in motivirani za bodoce podvige, ucitelje, ki z lastnimi mednarodnimi izkušnjami bogatijo sebe in svoj nacin poucevanja, kakor tudi starše, ki nudijo svojim otrokom širši pogled na svet, jih ucijo medsebojnega spoštovanja in razumevanja razlicnosti ter s tem širijo evropsko državljanstvo. OŠ Pivka POCITNIŠKO VARSTVO MED KROMPIRJEVIMI POCITNICAMI Pocitnice so cas, ko se ucenci nekoliko oddahnejo od šole in priložnost, da se brezskrbno prepustijo igri in zabavi. Tako smo v sklopu programa za otroke in mladostnike »Popoldne v Pivki« med pocitnicami organizirali pocitniško varstvo in poskrbeli ravno za to – brezskrbno druženje in ogromno zabave. Igrali smo družabne igre, se pomerili v turnirju namiznega nogometa, si izdelali svojo štampiljko in si sešili zvezek, iz odpadnega listja oblikovali ježka in lepo vreme izkoristili tudi za sprehod in igro na prostem. Lepo nam je bilo, zato vas vabimo, da se nam naslednjic pridružite v še vecjem številu. S skupino otrok in prostovoljcev, ki pridno vsak teden obiskujejo program in sodelujejo pri ustvarjalnih delavnicah, pa smo prišli na idejo, da te delavnice delimo tudi med vas, da boste otroci lahko ustvarjali tudi doma in k ustvarjanju povabili svoje družinske clane in prijatelje. Veliko veselja ob Mihaela Kukol, program "Popoldne v Pivki" ustvarjanju vam želimo! Izobraževanje KNJIGOBEŽNICA PO LETU DNI OBSTOJA Pred letom dni, na Prešernov rojstni dan smo clani Kulturnega društva Lipa Pivka ob tradicionalnem podarjanju knjig Pivcanom v avli trgovine Spar podarili tudi knjigobežnico – polico, ki smo jo napolnili s knjigami. Knjige so se zacele vrstiti, prinašajo jih obcani, ki si hkrati vzamejo kakšno knjigo domov. Opazili smo, da se nikoli ne zgodi, da bi knjigobežnica samevala oziroma ostala prazna. Hvala vsem, ki prinašate knjige, da tako krožijo naprej med bralci. Letos bomo 2. decembra - dan pred praznikom ponovno pripravili tradicionalno praznicno podarjanje knjig. Vabimo vas, da nam prinesete kakšno knjigo, ali pa pridete ponjo. Naj vas k temu vzpodbudi tudi iskriva misel pesnika Toneta Pavcka: »Ce ne bomo brali, nas bo pobralo.« Nikar ne cakajmo, da življenje to potrdi. Irena Margon Spodbujeni in polni novega elana bomo nadaljevali z našimi že utecenimi dejavnostmi. Pridružite se nam lahko ob torkovih in petkovih srecanjih. torek od 16.00 – 18.00 petek od 8.30 – 11.30 Lahko pa se nam pridružite samo pri klepetu in kavi in si popestrite dan. Spremljajte nas med dogodki na spletni strani obcine Pivka, na oglasnih deskah po mestu, spletni strani www.tockemoci.si in facebook strani Ljudske univerze Ilirska Bistrica. Dosegljivi smo na tel. št. 714 50 22 ali mail: vgc.ilbistrica@gmail.com Pred 70 leti smo prestopili prag te šole, takrat še Št. Peter na Krasu, in tudi pot v novo življenje. Vecina ucencev je bila letnik 1942 in prihajali smo iz tega kraja in okolice. Vojne in njene grozote so bile že dalec mimo, mi pa smo cutili, da smo nova, ustvarjalna generacija. Ponovno smo se srecali letos, 25. oktobra 2109, z namenom oživitve naše mladosti po dolgem življenjskem obdobju. Dolgo, predolgo smo se pripravljali na ta dogodek, vendar velja: »Bolje pozno kot nikoli.« Organizacija Bili smo vsi enako zdravi, saj je uciteljica vsem enako z isto žlico razdelila ribje takega srecanja ni lahka stvar, vendar olje. Zdravstveni nadzor pa je vodil dr. Adolf Kinkela s svojo ambulantno ekipo. Po smo si tudi mi pridobili tovrstne uradnem srecanju nam je ravnateljica razkazala prostore šole, skupina ucencev pa izkušnje in priceli z organizacijo. nas je presenetila s svojim atraktivnim nastopom. V šoli se je marsikaj spremenilo, Izkoristili smo prijaznost ravnateljice vendar ne vse na boljše, po našem mnenju. Presenetila nas je zlasti moderna OŠ Pivka, gospe Alenke Tomšic, in z demokracija v šoli. Veliko presenecenje in pripadnost našemu kraju nam je dala veliko truda in iznajdljivosti nam je tudi v svojem nagovoru podžupanja Jana Gržinic. Veselo srecanje smo še nadaljevali v uspelo. Takoj ko smo se srecali, smo gostilni našega sošolca, gospoda Marka Šušlja. Sklenili smo, da se od sedaj naprej priceli obujati spomine na leto našega vsako leto dobimo na majskem pikniku in obudimo stara prijateljstva. Bil je naš dan prvega razreda. Naša razrednicarka je in tudi s soncem, ki sije v Pivki, obsijan. bila tovarišica uciteljica Ivanka Cucek. Anton Avcin Foto: Kolja Kinkela Irena Margon Na obisk v domovino Slovenijo je prišla s. Metka Kastelic, ki deluje kot misijonarka v Braziliji. V casu svojega dopusta v domovini je obiskovala razlicne kraje in župnije ter se srecevala z ljudmi, ki jim je pripovedovala o svojem misijonskem delovanju. Prišla je tudi v Pivko in obiskala otroke 1. in 2. razreda kar pri verouku. Z njimi se je pogovarjala, kje je Brazilija, kako živijo otroci v Braziliji v revnih predelih ogromnega mesta Sao Paolo. Sestre redovnice pomagajo otrokom in mladini pri šolanju in pridobivanju poklica, preskrbijo pa jim tudi hrano in obleko. Otroci prihajajo iz zelo revnih družin in iz okolja, v katerem doživijo veliko nasilja in krivic. Mnogi živijo kar na ulicah, kjer je veliko kriminala. Potikajo se naokrog in starši ne skrbijo zanje. Pri teh težavah jim pomaga sestra Metka še z drugimi sestrami. Otrokom pomagajo, da hodijo v šolo, da bi V roke mi je po zaslugi Roberta D'Ansa, vnuka Ludovike Kalan, prišla dragocena listina iz leta 1910, ki prica o imenovanju Mihaela Kalana za castnega obcana obcine Št. Peter na Krasu. Obcinski odbor, ki so ga sestavljali Križaj Franc, Kernel Anton, Šabec Ivan, Smerdel Pavel, Vadnjal Ivan, Žele Franc in Cesnik Anton kot svetovalci in Abram Anton, Dekleva Jože, Kruh Anton, Kristan Anton, Špilar Anton, Cesnik Tomaž in Žele Franc kot odborniki, župan je bil Matija Penko, je na seji dne 19. septembra 1910 sprejel sklep o imenovanju. Ocetu Ludovike Kalan Mihaelu Kalanu, naducitelju v Št. Petru na Krasu »v znak hvaležnosti in spoštovanja ter radi obilnih zaslug za obcino«. Zanimivo, da uporablja listina obcecloveške pojme hvaležnost in spoštovanje, na katere v hitenju sodobnega casa prepolnega informacij in vrhunske tehnologije vse prepogosto pozabljamo. Mihael Kalan je bil rojen v Šmartnem pri Kranju 3. oktobra 1844. Mladino v Št. Petru na Krasu je pouceval in vzgajal celih 32 let, vse od leta 1878 pa do 1910, ko se je za krajši cas preselil v Gorico, se naslednje leto precej bolehen vrnil, se upokojil in do svoje smrti avgusta 1913 živel v lastni hiši v Hrastju številka 34. Mihael Kalan je pomembno zaznamoval šolstvo na Pivki. Pred prihodom v Št. Peter na Krasu je krajši cas služboval v Orehku. O njegovem delu in utripu tedanjega casa veliko izvemo v natancno vodeni šolski kroniki. Kot piše v kroniki, je Mihael Kalan »nastopil delo v Št. Petru 17. oktobra 1878 kot definitivni ucitelj, kateri je dobil šolo v zelo slabem stanju. Pod je bil razkopan, okna razsuta in pobita, šolska pec pokvarjena in šolska soba je bila bolj podobna kuhinji kakor Konferenca, ki je v zacetku novembra potekala v Brežicah, je bila namenjena krepitvi podpornih struktur za razvoj mladinskega dela in mladinske politike v lokalnih skupnostih ter mreženju predstavnikov obcin z namenom tesnejšega sodelovanja, izmenjave dobrih praks in medsebojnega ucenja. Na konferenci so nam: • predstavili ucinke mladinskega dela na mlade in lokalno skupnost, • predstavili Evropsko listino o lokalnem mladinskem delu in njeno dodano vrednost za predstavnike in zaposlene na obcinah, • porocali o rezultatih pilotnega projekta Logbook (sistem za dokumentiranje, vrednotenje in razvoj mladinskega dela), ki so ga v letošnjem letu izvajale obcine Brežice, Ljubljana in Novo mesto, • identificirali naše potrebe na podrocju razvoja in krepitve mladinskega dela v lokalni skupnosti. Dobili smo veliko zanimivega znanja, ki ga bomo v prihodnje uporabili v Obcini Pivka. Na srecanju smo pregledali uspešno zakljucene projekte ter oddane predloge in pobude v letu, ki je bilo za nami. 8. novembra smo namrec praznovali eno leto od našega prvega srecanja na tematiko mladi in podjetništvo. Kaj nam je uspelo v preteklem letu: Formalna ureditev društva • Oddali smo pobudo za ureditev Pravilnika za sofinanciranje mladinskih organizacij • Oddali pobudo za ureditev Odloka o mladini • Skrbeli za igrišce za odbojko ter našo Pivško plažo • Predali predlog za klopi na košarkaškem igrišcu • Sodelovali pri organizaciji Vodkovega dneva • Predali predlog za odprtje vhoda na stadion • Oddali pobudo za igrišce za mali nogomet Pivka • Sodelovali na festivalu Okusi Pivških jezer • Oddali pobudo za fitnes na prostem, street workout • Priceli s pripravo projekta CoWorking center inovativnosti Pivka • Sodelovali v cistilni akciji • Organizirali Vecer temeljev slovenskega alpinizma v kinodvorani Na srecanju smo se vsi strinjali, da je možnosti za izboljšave še veliko, in da nam trenutno manjkajo glavni akterji, ki se bodo vkljucili v naš del ustvarjanja ter ideje za svoje projekte tudi uspešno izvedli. Evropska komisija je objavila razpis za zbiranje predlogov za program Erasmus+ za leto 2020. Skupaj z razpisom za zbiranje predlogov je Komisija objavila tudi Vodnik po programu Erasmus+ v vseh uradnih jezikih EU. V Vodniku najdete vsa pravila in pogoje za vkljucevanje v program, zato toplo priporocamo, da ga pred prijavo projekta podrobno preucite. Znani so tudi prijavni roki decentraliziranih ukrepov programa Erasmus+ na podrocju mladine v letu 2020, in sicer: 5. februar 2020 ob 12:00, 30. april 2020 ob 12:00 in 1. oktober 2020 ob 12:00. Klub študentov obcin Postojna in Pivka je ena izmed organizacij, kjer je potrebno clanstvo vsako leto podaljševati. Tako tudi letos vabimo, da prinesete svoje potrdilo o vpisu, v casu uradnih ur (ob petkih in sobotah med 16. in 19. uro) na Vilharjevo ulico 14 v Postojni in tako podaljšate ali postanete clan KŠOPP-a. Svojim clanom, dijakom in študentom nudimo vrsto ugodnosti, kot so brezplacna rekreacija, subvencioniran fitnes, cenejše vstopnice na razlicne dogodke, najbolj ugoden tisk v mestu in še mnogo drugega. KŠOPPovci redno skrbimo tudi za popestritev dogajanja med dijaškim in študijskim letom, saj je druženje s sovrstniki pomembna priložnost za sprostitev in energijo, ki jo sicer potrebujemo za šolske obveznosti. Predvsem pa smo tukaj za vas, Tudi letošnje leto, ki se je skorajda že prevesilo v svoj zakljucek, je bilo po zaslugi Obmocnega združenja Postojna - Pivka v znamenju nesebicne pomoci, obilice prostovoljnega dela, dobrih del in solidarnosti, ki v vsakdanu najvec pomeni. Majhni koraki in skromna pomoc, predvsem pa veliko srce in cas, ki ga namenjamo tistim, ki nas potrebujejo, so neprecenljive vrednote, ki lepšajo življenje, tako tistim, ki pomoc prejmejo, kot tudi tistim, ki s svojimi dejanji pomagajo. Hvala našemu združenju in vsem prostovoljcem! Foto: RKS Obmocno združenje Postojna - Pivka Letošnji teden Karitas poteka od 25. 11. do 1. 12., in sicer pod geslom DOBRO IZ VSAKEGA SRCA, kar nas v letu vseživljenjske kateheze vabi, da vsem okrog nas, otrokom, staršem, prijateljem, znancem, sosedom, celotni družbi, oznanjamo Božjo ljubezen in dobroto. Naj letošnji teden Karitas nagovori vse ljudi, da bodo v svojih srcih poiskali dobre zaklade in jih delili naprej, še posebej tistim, ki so pomoci potrebni. Aktivnosti v tednu Karitas: - 27. 11. bodo sodelavci Karitas iz vse Slovenije poromali na Ponikvo v cerkev blaženega Antona Martina Slomška. Tam bo molitvena ura, potem pa sveta maša. Tako kot vsako leto si bomo ogledali generalko koncerta Klic dobrote. Ob 20. uri bo prenos koncerta na prvem programu slovenske televizije. - 28. 11. bo dan odprtih vrat v skladišcih Karitas Koprske škofije. V pivškem skladišcu bodo vrata skladišca odprta od 9. do 16. ure. Lepo vas vabimo, da si pridete ogledat razstavljene izdelke otrok iz vrtca, šole in otrok, ki obiskujejo ucno pomoc. Poleg tega si boste lahko ogledali prostore Karitas in izvedeli vec o poteku dela v naši Karitas. Sicer bomo zelo dejavni tudi v zadnjih tednih letošnjega leta. V Krpanovem domu je do 6. decembra na ogled dobrodelna razstava. Otroci, ki obiskujejo ucno pomoc, bodo 30. novembra izdelovali adventne vencke. 19. decembra bomo sodelavke dekanijske Karitas obiskale oskrbovance Doma upokojencev Postojna in Materinskega doma, kjer se nam bodo pridružili tudi birmanci, ki se bodo potrudili polepšati praznike starejšim obcanom s stiskom roke, lepimi željami ob prihajajocih božicnih praznikih in vošcilnico Škofijske Karitas Koper ter skromnim darilcem. Na praznicni god Svetega Štefana (26. decembra) bomo imeli Sveto mašo za starejše in bolne ob 14 uri. Po sveti maši bo v župnišcu medgeneracijsko druženje ob caju in dobrotah, ki jih pripravimo prostovoljke Karitas. Hvala vsem, ki nam na kakršen koli nacin pomagate. Vsak vaš dar je dragocen, še posebno, ce je dan iz ljubezni in srca. Zahvala gre tudi vsem sodelavkam in sodelavcem. Bog nam daj še naprej zdravja in moci! Na zahvalno nedeljo je potekalo zbiranje poljskih pridelkov. Ob tej priliki smo zbrali 43 kg hrane (ŽK Pivka), 327 kg hrane (medžupnijska Karitas Trnje in Zagorje) ter 26 zvezkov (OŠ Košana). Posebna zahvala gre tudi družini Bencic, ki je ob pogrebu svojca, namesto cvetja in svec, darovala za Karitas. Še enkrat želimo spomniti, da se oblacila in ostalih darovanih stvari ne pušca pred vrati skladišca Karitas. Darovane stvari prinesite takrat, ko je skladišce odprto. Oblacila, obutev in ostale darovane stvari naj bodo ciste in dovolj ohranjene, da jih lahko damo pomoci potrebnim. Župnijska Karitas Pivka z nami bodo: Dom upokojencev Postojna Primož Forte – Gušto in najbolj znan slovenski stand-up komik prireja et program bo povezoval Andrej Bratož Prodaja vstopnic: KOCKA – SCRIPTA POSTOJNA, SPONKCA PIVKA, TURISTICNA AGENCIJA OAZA ILIRSKA BISTRICA, TUR SERVIS CERKNICA, 1. december 2019 ob 16h NA BLAGAJNI DOMA UPOKOJENCEV POSTOJNA in URO PRED KONCERTOM športna dvorana OŠ Antona Globocnika Postojna NOVO REŠEVALNO VOZILO Konec oktobra je bil v Zdravstvenem domu dr. Franca Ambrožica v Postojni slavnostni prevzem novega reševalnega vozila. Obcina Pivka se je v skladu z dogovorom z ZD Postojna in po pooblastilu Obcine Postojna prijavila na javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2019, in sicer je bil prijavljen projekt nabave nujnega reševalnega vozila - NRV tipa za potrebe Zdravstvenega doma Postojna. Iz državnega proracuna za proracunsko leto 2019 so bila odobrena sredstva v višini 49.000 EUR. Lastno udeležbo pri sofinanciranju projekta pa je zagotovil Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožica Postojna, in sicer v višini 79.000 EUR. Župan Obcine Postojna Igor Marentic in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj sta predala vozilo v uporabo direktorici ZD Postojna Ireni Vatovec. Vozilo bo okrepilo vozni park nujne medicinske pomoci ZD Postojna in bo velika dodana vrednost za obcane obeh obcin. Obcina Pivka ENA OD ZMAGOVALK V DIRKI ZA ŽIVLJENJE: GORNJA KOŠANA Gornja Košana je dobila svoj avtomatski zunaji defibrilator dirki za življenje šteje vsaka sekunda. Eden od donatorjev v (AED). Z junijsko akcijo dobrodelnega kolesarjenja Dirka akciji je tudi podjetje Meditrans, ki je dodatno prispevalo še za življenje (po poti Dirke okoli Slovenije) so sredstva zanj ogrevano zunanjo omarico, v kateri bo AED spravljen. zbrali štirje ljubiteljski kolesarji iz Postojne in okolice: U. B. policist Mihael Bezjak, reševalec Klemen Rebec, železnicar Marko Kravanja in jamar Gregor Valencic. Vaški skupnosti Gornja Košana so ga predali septembra. AED je namešcen v samem središcu vaškega dogajanja, ob steni Oštarije Špelca. Brigita Gorup se je v imenu Vaške skupnosti Gornja Košana zahvalila kolesarjem in donatorjem. Ob tem je izrazila upanje, da defibrilatorja ne bo treba nikoli uporabiti. Ce pa do zastoja srca vendarle pride, bodo morda prav z njegovo pomocjo lahko nekomu rešili življenje. Vašcane zato spodbujajo, da se udeležijo tecaja temeljnih postopkov oživljanja, ki naj bi ga izvedli v zacetku prihodnjega leta, in da se jih cim vec, mladih in starejših, pridruži mreži prvih posredovalcev, ki so vedno pripravljeni in obvešceni, kadar v njihovi bližini kdo potrebuje pomoc. Kolesarji so skupno v Dirki za življenje zbrali 4700 evrov, kar bo poleg košanskega zadošcalo še za tri druge Predsednica vaške skupnosti Brigita Gorup v družbi kolesarjev in Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo defibrilatorje, ki bodo vsi prispevali k hitrejšemu in boljšemu direktorja Meditransa Damijana Kaplja, ki so avtomatski zunanji nudenju pomoci osebam s srcnim zastojem, ko v resnicni defibrilator predali v uporabo Gornji Košani. Foto: Zdenka Kapelj Foto: Valter Leban AED V ŠPORTNI DVORANI SKALA Obcina Pivka je v sklopu mreže avtomatskih zunanjih zaznati zastoj srca pri cloveku. Uporaba defibrilatorjev (AED) v Športni dvorani Skala v Pivki je varna in enostavna in napravo lahko zamenjala zdajšnji nedelujoci AED z novim. AED je uporablja prav vsak. namešcen na hodniku dvorane ob garderobah in je dostopen Obcina Pivka v delovnem casu. AED je elektronska naprava, ki je sposobna nato so že v prvem letu srecevanj zacele šivati puncke iz cunj in se pridružile akciji UNICEF-a. Vsaka izmed narejenih punck dobi svoje ime, ki je zapisano na etiketi, zraven je dodan še podatek, kje je bila izdelana. Predsednica Valerija Šušteršic se je vsem prostovoljkam zahvalila za požrtvovalno delo in se v imenu vseh pohvalila, da so v teh letih izdelale že blizu 700 punck, ki so našle svoj dom vsepovsod, tako v Sloveniji kot izven nje. Pohvalijo se pa lahko še s šivanjem manjših igrac, kot so konjicki, prašicki, mucke in duhci, ki jih poklonijo otrokom za Miklavža. Rade sodelujejo z OŠ Pivka in Turisticnim društvom Pivka in se udeležijo razstav. Prejele pa so tudi že precej priznanj za svoje delo. Iskrene cestitke vsem. Želijo si, da bi se clanstvo kaj povecalo, a na žalost ugotavljajo, da ni velikega zanimanja, one pa so tudi že malce opešale, zato vabijo medse nove prostovoljke, ki jih veselijo rocne spretnosti, še najbolj bi pa bile vesele mlajših, katerim bi lahko predale svoje znanje in izkušnje. Irena Margon SVETOVNI DAN SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREC Dan, ob katerem se skupaj z bližnjimi, prijatelji, sodelavci tudi pešcem in spomin na številne žrtve prometnih nesrec, in znanci ponesrecenih spomnimo vseh, umrlih in umrle ali poškodovane tudi na našem obmocju. poškodovanih v prometnih nesrecah, smo v soboto, 16. novembra obeležili tudi v Pivki. Zbranim predstavnikom SPVCP, OŠ Pivka, ZŠAM Postojna in Društva upokojencev Pivka je spregovoril predsednik SPVCP Obcine Pivka Ernest Margon. Sledili sta dve obcuteni recitaciji, Minattijeva Tišina in Pavckova Prometni angel, ucenec OŠ Pivka pa je ob krožišcu prižgal sveco v spomin in opomin. Bodimo zavestno pozorni v prometu, solidarni do žrtev prometnih nesrec, saj splošno prisotna ravnodušnost ni na mestu. Storimo vsak na svojem podrocju vse, kar je v naši moci za boljšo prometno varnost. Skromna svecka je opomin vsem mimo vozecim, pa Rožnati oktober, mednarodni mesec osvešcanja o raku dojk, je tudi letos središce Pivke odel v rožnate barve. Z namenom, da bi se ozavešcenost o raku dojk in pomen zdravega življenja ter zgodnje odkrivanje bolezni dotaknilo cim širše množice, so domacinke v družbi svojih postojnskih prijateljic iz Združenja Europa Donna v zacetku oktobra Pivcanom nadele rožnate pentljice. Pred Krpanovim domom je pogumne, cutne in energicne 'rožnate' dame kupe roza pletenin za ovijanje dreves ter pripravila promocijski dogodek pred sprejel podžupan Boris Rebec, z njimi Krpanovim domom. Stojnico so letos obiskale tudi ucenke iz OŠ Pivka skupaj z pokramljal o delovanju organizacije uciteljico Damjano Morel. ter poudaril pomen njihovih aktivnosti in prispevek lokalnemu okolju, Clanice vabijo vse zainteresirane, ne zgolj ženske, ki so bolezen prebolele, podporo delovanju pa sta izkazali tudi da se jim pridružijo na izletih, pohodih, sprehodih, pa seveda predavanjih predstavnici obcinske uprave Obcine in izobraževanju na sploh. Vclanitev je mogoca prek prijave neposredno v Pivka. Za organizacijo navedenega združenje Europa Donna, interesentke pa se lahko oglasijo tudi osebno gospe dogodka ter delovanje podružnice na Vidi Tofil (031 381 877 ali vida.tofil@gmail.com) ali kateri izmed ostalih clanic Pivškem gredo zasluge Dušanki Lukic iz Pivke in Postojne. in njeni »pivški ekipi«, ki je spletla OBCINA PIVKA ZAVZETO ZA »STAROSTI PRIJAZNO OBCINO« Konec oktobra so se že tretjic srecali clani akcijske skupine projekta »Starosti prijazna obcina«. V okviru tega projekta se je obcina Pivka odlocila, da bo v naslednjih letih posvetila vec pozornosti pravocasnemu reševanju perecih nalog ob staranju prebivalstva v naslednjih letih. Zbrane je uvodoma pozdravila koordinatorica programa Jana Knafelc Strle, ki je povzela dosedanje aktivnosti, župan Robert Smrdelj pa je zbrane seznanil, kako poteka projekt izgradnje doma starejših, in sicer projektiranje in priprava dokumentacije potekata po nacrtih, delno pa se je projekt upocasnil zaradi prostorske dokumentacije. Sledilo je formalno imenovanje skupine in vsebinska nekatere: dvigalo v knjižnici, plocniki primerni za invalide, opredelitev nalog clanov. Clani so prejeli prirocnik Starosti program Starejši za starejše, program Sopotniki, program prijazne obcine, kjer bodo zapisovali, katere stvari so dobro Medgeneracijskega centra, bralna znacka za upokojence in urejene v obcini in kje je potrebno še kaj postoriti oziroma, druge obcane, pomoc na domu, dobra patronažna služba, kje so pomanjkljivosti. Že skozi kratko delavnico znotraj kulturni dogodki v vaseh, aktivnosti Karitas, aktivnosti srecanja pa so ugotovili, da imamo že veliko kvalitetnih Rdecega križa, obiski obeh humanitarnih organizacij na storitev, materialnih in duhovnih dobrin, naj naštejemo domu in v domovih za starejše ipd. Obcina Pivka Demografska kriza je eden najbolj perecih problemov našega casa. Tako za Evropo kakor za ostali svet velja, da bo mladih in odraslih vse manj, starih ljudi pa vse vec. V Sloveniji in enako velja tudi za obcino Pivka se v desetletjih po letu 1980 rojeva skoraj dvakrat manj otrok kot prej, število starih ljudi, ki potrebuje oskrbo, pa naglo narašca. To pomeni, da bo generacija današnjih mladih, naših otrok, morala poskrbeti za dvakrat vec starih ljudi. Vsak star clovek si zasluži lepo in dostojanstveno starost. In gotovo si vsak želi – pa naj bo mlad ali srednjih let – da bi na jesen življenja užival ob zrelih sadovih svojega dela, skupaj z družino, sosedi, prijatelji, krajani. Da bo to mogoce v razmerah staranja prebivalstva, se moramo ustrezno odzvati na nove razmere – cela obcina in vsak posameznik. Obcina Pivka se je z vstopom v projekta Grozd majhnih domov in Starosti prijazna obcina odlocila, da se bo v naslednjih letih tej nalogi prednostno posvetila. Za cetrtino ljudi, ki potrebujejo oskrbo, bo poskrbela z majhnim, cenovno dostopnim (cena bo enaka kot v drugih domovih v Sloveniji), sodobnim domom v kraju. V skladu s sodobnimi trendi pa bo vec pozornosti namenila tudi ljudem, ki se starajo in pešajo doma. Raziskave namrec kažejo, da si vecina ljudi želi do konca življenja ostati na svojem domu. V tujini jim to omogoca mreža programov. Tudi v Pivki bo namenjeno vec pozornosti tej mreži - že obstojecim programom, ki dobro delujejo (npr. pomoc na domu, Sopotnik, prostovoljstvo, možnosti izobraževanja ipd.) se bo pridružil še kakšen, da bo mreža še vecja in še bolj trdna. Tak program je bil tudi tecaj za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki je potekal od februarja do aprila 2019 v Krpanovem domu. Svojci, ki doma oskrbujejo starše, taste, zakonce, sosede ali pa se na to pripravljajo, so se tedensko srecevali in s pomocjo razlicnih strokovnjakov obravnavali teme, kot so: kako komunicirati z ostarelim svojcem, kako poskrbeti zase, kako se soocati z umiranjem in žalovanjem, kaj je demenca in kako ravnati. Na tecaju so se udeleženci ucili drug od drugega, poleg strokovnjakov iz Inštituta pa so svoje bogato znanje delile tudi patronažne sestre in fizioterapevtka. Kot je v navadi tudi po drugih krajih Slovenije, kjer taki tecaji potekajo, se je nekaj udeležencev tecaja odlocilo, da se bodo še naprej enkrat mesecno srecevali. Ce pa se pojavi kako vprašanje, lahko skupinica svojcev poklice strokovnjaka, da bo pomagal razjasniti dileme. Vsem družinskim oskrbovalcem iskrena hvala za njihovo požrtvovalnost, neprecenljivo vsakdanje delo, bogate izkušnje in odprtost. Za konec se vrnimo na zacetek. Rekli smo, da se moramo na staranje prebivalstva ustrezno odzvati, ce hocemo, da nam bo vsem na starost dobro; da bo našim otrokom bolje, ko bodo morali skrbeti za dvakrat vec starih ljudi, kakor jih je sedaj. Kdo lahko torej stre trd oreh, ki ga prinaša demografska kriza, pa tudi lastno staranje? Projekt Grozd majhnih domov z novimi programi? Center za socialno delo, patronaža služba, društvo upokojencev in ostale organizacije, inštitucije in posamezniki, ki delajo na podrocju staranja v obcini Pivka? Strokovne ustanove s tega podrocja, kot je Inštitut Antona Trstenjaka? Župan, obcinski svet in uprava? Vsi ti in vsak prebivalec obcine, saj se prav vsi od rojstva naprej staramo. Tega problema ne bo rešila politika sama, tega problema ne bosta rešila samo zdravstvo ali sociala, niti stroka ne, prav tako nihce ne more pricakovati, da bodo ta problem rešili ljudje sami – to tekmo lahko zmagamo samo vsi skupaj z združenimi mocmi. Uspeh odbojkarske ekipe je možen, ce vsi igralci aktivno igrajo in sodelujejo, godba dobro zaigra, kadar vsak od glasbenikov navdušeno in ubrano igra svojo partituro. Ali bomo uspeli odigrati zmagovalno tekmo in zapustili našim zanamcem veselo melodijo, je odvisno od vseh nas. Sodelavci Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje in Obcina Pivka PREDSTAVITEV HOSPICA V PIVKI V novembru je bila v Krpanovem domu prireditev za predstavitev Slovenskega društva Hospic z možnostjo ustanovitve odbora v Pivki. Z društvom se je povezala gospa Roberta Noemi, ki se zavzema, da bi se pri nas organiziral odbor Hospica, z željo, da bi se prostovoljci odlocili za to humanitarno delovanje. Imeli bi tudi možnost izobraževanja, tako bi lahko pomagali ljudem v stiski takrat, ko potrebujejo pomoc, podporo, tolažbo ob umirajocem sorodniku. Na zacetku je zbrane pozdravil župan Robert Smrdelj in izrazil veselje in podporo dejavnosti Hospica v obcini. Poslanec državnega zbora Robert Pavšic je obljubil svojo pomoc pri zakonodaji s podrocja skrbi za starejše in umirajoce. Vecer je potekal v obliki omizja, ki so ga sestavljali gostje, ki vsak na svojem podrocju delajo z bolnimi, umirajocimi in se nenehno srecujejo s smrtjo. To so bili predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Roban, pater Karel Gržan, glavna medicinska sestra v postojnskem domu starejših Badema Muhovic in patronažna sestra Bojana Maleckar Fatur. Vsak po svoje je predstavil, kako se srecuje z obdobjem cloveškega bivanja, z umirajocimi, ko si je potrebno vzeti cas za bližnjega, ga razumeti, imeti stik z njim, saj se od takega cloveka lahko tudi sami veliko naucimo. Ob pogovoru pri omizju so k lepo doživetemu veceru prispevali tudi pivški kulturniki, in sicer Moški pevski zbor Pivka, Klapa Škvadra, Kristjan Cerlenec in Eva Gorup. Omizje je povezovala Irena Margon. Številni obiskovalci so bili zadovoljni, da smo se posvetili tudi temi, ki je v sodobni družbi postala tabu, in ji je treba nameniti cas, da jo bomo sprejeli kot del življenja, kot nekaj, cemur ne more nihce ubežati. Ob koncu so bili obiskovalci povabljeni, da darujejo prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni delovanju društva, lahko si bodo za spomin vzeli kakšen umetniški izdelek, ki so jih darovali posamezni umetniki in bodo razstavljeni v knjižnici v Pivki. Irena Margon SOPOTNIKI POLEPŠAJO DAN Pri Sopotnikih v enoti Pivka smo tudi to jesen prav posebno obeležili Evropski teden mobilnosti, ki je letos nosil slogan GREMO PEŠ! Izpostavili smo dejstvo, da je mobilnost starejših s podeželja velik problem. Vse storitve, trgovine, zdravniki, banke, pošte, itd. so se iz vasi umaknile v mesta, ki starostnikom peš niso dostopna. V Zavodu Sopotniki se trudimo starejšim omogociti dostojno starost, obenem pa se trudimo zagotavljati trajnostno mobilnost. Vsakodnevno se trudimo, da združujemo prevoze in da z enim prevozom napolnimo vozilo ter sledimo nacelom sopotništva. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti smo v našo prostovoljsko ekipo povabili župana Roberta Smrdelja, ki se je povabilu odzval in postal castni prostovoljec pivških Sopotnikov. Zahvala gospe, ki je z njim odšla po opravkih, pove vse: "Sopotniki ste mi danes polepšali dan, ma kaj dan, cel teden." Župan je nadalje prostovoljce Sopotnikov sprejel in se jim zahvalil za ves trud in cas, ki ga vložijo v vožnje starejših ter jim tako omogocajo samostojnejše in kvalitetnejše življenje na vasi. Pogovorili smo se o vsem mogocem in delili z županom izkušnje iz prve roke. Nekaj izjav prostovoljcev… »Pomagaj starejšim sedaj, ko pomoc lahko nudiš in imaš energijo, saj prostovoljstvo ne vzame veliko casa, starejšim pa omogoci, da pridejo do zdravnika.« (Matjaž) »Cas, ki ga preživim s starejšimi, je za mene kvalitetni cas, ker starejšemu pomagaš, obenem pa se mu v avtomobilu lahko posvetiš, se z njim pogovarjaš in veliko lepega izveš.« (Jadranka) »Prostovoljstvo mi daje spoznanje ljudi, da so veseli, ce jim pomagaš, nekateri se ti odprejo in te imajo za prijatelja. Spoznal sem dosti krajev in vasi, ki jih drugace ne bi.« (Stojan) Na tem mestu bi Sopotniki enota Pivka zaželeli v novem letu, ki prihaja, vse dobro vsem obcanom Obcine Pivka. Naj vam prihajajoce leto prinese veliko zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Srecno 2020! Martina Stegel, koordinatorka enote Pivka Varuh clovekovih pravic Peter Svetina je konec oktobra gostoval na Obcini Pivka, kjer ga je vodstvo seznanilo s socialno varstvenimi programi, ki se izvajajo v obcini. Na podrocju varstva starejših obcina aktivno podpira projekte, kot so prevozi starejših (Sopotniki), Vecgeneracijski center (Tocka moci VGC Krpanov dom), program Starejši za starejše (DU Pivka), obcina pa je v letu 2018 pristopila tudi k projektu »Obcina prijazna starejšim«, ki je trenutno v polnem zagonu. Le-ta sovpada tudi s projektom izgradnje doma starejših, za kar trenutno poteka postopek priprave novega prostorskega nacrta. Na podrocju varstva ranljivih skupin se v obcini izvajajo programi »Pomoc invalidom«, ki ga izvaja Društvo invalidov Pivka, program dnevnega centra Društva Pot za odvisnike in njihove družine, obcina podpira tudi program pro bono ambulante v Matenji vasi. Skupaj s 13 primorskimi in nekaterimi notranjskimi obcinami sodeluje obcina tudi v projektu Varne hiše Kras. V letu 2019 je obcina ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIKI ZA KARITAS ki potrebujejo materialno in duhovno pomoc. 62 avtorjev je ustvarilo124 likovnih del. Razstava je potovala po razlicnih krajih Slovenije, bila je tudi v Bruslju, Trstu in Tinjah. Sedaj bo na ogled v Pivki. V kulturnem programu je nekaj pesmi obcuteno zapel kvartet Soncek, predsednica Župnijske karitas Pivka Julka Dekleva je uvodoma povedala o pomenu in delovanju karitas, ravnateljica in voditeljica projekta Umetniki za karitas Jožica Licen je spregovorila o vseh letih ustvarjanja in poudarila, kako veliko število umetnin je že bilo »posvojenih«. Poudarila je, da je izkupicek od prodanih slik namenjen otrokom, mladim in družinam, ki potrebujejo pomoc. O vsebini razstavljenih slik je spregovorila likovna kriticarka Anamarija Stibilj Šajn, župnik Marjan Škvarc je blagoslovil razstavo, odprl pa jo je župan Robert Smrdelj. Umetnine so na ogled in naprodaj. S tem bomo lahko prispevali in pomagali pomoci potrebnim. Irena Margon V okviru seznanitve z dolžnostmi in pravicami vojaških obveznikov so fantje letnika 2001 iz Pivke in Ilirske Bistrice tudi letos oživili tradicijo nabornih vozov, po domace »vestirngo«. Krasitev nabornih vozov je lepa in domoljubna tradicija, ki nima primerjave v Evropi, in nas vsako leto navduši s svojo barvitostjo ter nenezadnje druženjem in energijo, ki jo izžarevajo mladostniki. DKH 8. septembra letos je bilo ponovno tradicionalno srecanje družin v župniji v Pivki. Po izkušnjah iz prejšnjih let je bilo srecanje družin razdeljeno na dva dela. V veroucni dvorani je bilo organizirano predavanje in srecanje za starše in mladino. Predavanje je pripravila sestra Mateja Kraševec, direktorica in terapevtka v Družinskem centru SKUPAJ na Sveti Gori, ki deluje na podrocju za osebnostno in duhovno rast posameznikov, zakoncev in družin. Drugi del srecanja je bil namenjen otrokom na trgu pred cerkvijo, kjer so se skavti in mladi zakonci z njimi igrali in zabavali v razlicnih družabnih igrah in delavnicah. Predavateljica je poskušala prikazati prakticno držo današnjega kristjana, katerega sodobni cas postavlja pred velike izzive. Blagostanje, ki ga imamo, nas žene, da hocemo vedno vec. Duhovno nas to siromaši bolj kot kdaj koli prej. Tudi vero se pojmuje kot nekakšen servis in to je zgrešeno. Ce hocemo danes živeti kot kristjani, moramo to ozavestiti na nacin, da koristimo sebi in drugim, da se ne pehamo za materialnimi dobrinami in da poslušamo sebe in socloveka. Ob pomanjkanju take drže clovek postane neobcutljiv za druge. Opozorila je na skušnjave današnjega casa, ki nam ponujajo razlicne modele in ideale, ki slabo vplivajo na naš custveni svet. Zato je kljub materialnim dobrinam toliko nesrecnih ljudi. Staršem je zaželela cim vec stika in srecevanja v družinah, saj je to najpomembnejše za rast in srecno življenje otrok. Po predavanju so bili vsi udeleženci srecanja skupaj pri sveti maši, kjer so sodelovali otroci in starši. Srecanje pa so zakljucili s kosilom v prijetnem družabnem klepetu. V Veliki Pristavi blizu Pivke je od konca septembra potekala delavnica suhozidne gradnje na primeru delno porušenega zidu sredi vasi, ki je bil potreben obnove. Skupina domacinov – prostovoljcev, pod vodstvom priznanih mojstrov suhozidne gradnje Dejana Zadravca iz društva Jugna in Vinka Zupancica iz zavoda Traven, je zacela obnavljati 40-metrski suhozidni kamniti zid na star nacin, kakor so to delo izvajali naši predniki. To je stara vešcina zidanja zidu s kamni brez uporabe veziva. Nalagali so kamne, ki so jih našli v okolici, ko so cistili in urejali zemljišca za kmetijsko rabo. To znanje in posebna vrsta gradnje, je znacilna za Kras, Istro in tudi za kraje na Pivki. Vcasih je bilo to potrebno zaradi preživetja, danes pa se trudimo ohranjati to vešcino in tehniko gradnje, ki spada v našo kulturno dedišcino. Vešcina suhozidne gradnje je od decembra 2018 uvršcena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. Delavnice je organizirala predsednica vaške skupnosti Miljana Butina Smrdel, ki je ves cas skrbela za potek projekta. V štirih delavnicah je sodelovalo blizu 14 domacinov in prostovoljcev, ki so se ucili te vešcine. Obnovili so skoraj 50 metrov dvojnega zidu, ki ima obdelani obe lici, kar je zahtevno delo. Zid pripada domaciji »pri Brajdarjevih« in je postal lep okras in vzorcen primer kulturne dedišcine v vasi, ki šteje vsega skupaj 23 hiš, kar 5 pa je nenaseljenih. 13. oktobra je bila zakljucna prireditev ob dokoncanem suhem zidu. Miljana Butina Smrdel se je zahvalila vsem vašcanom in mojstrom za pomoc, obcini Pivka za financno podporo pri ohranjanju kulturne dedišcine in Kulturnemu društvu Lipa za obvešcanje o akciji. Sledil je kulturni program z nastopom moške pevske skupine »Zgun« iz šmihelske doline, pevci so zapeli Prešernovo Zdravljico. Domaci župnik Marjan Škvarc je nato blagoslovil opravljeno delo in obnovljeni zid ter v nagovoru poudaril, da so na kamniti kraški zemlji ljudje cistili zemljišca in ustvarjali rodovitno prst za obdelovanje, kamenje pa so licno zlagali v zidove in tako zašcitili svojo zemljo, ali pa pa razmejili lastnino. Urejeni kamniti zidovi so tudi odraz cloveške duše kraškega cloveka. V imenu obcine Pivka je prisotne pozdravil in v svojem nagovoru poudaril pomen suhozidne gradnje tudi podžupan Boris Rebec. Izrazil je veselje, da se tako prenaša znanje na nove rodove. Mojster suhozidne gradnje Dejan Zadravec je na kratko predstavil delo in se zahvalil za dobro sodelovanje vašcanom in tudi udeležencem iz drugih krajev, ki jih je zanimala ta vešcina naših prednikov. Pevci so zapeli še nekaj pesmi, kot presenecenje pa so zaigrali še mladi harmonikarji in kitaristi, ki so ob koncu prireditve poskrbeli za veselo razpoloženje. Irena Margon Foto: Ernest Margon Udeleženci prve jesenske cajanke smo se zbrali v knjižnici v Pivki in prijetno poklepetali o knjigah, ki so nas spremljale poleti. Bilo je veliko razlicnega branja od humoristicnih in lahkotnejših romanov do zgodovinskih knjig, ki jih je prebirala Lidija Zadel. Vsak udeleženec cajanke je povedal nekaj, kar ga je ob branju prevzelo. Za zacetek pogovora sem predstavila zanimivo knjigo z naslovom »Stara mama v koprivah«. Šaljiva pripoved o starosti, osamelosti, cudaštvu, nad vsem tem pa prevladata ljubezen do življenja in spoštovanje družine. Izmenjali smo si mnenja in dobili nove ideje za branje. Seveda pa so naše pesnice spet pripravile presenecenje. Dora Hrvatic je eno svojih pesmi posvetila spominu na pokojnega Ivana Omana. Draguška Penko je povedala osebnoizpovedno pesem, ki je nastala ob cakanju pri zdravniku. Ernest Margon je predstavil tragicno medvojno zgodbo iz znanega Jancarjevega romana »To noc sem jo videl«. Knjižnicarka Dartanijela Stegel pa nam je predlagala v branje sicer mladinske knjige, kot je knjiga »Cudo« o življenju nenavadnega decka, je pa ta knjiga prav tako primerna za odrasle, saj obravnava teme posebnosti, ob katerih se ljudje velikokrat spotikamo. Jožica Knafelc je napovedala, da se spet pripravlja bralna znacka za upokojence. Udeleženci cajanke smo si bili edini, da je v casu odtujenosti in pretirane uporabe telefonov potreba po stikih in pogovoru še vecja. Seveda smo imeli tudi že nacrte za naprej. Irena Margon Foto: Ernest Margon NAJVIŠJE PRIZNANJE STANISLAVU KORENTU 8. septembra 2019 smo se množicno udeležili slovesnosti ob spominskem obeležju v Mackovcu pri Postojni in pocastili spomin na 75. obletnico prenosa ranjencev iz bolnišnice Franje in drugih krajev na letališce Nadlesk pri Cerknici. Od tu so jih zavezniki z letali odpeljali na zdravljenje v Bari, v že osvobojeni del južne Italije. S custvi in ponosom prežeta slovesnost je bila pravi trenutek za podelitev najvišjega priznanja ZZB Slovenije za vrednote NOB našemu clanu, borcu, prekomorcu, aktivnemu clanu organizacije, tovarišu STANISLAVU KORENTU iz Pivke. Priznanje je podelil podpredsednik ZZB Slovenije Marjan Križman. STANISLAV KORENT, rojen 12.11.1925 v Celju, je tovariš, ki kljub svojim letom še vedno ponosno nosi simbol rdece zvezde. Kot borec NOB je izkazal hrabrost, ponos Skojevca, minerca in vero v zmago domoljubja. Po vojni je 21 let deloval v organizaciji ZB, prenašal vrednote NOB na mlajše rodove. Sodeloval je pri postavitvi 5 spomenikov NOB in obeležij v obcini Pivka. STANISLAV KORENT se je rodil v skromni delavski družini v Celju, kjer se je izucil za trgovskega pomocnika. Že 1942, imel je 17 let, so ga Nemci odpeljali v delovno taborišce, kmalu za tem pa na fronto v italijanske Apenine. Prešel je v roke zaveznikov in bil odpeljan v taborišce Bari. Odlocil se je za prikljucitev partizanom. Dodeljen je bil skupini minometalcev in kmalu postal vodja. Na kapi je kot clan Skoja ponosno nosil rdeco zvezdo. Po razburljivi morski poti preko Visa in Biograda je prišel v Knin, kjer je s soborci Foto: Otmar Pecko bil eno najtežjih bitk, vkljucen je bil v 19. divizijo. Po krvavi zmagi se je divizija pomikala na Krbavsko polje in Udbino. Tu so naleteli na veckrat požgane vasi brez prebivalcev. Najtežje bitke je bojeval za osvoboditev Reke in okolice / Jelenje/. Pri tem so se bojevali s 97. nemškim korpusom, ki se je ob umiku srdito upiral. Kot clan partije je moral biti v prvih vrstah ne glede na nevarnost in žrtve. Zadnje težke borbe so potekale v Ilirski Bistrici, kjer sta se koncno 97. korpus in polk cetnikov brezpogojno predala. Vojne je bilo kmalu konec – vrnitve domov pa še ne. Cakal jih je še unicujoci marš v Dalmacijo in Knin. Kot izkušenega in hrabrega borca ga je komandant predlagal za izobraževanje na vojaški akademiji v Beogradu. Po treh mesecih usposabljanja pa je bila pot do oficirskega naziva nedosegljiva. Razlog – kot 17-letnik je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Vojaške vrste je takrat zapustil šele 1946. Njegove nadaljnje korake je takrat odlocala ljubezen. Po viharnih vojnih dneh se je ustalil v Divaci, pozneje v Pivki. Tu se je zaposlil kot vodja železniške postaje, pozneje pa kot dispecer – prometni operater. Sodelavci in krajani ga poznajo kot pridnega, zanesljivega in natancnega delavca. Po upokojitvi je polnih 21 let deloval v organizaciji ZB kot tajnik, clan obcinskega odbora Postojna in predsednik OO Pivka. Neizbrisni pecat je pustil kot organizator pri postavitvi partizanskih spomenikov in obeležij v obcini Pivka. Aktivno je sodeloval v casu slovenske osamosvojitve. Za svoje nesebicno delo je prejel vec priznanj, predvsem za uspešno uveljavljanje in ohranjanje izrocil in vrednot NOB. Boža Pecko Tudi letošnjega septembra je Društvo Vita Pivka z ekipo POMAGAJMO (sebi in drugim) – PSD in z dolgoletnimi prijatelji in sodelavci vodniki reševalnih psov KVRP Postojna s svojimi prikazi in svetovanji sodelovalo na dnevu odprtih vrat vojašnice Stanislava Požarja Pivka. Obiskovalci so z ekipo PSD lahko obnovili znanje temeljnih postopkov oživljanja, ukrepe ob zadušitvi, krvavitvah, opeklinah ter ravnanje z nezavestno, poškodovano ali psihotravmatizirano osebo, ugotavljali, kako preprosta je uporaba trikotnih rut v »pomoci sebi in drugim« in še in še. V Društvu Vita Pivka pravijo, da z veseljem sodelujejo na tovrstnih prikazih, saj se jih lahko udeležijo vse generacije ne glede na izobrazbo ali kakšno drugo znacilnost in tako brezplacno obnovijo ali pridobijo »znanja za življenje«. Društvo Vita Pivka Jana Gržinic. Ob fotografijah nas je popeljala skozi pet dni našega obiska. Poudarila je pomen stikov in obiskov, saj so se med nami razvila prijateljstva in sodelovanje na številnih podrocjih, od kulture, športa pa do gospodarstva. Tudi mladi in osnovnošolska mladina se vkljucujejo v sodelovanje na svojih podrocjih. Društvo prijateljstva MOST je organiziralo predavanje z naslovom Durach po Durachu. O zacetkih prijateljstva med Slovenci in Bavarci oziroma obcani Pivke in Duracha je spregovoril predsednik Društva prijateljstva MOST Ernest Margon. Povedal je, da so se prijateljstva sklenila pred skoraj 50-imi leti v Izoli, ko se je nakljucno spoznal z mladimi Nemci in se spoprijateljil s Krištofom Furchom. Kasneje, Po predavanju so se udeleženci zadržali v prijetnem klepetu ko se je preselil v Pivko, je v novoustanovljeni obcini zacel in obujanju spominov na letošnji obisk, žal jim je bilo le tega, s stiki. V vseh teh letih se je utrdilo prijateljstvo in prišlo da se ni vec obcanov udeležilo predavanja, saj bi bili gotovo je do pravih medsebojnih stikov med obcinama Pivko in navdušeni nad povedanim. V društvu MOST si vsekakor Durachom. Prihodnje leto bomo praznovali uradnih 20 let, želijo, da bi se še vec obcanov odlocilo za sodelovanje, ki kar smo podpisali listino o pobratenju. O letošnjem obisku prinaša veliko pozitivnega in dobrega v medsebojnih odnosih. Pivcanov v Durachu je spregovorila podžupanja Obcine Pivka Irena Margon KULTURNI VECER OB MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH Društvo upokojencev Pivka je tudi letos ob mednarodnem dnevu starejših pripravilo kulturno prireditev, rdeca nit katere je bila predstavitev knjige poezije Josipa Logarja z naslovom Muze, Apolon in Zevs. Josipa Logarja se spominjajo številni obcani s košanskega konca in tisti, ki so bili povezani s Perutninarstvom Pivka. Na prireditvi ga je predstavila hcerka Kamelija Runtic, ki je rokopise zbrala in jih izdala v licni knjižici. Joško, kot so mu rekli znanci, se je rodil v Banja Luki, ko sta bila starša v pregnanstvu. Življenjska pot ga je iz domacih Jelšan zanesla na študij v Zagreb, zaposlitev pa na postojnski konec. Njegovi veliki ljubezni sta bila sadjarstvo in cebelarstvo, pesmi pa tematsko segajo na vsa življenjska podrocja. Njegov oce se je boril na soški fronti, pripovedovanje o bojih je vplivalo na nastanek dveh pesmi o reki Soci. Slišali smo njegovo pesem Soca - nova melodija, ucenki OŠ Pivka pa sta nam za primerjavo recitirali Gregorcicevo pesem Soci. Ljubezen do živali je izrazil v številnih pesmih o njih, posebno mesto je dobila srnica. Jana nam je prebrala pesem Srnica - sanje, v številnih drugih pesmih pa srnica pomeni mlado rjavooko žensko. Drugi domaci ustvarjalec je clan skupnosti Vezi, Jadranka nam je prebrala pesem Ljubezen do življenja. Napovedali smo novo, že tretjo sezono Bralne znacke za upokojence obcine Foto: Anita Boštjancic PESTRO POLETJE MLADE GLASBENICE Za domacinko Nušo Klobucar, ki kot glasbenica ustvarja pod umetniškim imenom »Ella Roš«, je pestro poletje. Z najnovejšo avtorsko pesmijo »Leti« se je namrec v tem poletju odpravila na glasbeni pohod, poimenovan: »Leti Summer Tour«, kjer je na razlicnih festivalih in dogodkih predstavljala svoja dela. Predstavitev najnovejšega singla jo je popeljala od Gornje Radgone, Fontane piva v Žalcu, Trbovelj, Dekanov, Škofij, Novega mesta do velikih odrov festivala »Summer night Party« na Vranskem, Žurom pod Žvajgo v Preboldu, Kitariade v Sevnici in še ostalih dogodkov. Ella, ki je v kratkem casu, v sodelovanju z založbo Menart Records Slovenija, nanizala že kar štiri skladbe, ni le pevka, ampak se podpisuje tudi kot avtorica tako besedil, glasbe, del pa prisostvuje tudi pri postavljanju aranžmajev, za konec leta pa že napoveduje izid nove pesmi. Po zakljuceni turneji po Sloveniji pravi, da je lepo nastopati in odkrivati nove, precudovite koticke naše dežele, a da si najbolj želi nastopati v naših koncih in upa, da jo glasbena pot kaj kmalu ponovno popelje prav v domaco Pivko. Erika Mikeli V Šmihelu se je tudi letos odvijal moto shod, ki je bil že deveti po vrsti. Ob spremenljivem vremenu in odlicnem vzdušju se je zbralo 65 motoristov iz šmihelske doline in okolice. Najprej je sledilo žegnanje motorjev. Zbrane motoristke in motoriste je z namenom srecne in varne vožnje blagoslovil župnik Marjan Škvarc. Nato so se motoristi odpravili na panoramsko vožnjo po vaseh v dolini. Po naporni vožnji so se okrepili z golažem in pijaco. Letos se je v dobrodelne namene zbiral prispevek za decka KRISA. Nabrali smo 220 € prispevkov, za kar smo hvaležni vsem donatorjem. Sledilo je druženje ob glasbi v vecerne ure. CETRTA KAVARNIŠKA URICA V prvem jesenskem tednu je bila v pivški Kavarni že 4. kavarniška urica, posvecena kulturi. Srecko Likar, predsednik društva Šempeter 1300, Društvo za druženje in solidarnost, je pripravil vecer, ki ga je posvetil pivškemu junaku Martinu Krpanu. Povedal je nekaj svojih pesmi, v katerih opeva junaštvo in moc Martina Krpana. Prebral je tudi pesem z naslovom Martin Krpan iz Cepna, ki jo je napisala Doroteja Hrvatic. Hcerka lastnikov kavarne Lin Grk je predstavila svojo pesem o Martinu Krpanu, nazadnje pa je prišel in svoja doživljanja na Dunaju, ko je premagal Brdavsa, pripovedoval sam Martin Krpan. Marko Vadnjal ga je imenitno interpretiral in nekoliko postavil tudi v današnji cas. Med recitacijami pa je ves cas igral harmonikar Franko iz Stare Sušice, z znanimi melodijami Avsenika, Slaka in Beneških fantov. Irena Margon Foto: Ernest Margon V Vecgeneracijskem centru že poldrugo leto deluje skupina, ki si je nadela ime Kvackane nitke. Spomladi smo svoje izdelke – kvackane igrace razstavljale v Knjižnici Bena Zupancica v Postojni, cez poletje in cel september pa je bila razstava v Knjižnici v Pivki. Knjižnicarki Dartanieli Stegel se je porodila posebej inovativna ideja, sklenila je povezati naše izdelke s knjižnimi junaki. Med obsežnim gradivom je poiskala tiste knjige, ki so bile vsebinsko povezane z našimi izdelki. Jožica Knafelc JURE POCKAJ & ANTE UPEDANTEN BANDA V nedeljo, 6. oktobra, je KD Juršce slovesno posadilo lipo v spomin na prejeto obcinsko priznanje 9. maja 2019. V obdobju narodnostnega prebujanja Slovencev in rastoce narodne zavesti je lipa postala eden od simbolov slovenstva. Predsednica društva Majda Žužek je v nagovoru kratko povzela vsebino ob podelitvi priznanja. KD je s svojim delovanjem obogatilo ne le vaški prostor, pac pa je prispevalo h kulturnemu prebujanju tudi na širšem S svojo prisotnostjo je dogodke obogatila podžupanja gospa Jana Gržinic. V podrocju. Društvo deluje na temelju nagovoru je cestitala vsem clanom društva za resnicno veliko delo. Izpostavila je evropskih, kršcanskih narodnih ter pomen domoljubja, kulture in tradicije, ki naj jo navdušeno gojimo še naprej. KD lokalnih vrednot. Spodbuja domoljubje, Juršce je po njenem mnenju zgled, koliko dobrega in lepega zmoremo storiti za skupnost in vrednote solidarnosti. skupno dobro, cetudi nas je malo. V kulturnem programu so sodelovali Helena V casu individualizma in egoizma Bizjak, Tara Žužek, Matevž Grželj in Matic Žužek. Moderatorka je bila Ana Žužek daje vzgled prostovoljstva, ki rojeva Barle. Po koncanem programu so nas prizadevne clanice društva povabile k obloženi povezanost, sodelovanje in dostojanstvo mizi z domacimi dobrotami. Lepo prijateljsko druženje nas je vse obogatilo in vsakega cloveka. navdušilo. Majda Žužek STUDENEC Z DVEMA DOGODKOMA POPESTRIL KULTURNO DOGAJANJE V OBCINI V petek, 18. oktobra, se je v avli OŠ Pivka odvijal zanimiv glasbeni vecer. Pevska skupina Studenec z umetniško vodjo Ireno Rep je na letnem koncertu predstavila svoje delovanje v letošnjem letu. Pevci so nanizali cez dvajset nastopov pred domacim obcinstvom, s koncerti širom po Sloveniji, zapeli so tudi zamejcem v Mackoljah, prijateljem v Durachu, najbolj pa si bodo zapomnili gostovanje pri župniku Doriju v Berlinu. Na koncertu so predstavili pester nabor raznovrstnih skladb, med katerimi je bilo najvec ljudskih, manjkalo pa ni niti K sodelovanju pa je pritegnila tudi nedavne jubilantke, Uciteljski pevski zbor zimzelenih popevk, in z njimi dodobra OŠ Pivka, ki je prepeval pod taktirko Damjane Morel. ogreli dlani poslušalcev. Še posebej so jih navdušili solisti Rafael Zorko, Neli Vecino programa sta oblikovala ceška zbora, ki sta se obcinstvu predstavila z izredno Žlof in Renato Adam. V goste so tokrat zanimivim programom ceških ljudskih kot tudi sakralnih skladb. Poslušalci so bili povabili Dekliško vokalno skupino prevzeti tudi nad obcutenim nastopom sopranistke Lydie Jurkove. Uciteljski zbor OŠ Primorsko Mackolje, ki je s svojo Pivka je zelo ubrano zapel tri zimzelene melodije in požel za svoj nastop lep aplavz. mladostno svežino zelo obogatila ta Pri skladbi Dan ljubezni je pevke spremljal instrumentalni trio v sestavi Kristjan pevski vecer. Arh, Tomaž Žele in Andraž Volk. Tudi Studenec pod vodstvom Irene Rep je zapel tri skladbe s solistoma Neli Žlof in Renatom Adamom ter ob klavirski spremljavi V soboto, 26. oktobra, je Pevska Elene Starceve. Prvic je na odru zazvenela pesem Nic vec, za katero je besedilo skupina Studenec gostila dva ceška napisala priznana domaca umetnica Danica Pardo, uglasbila pa sta jo Dimitrij Grlj zbora, Carpe diem iz Letovic z in Andreja Tomažic Hrvatin. Pevci so se poklonili Danici, ki je ganjeno prisluhnila dirigentom Karlom Pechacekom in svoji pesmi, od nje pa prejeli prisrcne cestitke in spominsko darilo. Vachov sbor Moravskych ucitelek iz Irena Rep 51 Brna z dirigentom Patrikom Buchto. »ZGUNOVIH« DESET V soboto, 12. oktobra, so clani moške vokalne skupine »Zgun« z zborovodkinjo Ksenijo Belcer Žnidaršic pripravili koncert ob 10. obletnici delovanja. Tokrat so se predstavili v avli Osnovne šole Pivka. V goste so povabili mlada dekleta iz vokalne skupine Iskrice z Iskrivim bendom ter nadobudne harmonikarje Harmonikarske šole Matica Štavarja. Program je doživeto povezovala Erika Šprohar. Vecer so prepletale tako ljudske kot tudi zabavne in narodno zabavne melodije, ki so poskrbele za pestrost programa. V drugem delu koncerta so se »Zgunovcem« na odru Slovesnost je spremljalo ubrano ljudsko petje, ki ga je vodil g. Slavko Hrast. V cerkvi se je zbralo okrog 200 romarjev, da bi pocastili slovenskega domoljuba, pesnika in cudovitega ucitelja verskega življenja. S KONGRESA EVROPSKE ZVEZE SENIORJEV Konec septembra se je v Bolgariji v Sandanskem odvijal 10. kongres ESU (Evropska zveza seniorjev). Na kongresu smo seniorji iz vseh držav clanic EU volili nove organe za naslednji mandat. Za predsednico je bila ponovno soglasno izvoljena dosedanja predsednica An Hermans, za enega od podpredsednikov je bil izvoljen g. Jože Jurkovic iz NSi. Na kongresu sva Zvezo seniorjev Nove Slovenije zastopala Peregrin Stegnar in Irena Margon, Anton Bogataj in dr. Andrej Umek pa Zvezo upokojencev pri SLS. Udeleženci smo razpravljali o prihodnosti Evropske unije, o razvoju in perspektivah, med generacijami. Sprejeli smo kongresno deklaracijo z geslom »Zavzemanje o digitalizaciji in okolju prijazni tehnologiji starejših za Evropo«, ki temelji na povezanosti in zmanjšanju gospodarskih in o klimatskih spremembah, ki zadevajo in socialnih razlik, skupnih naporih za mir, varnost, solidarnost in dobro vse Evropejce in cel svet. V razpravah je gospodarstvo. Izpostavljeno je bilo demografsko vprašanje celotne Evrope, prav bilo v ospredju spoštovanje vrednot vseh v teh spremembah, ko se prebivalstvo stara, je potrebno poskrbeti za aktivno generacij, izkušenj starejših in njihovega staranje, vseživljenjsko ucenje in vkljucevanje starejših v družbo. prispevka, ohranjanje evropske kulturne in narodne identitete in dialoga ter solidarnost Irena Margon 3. oktobra 2019 smo se pivški upokojenci odpravili na enodnevni izlet v deželo Petra Klepca. Že ob sedmih zjutraj smo se zbrali – zgovorno radoživi, nasmejani, kaj danes bomo vse spoznali, gre vsa zahvala naši Almi. Tako je zacetek poti opisala Dora Hrvatic, naša pesnica in tudi udeleženka izleta. Pot nas je preko Bloške planote vodila do Nove Reki Kolpi smo sledili vse do obcine 590 metrov dvignili do 993 metrov. Štifte, kjer smo si ogledali barocno cerkev Osilnica, ki je najmanj poseljena Obcudovali smo spretnega voznika, iz 16. stoletja. obcina v Sloveniji. V muzeju kovaštva saj ima cesta 19 ostrih ovinkov, in Kovacija Gorše nam je njen lastnik na hkrati uživali v vedno lepšem razgledu Nekateri smo celo splezali do lesene ute v zanimiv nacin opisal zgodovino svoje na Osilniško dolino in Gorski Kotar krošnji vecje od obeh lip, ki sta bili zasajeni družine in s tem zgodovino kovaštva na drugi strani reke Kolpe. Domov v casu gradnje cerkve, in sta stari okrog 370 v deželi Petra Klepca, ljudskega junaka smo se vrnili preko Kocevske Reke in let. V Muzeju Ribnica in v Rokodelskem nenavadne moci, ki je iz dežele ob Gotenice, tako da smo videli še ta del centru v Ribnici smo spoznali zgodovino Kolpi pregnal Turke. Kocevskega. Naj zakljucim z Dorinimi Ribnice, suhorobarstva in loncarstva, v verzi: grajskem stolpu pa carovniške procese na Zadnja postaja v Osilnici, Slovenskem. Nadaljevanje poti je Dora v gostilni Kovac nas caka kosilo, Potem pa nazaj v deželo Krpana opisala takole: prijazna postrežba, vsega obilo – se avtobus vijuga po ovinkih na cesti, lepo je bilo v tej lepi dolinici. posadka v vozilu sploh ni še zaspana, V Kocevju smo šli na kavo pred hotel in po trinajstih urah smo vsak na in mimo Rinže smo ob Kolpi Dobro okrepcani smo se po novi svojem mesti. obiskali še grad Kostel, cesti, ki je Osilnico za 16 kilometrov ki sameva in caka s podprtimi stolpi. približala Kocevju, z nadmorske višine Tekst: Jelka Celigoj, Verzi: Dora Hrvatic ŽE ŠTIRINAJSTIC PO POTEH PIVŠKIH KRIŽEV Foto: Andrej Knafelc ZLATE BENETKE Benetke, 17. – 20. oktober. Krasen oktobrski konec tedna se je za Mešani pevski zbor Postojna ozaljšal z zlatom. Pevke in pevci so se pod vodstvom maestra Matjaža Šceka udeležili mednarodnega zborovskega tekmovanja Claudio Monteverdi v Benetkah in nastopili v dveh kategorijah. Na obeh tekmovalnih koncertih so si pripeli zlato diplomo. V petek je zbor nastopil v cerkvi San Stae v sakralni kategoriji. Izvedel je štiri skladbe, pod katere so se podpisali Gallus, Antognini, Lukaš in Miškinis. V mocni konkurenci zborov iz Nemcije, Rusije, Litve, Poljske in Ceške si je zbor s svojo izvedbo pripel zlato diplomo. Tekmovanje v kategoriji odraslih in mladinskih zborov je potekalo v soboto v mogocni baziliki San Pietro di Castello. V programu, ki ga je premišljeno izbral maestro Matjaž Šcek, je zbor zapel renesancno skladbo Johna Dowlanda Come again, Mokranjcevo Njest svjat in dve slovenski skladbi Tihi so obrazi, ki jo je posebej za zbor uglasbil Aldo Kumar, ter Vrabcevo Kresno jutro. Štiriclanska mednarodna žirija je zbor ponovno ocenila z zlatim odlicjem. Kmalu za tem je zbor še tretjic nastopil, tokrat na tekmovalnem koncertu za Grand prix. Med petimi najboljšimi zbori tekmovanja se je Mešani pevski zbor Postojna predstavil z izvedbo Miškinisove skladbe Regina coeli ter Alilujo makedonskega skladatelja Zaprova. Za pevke in pevce MePZ Postojna, ki so skupaj z maestrom Matjažem Šcekom vložili veliko casa in energije v pripravo na tekmovanje, je poleg zlatih odlicij, s katerimi so bili nagrajeni, neprecenljiv predvsem obcutek skupnega muziciranja, ki se dotakne poslušalcev in preprica tudi strokovno žirijo. Katarina Temkova V obcinski organizaciji ZB za vrednote NOB Pivka poudarjamo pomen praznovanja Dneva spomina na mrtve, saj je to cas, ko se s hvaležnostjo in ponosom spominjamo umrlih in padlih za domovino. V dneh pred praznikom položimo cvetje in svece / tokrat ekološke/ pred vseh 38 spominskih obeležij. Na komemoraciji v Dolnji Košani smo se poklonili skupaj z ucenci osnovne šole in vrtca. Spomenik je posvecen 81. padlim in umrlim iz Košanske doline kot tudi ustreljenim borcem nanoške bitke /domacinom/, ki so bili ujeti, v Rimu obsojeni na smrt in po mucenju tudi ustreljeni. O teh dogodkih je spregovoril podpredsednik organizacije ZB Evgen Primožic. Na spominskem shodu pred tremi spomeniki in kostnico v Pivki je podpredsednik ZB NOV Slovenije Bojan Pahor opozoril na pomen spominjanja in spoštovanja vrednot NOB, kot so svoboda, slovenski jezik in kultura. Prav to je bilo vodilo vsem nastopajocim : ucencem OŠ Pivka, pevcem MPZ Pivka in ŽPZ Rožmarike in recitatorjem. Komemoracija na Juršcah je potekala v obnovljenem spominskem parku. V tem letu smo ga obnovili s sredstvi obcine Pivka iz naslova ohranjanja kulturne dedišcine in deloma s prostovoljnim delom clanov ZB. Predsednica obcinskega odbora ZB Pivka Boža Pecko je poudarila pomen tega parka spominov, kjer je kar 8 spominskih plošc. Posvecene so tako padlim vašcanom v 1. svetovni vojni, ubitim in umrlim vašcanom in talcem. Ganljivo je bilo spominjanje na 5 umrlih otrok, ki so leta 1948 izgubili življenje pri igri z nevarno igraco – bombo. Recitatorji in govorniki so se spomnili tudi Karla Destovnika Kajuha, ki je prav tu izdal svojo prvo pesniško zbirko. Prek Juršc se je pomikal kot borec 14. divizije proti Štajerski. Besede na mogocnem spomeniku, ki ga je oblikoval akademski kipar Janez Pirnat, opozarjajo na ceno svobode »LEPO JE ŽIVETI, TODA ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI«. Boža Pecko Foto: Jože Pavzin OBISK MUZEJA ZDRUŽENJA ZA VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE IN POCASTITEV SPOMINA NA STANISLAVA POŽARJA Sodeloval je pri razlicnih skupinskih razstavah in postal privatni ucitelj v svojem ateljeju. Spomladi 2017 je zapustil Francijo in se preselil v Slovenijo. Septembra letos je na Ex-temporu Piran 2017 VNUK PESNICE LUDOVIKE KALAN NA PIVKI V KD Lipa Pivka ohranjamo dobre stike z vnukom pesnice Ludovike Kalan, kateri smo za njeno kulturno in prosvetno delo na Pivškem postavili spominsko plošco, izdali izbor njene poezije in pripravili razstavo ob njeni 110-letnici rojstva v letu 2010. Gospod Robert D`Ans ima še veliko gradiva, ki ga bomo v društvu še lahko obdelovali, saj so tam še neobjavljene pesmi in pripovedi Ludovike Kalan, ki jih bo vredno predstaviti pivški javnosti. Povabili smo ga k nam, v njene kraje, skupaj z njim smo obiskali njen grob in se spomnili tudi njenega oceta Mihaela, ki je bil naducitelj v takratnem Šempetru. Na enodnevnem obisku si je ogledal Park vojaške zgodovine, povzpeli smo se na Šilentabor in obiskali Palcje in Juršce, saj je njegova babica tam poucevala in prijateljevala z nekaterimi Juršcani. Dan je bil prekratek, da bi Robert D`Ans lahko podoživel vse, kar je kot otrok doživljal z babico, ki jo je PARSKI BALINARJI V BELI KRAJINI Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… Društvo ljubiteljev starodobnih vozil – Oldtimer club Postojna je tudi letos pod vodstvom svojega neumornega predsednika Iztoka Bekša izpeljal vsakoletni strokovni izlet v tujino, na Ceško. Letošnji oktobrski je bil najdaljši, saj je bilo vec kot 60 udeležencev, tudi iz obcine Pivka, na atraktivni poti kar tri dni. Osrednja postojanka na sporedu drugi dan je bilo Mlada Boleslav, kjer je lokacija muzeja Škode od starodobnikov do današnjih vozil. Znamka Škoda je namrec ena od štirih proizvajalcev avtomobilov na svetu z neprekinjeno zgodovino (1895). V zacetku so izdelovali kolesa (velocipede), nato motocikle, tricikle in nato prve avtomobile (1905), do najnovejših modelov. Nadalje si je v 20 LET DRUŠTVA INVALIDOV PIVKA Društvo invalidov Pivka je 25. oktobra praznovalo 20 let delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1999. Želja, da cim bolje približamo posebne socialne programe invalidu, je privedla do tega, da se je s pomocjo Obcine Pivka v Pivki razvilo samostojno društvo invalidov. Združuje delovne invalide in druge invalidne osebe ter podporne clane. Vsa leta svojega delovanja s svojo dejavnostjo dokazujemo smiselnost svojega obstoja. Letni program društva je usmerjen na izvajanje socialnih programov, ki so organizirana oblika socialne in zdravstvene pomoci invalidom. Namen in cilj posebnih socialnih programov je namenjen predvsem ohranjevanju zdravja in psihofizicne sposobnosti, neposredne pomoci invalidu, oblike rehabilitacije, spodbujanje ustvarjalnosti, vkljucevanje v kulturno in družbeno življenje. Društvo je zelo dobro povezano z drugimi društvi clani ZDIS v koordinacijski odbor Obalno kraške regije, kateri je namenjen izvajanju skupnih nalog ZDIS. Poleg omenjenega sodelovanje z društvi krepi naše druženje, udeležujemo se skupaj kulturnih in športnih srecanj, pohodništva in drugih prijetnih dogodkov. Foto: Danijel Kovacic Grmek Obcina Pivka ob 150. obletnici Pivškega tabora na Kalcu izdaja zbornik Miroslav Vilhar in njegov cas. Vabimo vas na premierno predstavitev zbornika knjige na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2019, ob 18.30 v avli Osnovne šole Pivka. Zbornik prinaša šest avtorskih prispevkov k dosedanjemu poznavanju življenja in dela Miroslava Vilharja. Dr. Filip Cucek z Inštituta za novejšo zgodovino Slovenije je prispeval razpravo o taborskem gibanju na Slovenskem s poudarkom na pivškem taboru, dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU Frana Ramovša se je posvetila vprašanjem Vilharjevega prispevka k razvoju terminologije v slovenskem jeziku, dr. Mateja Pezdirc Bartol s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je opisala komicne prvine v Vilharjevih šaloigrah, dr. Tanja Žigon z iste ustanove nam je Vilharjevo osebnost približala skozi njegova ohranjena pisma, Dragica Cec z Znanstveno-raziskovalnega središca PIVŠKE OŠTARIJE . NAGRAJENCI SEPTEMBRSKEGA NAGRADNEGA VPRAŠANJA . OBRAT DRUŽBENE PREHRANE »Koliko kilogramov tehta glavni kuhar Igor Belcic?« Odgovor . 140 kg 1. nagrada: malica za dve osebi - MARKO POŽAR 2. nagrada: kosilo za eno osebo - JOLANDA REBEC 3. nagrada: pijaca po izbiri za eno osebo - DOMEN POŽAR Nagrajence vabimo v Obrat družbene prehrane, kjer boste z odrezkom te objave in osebnim dokumentom deležni svojih nagrad. V casu, ko se staro leto poslavlja, novo pa je pred vrati, v Hiši kulture predstavljamo dve razstavi, ki se tako ali drugace ukvarjata s tematiko prehajanja. V zadnjem mesecu leta 2019 bo svoja dela predstavila kiparka Tejka Pezdirc iz Bele krajine, v prvem leta 2020 pa akademski slikar Jaka Vatovec iz Postojne. Tejka Pezdirc je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V casu študija se je izpopolnjevala na Universidad Miguel Hernández de Elche v Španiji. Prejela je nagrado ALUO za posebne študijske dosežke. V svojem delu se ukvarja z vprašanjem identitete duševnega zdravja in normalnosti, odtujenost, nihilizem ipd. Motiviko crpa iz filmskega žanra grozljivk, vecinoma starejše evropske B-produkcije, v kateri ne manjka lobanj, krst, zombijev, krvi, svec, pajkov, kac in nožev, vendar jo upodablja v živahnem koloritu, kar deluje kot svojevrstna protiutež temacnim temam. Na tokratni razstavi bo predstavil vec del, med drugim slike in videe, v katerih se ukvarja s tematiko prehodov v življenjskem ciklu razlicnih živih bitij z vidika rituala. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka Spominska plošca v Mrzli jami V maju in juliju smo v našem glasilu objavili prispevka razlicnih avtorstev, ki sta vsak po svoje zajemala obrazložitev izvedenih aktivnosti in zavzetost, ki jo posamezniki namenjajo urejanju spominske plošce v Mrzli jami. V preteklem mesecu smo se predstavniki uredništva ter vsi udeleženi, ki so skozi prispevka izrazili medsebojno nestrinjanje, Matjaž Vilhar, Rafael Zorko, clani PGD Zagorje in predsednik vaške skupnosti Zagorje Tomaž Cesnik, obiskali spominsko plošco v Mrzli jami, ki se nahaja nad Zagorjem oziroma Bacem v bližini vojaškega strelišca na Bacu. Namen srecanja je bil pogovor o zapisanih ocitkih, izmenjava mnenj ter ogled trenutnega stanja na terenu. Na ogledu Mrzle jame smo ugotovili, da je bilo vse kar je zapisal Matjaž Vilhar v clanku, objavljenem v majskem Pivškem listu, resnicno opravljeno. Prav tako pa so bila opravljena tudi vsa dela, o katerih so potem pisali gasilci v svojem odgovoru." Ne glede na to, kdo od zavzetih posameznikov je opravil kakšnega izmed vzdrževalnih in lepotnih del, ki so jih tovrstna spominska obeležja (sploh sredi prostrane narave) potrebna, ter v kakšnem obsegu so bila le-ta izvedena, smo se strinjali, da je vsem udeleženim skupno eno, in sicer skrb ter samoiniciativna prizadevanja za ohranjanje domace kulturne dedišcine. Naj si gre za obnovitev napisa, pokošeno travo, odstranjeno vejevje ali pa zgolj misel na obeležju ter njihovo simboliko, je hvale vredno vse, kar obcani namenite v to, da v naši lokalni skupnosti nekaj živi, se ohrani oziroma uredi. Hvala torej vsem, ki skrbite, da gojimo in spoštljivo ravnamo s spomini na našo preteklost. Zavzeti domacini ob tej priložnosti že napovedujejo in vabijo obcane na vsakoletni pohod, s katerim se bodo 27. aprila prihodnje leto simbolicno poklonili dogodku iz leta 1945, kateremu je postavljen ta spomenik. Uredništvo ZAKLJUCEK USPEŠNE TEKMOVALNE SEZONE - - -- - - - - - - - MILAN BUBNIC OSVOJIL ŠE SEDMI NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA BALINARSKO PRVENSTVO DRUŠTEV UPOKOJENCEV V POSTOJNI V Postojni je na balinarskem prvenstvu društva upokojencev nastopilo 14 ženskih in 13 moških ekip. V ženski konkurenci triclanskih ekip so zmago slavile domacinke. Postojncani so bili prav tako najmocnejši med štiriclanskimi moškimi ekipami. Med najboljše so se uvrstili tudi Pivcani, ki so dosegli drugo mesto. Pokale in kolajne sta podelila novi predsednik postojnskega društva upokojencev Cvetko Bajc ter predsednik športne komisije Milan Klancar. poraz, njena soigralka Americanka Kelly Moten pa je ena najboljših v ligi. V minulih dveh krogih so zmagale, tudi v zadnjem gostujocem, kjer je Tina prispevala 9 tock. Brane Fatur PIKE PRIDNO TRENIRAJO, PRIHAJA LETO POMEMBNIH TEKMOVANJ Naše Pike, odlicne plesalke, poznane dalec naokrog, pridno trenirajo. Prihaja namrec obdobje, ko se stopnjujejo najrazlicnejša tekmovanja. Ker vemo, da je vsak nastop Pivških plesalk dovršen, le­teh nikoli ne prepušcajo nakljucju. In prav je tako, uspehi, s katerimi se lahko pohvalijo in na katere smo ponosi, so dosegljivi le z marljivim delom in predanostjo. »Že v zacetku decembra imamo tekmovanje s tekmovalnimi skupinami. V zacetku meseca aprila bomo naredili produkcijo, predvidevamo, da bo to pred državnim prvenstvom in pred odhodom našega para Arturja in Špele na svetovno prvenstvo v Ameriko. Sicer pa imamo letos v nacrtu, da se z vsemi tekmovalnimi skupinami uvrstimo na državno tekmovanje, z otroško in mladinsko skupino se bomo meseca maja udeležili tekmovanja v Nemciji, par Artur in Špela odhajata na svetovno prvenstvo v Ameriko, clanska skupina Pike in mladinska skupina Pike se bosta v primeru kvalifikacij uvrstili na Evropsko prvenstvo, ki bo julija 2020 v Veroni, Evropskega prvenstva pa se bo v Italiji letos udeležila tudi plesna skupina Facemame.« pojasnjuje in navaja vse nacrte nepogrešljiva trenerka in tudi plesalka skupine Facemame, MOJCA KORENT. DKH Številka zadeve: Število tock: 3523-32/2019 480 3523-14/2019 430 3523-31/2019 420 3523-26/2019 410 3523-30/2019 390 3523-33/2019 370 3523-25/2019 350 3523-24/2019 350 3523-18/2019 340 3523-36/2019 340 3523-5/2019 310 3523-34/2019 330 3523-35/2019 310 Številka zadeve: Število tock: 3523-16/2019 310 3523-22/2019 310 3523-23/2019 310 3523-19/2019 300 3523-28/2019 300 3523-6/2019 290 3523-3/2019 280 3523-12/2019 280 3523-10/2019 280 3523-15/2019 270 3523-17/2019 260 3523-2/2019 220 3523-29/2019 190 Številka zadeve: Število tock: 3523-27/2019 310 3523-13/2019 240 Številka zadeve: Število tock: 3523-32/2019 480 3523-14/2019 430 3523-31/2019 420 Številka zadeve: Število tock: 3523-27/2019 310 3523-13/2019 240 Vas zanima oglaševanje v obcinskem glasilu? KINO PIVKA JOKER Dolžina: 2h 2min / 122min Leto: 2019 Država: ZDA, Kanada Jezik: anglešcina Režija: Todd Phillips Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham JOKER je nikoli povedana zgodba o enem izmed najbolj znanih negativcev v stripovskem svetu. Joker je izmišljen lik, ki se pojavlja v DC stripih, ustvarili pa so ga Jerry Robinson, Bill Finger in Bob Kane. Prvic se je pojavil daljnega leta 1940 v stripu Batman #1. Skozi svoja stripovska pojavljanja je Joker prikazan kot visoko inteligenten kriminalec, njegova karakterizacija pa se je skozi razlicna obdobja zelo spreminjala. Film bo v Kinu Pivka v soboto 30.11.2019, ob 19:00. LEDENO KRALJESTVO 2 (v 3D tehniki)/ FROZEN 2 Dolžina: 1h 43min / 103min Leto: 2019 Država: ZDA Jezik: sinhronizirano v slovenšcino Režija: Chris Buck, Jennifer Lee Med svoje številne oboževalce se vracata sestri Elza in Ana, ki se bosta skupaj s Krištofom, Olafom in Svenom podali na nevarno potovanje globoko v gozd, na katerem bodo skupaj odkrili, kje je sploh izvor Elsinih carobnih moci, s pomocjo katerih bodo rešili kraljestvo. Ce se je Elza v prvem delu bala svojih nadnaravnih sposobnosti, bo v drugem zgolj upala, da jih ima dovolj. Risanka bo v Kinu Pivka v nedeljo 1.12.2019, ob 17:00. V mesecu decembru bodo v Kinu Pivka na sporedu naslednji filmi: JOKER (težko pricakovani triler letošnjega leta) PRI ADDAMSOVIH / THE ADDAMS FAMILY (sinhronizirana animirana družinska komedija v 3D tehniki) LEDENO KRALJESTVO 2 / FROZEN 2 (Disneyeva sinhronizirana animirana družinska pustolovšcina v 3D tehniki) TERMINATOR: TEMACNA USODA / TERMINATOR: DARK FATE (akcijski Z.F. spektakel) BACEK JON FILM: FARMAGEDON (sinhronizirana animirana družinska pustolovšcina) NOŽ V HRBET / KNIVES OUT (kriminalna crna komedija) MALI JETI (sinhronizirana animirana družinska pustolovšcina v 3D tehniki) BITKA ZA MIDWAY / MIDWAY (zgodovinska vojna akcijska drama) BILO JE NEKOC…V HOLLYWOODU / ONCE UPON A TIME…IN HOLLYWOOD (komicna drama slovitega Quentina Tarantina, v glavni vlogi Leonardo DiCaprio in Brad Pitt) KRALJESTVO SEVERNEGA JELENCKA (pustolovski družinski dokumentarni film) ZLOHOTNICA: VLADARICA ZLA / MALEFICENT (domišljijska pustolovšcina z Angelino Jolie in Michelle Pfeiffer v glavni vlogi) LAST CHRISTMAS (romanticna komedija) PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI (animirana družinska komedija) VOJNA ZVEZD: VZPON SKYWALKERJA / STAR WARS (akcijski spektakel, mojstrovina Georgea Lucasa) Nagradno vprašanje… OSVOJITE LAHKO Kako se imenuje glavni igralec v filmu JOKER? Odgovore nam do 5. januarja sporocite na naslov pivski.list@pivka.si, nagrajenec bo obvešcen ter objavljen v naslednji številki Pivškega lista. DVE KINO VSTOPNICI ZA FILM PO VAŠI IZBIRI SPORED LAHKO SPREMLJATE: www.pivka.si (koticek Kino Pivka), FB Kino Pivka, www.gremovkino.si, Instagram SKOK K SOSEDOM Napovednik dogodkov v Obcini Postojna NOVEMBER 2019 cetrtek, 28. november ob 16. uri, OŠ Antona Globocnika MIKLAVŽEV SEJEM (organizira: OŠ Antona Globocnika) sobota, 30. november ob 19. uri, Kulturni dom v Orehku LETNI KONCERT ŽVS VANDA KRIŽAJ (organizira: ŠDK Orehek) sobota, 30. november ob 19. uri, Kulturni dom Postojna DOBRODELNA GLEDALIŠKO PLESNA PREDSTAVA »ŽIVLJENJE JE VREDNOTA« (organizirajo: Kulturni dom Postojna, Obcina Postojna, Katja dance company) DECEMBER 2019 nedelja, 1. december ob 16. uri, športna dvorana OŠ A. Globocnika DOBRODELNI KONCERT S PRIJATELJI HIŠE NASPROT SONCA (organizira: Dom upokojencev Postojna) nedelja, 1. december ob 19. uri, Kulturni dom Postojna SLOVENEC, KI JE PRELETEK STOLETJE (premiera dokumentarnega filma) (organizirata: Studio Proteus, Društvo Kolut) sreda, 4. december ob 19. uri, Kulturni dom Postojna ŽUPANOV NOVOLETNI SPREJEM (organizira: Obcina Postojna) sreda in cetrtek, 4. in 5. december ob 12.30, Gimnazija Ilirska Bistrica DAN ODPRTIH VRAT GIMNAZIJE ILIRSKA BISTRICA (organizira: ŠC Postojna) cetrtek, 5. december ob 16.30, Titov trg Postojna PRIŽIG PRAZNICNIH LUCI S PRIHODOM MIKLAVŽA (organizira: Obcina Postojna) cetrtek, 5. december ob 17.45, Titov trg Postojna ODPRTJE DRSALIŠCA (organizirajo: Studio Proteus, Obcina Postojna in partnerji) cetrtek, 5. december ob 19.30, Kulturni dom Postojna DITKA IN FERI – NE BODI KAR NISI (organizira: Kulturni dom Postojna) sobota, 7. december ob 19. uri, Kulturni dom Postojna VECER NIKOLE TESLE (organizira: Srbsko prosvetno društvo Nikola Tesla Postojna) sobota, 7. december ob 19. uri, Glasbena šola Špstpkma LETNI KONCERT MPZ POSTOJNA (organizira: MPZ Postojna) ponedeljek, 9. december ob 19.30, Kulturni dom Postojna PREDSTAVA, KI GRE NAROBE (organizira: Kulturni dom Postojna) torek, 10. december ob 18. uri, Knjižnica Postojna BRATI GORE – HOMMAGE TOMAŽU HUMARJU (organizira: Knjižnica Bena Zupancica Postojna) cetrtek, 12. december ob 16:45, Park pri SGLŠ in Titov trg PRAZNIK LUCI IN POZDRAV ZIMI (organizira: Obcina Postojna) ponedeljek, 16. december ob 19.30, Kulturni dom Postojna SMEŠNO ZA CRKNIT (organizira: Kulturni dom Postojna) torek, 17. december ob 17. uri, Kulturni dom Postojna OBISK DEDKA MRAZA IN PREDSTAVA (organizira: Obcina Postojna) sreda, 18. december ob 17. uri, Titov trg TURNIR V CURLINGU (organizirata: Studio Proteus, Curling zveza Slovenije) cetrtek, 19. december ob 17:30, Kulturni dom Postojna O LISICKI ZVITI TICKI (organizira: Kulturni dom Postojna) sobota, 21. december ob 18. uri, Cerkev SV. Štefana Postojna LUC MIRU IZ BETLEHEMA (organizira: Skavti – steg Postojna 1) sobota, 21. december ob 19:30, Kulturni dom Postojna ETNO JAZZ (organizira: Kulturni dom Postojna) sreda, 25. december (do vkljucno 30. december) ob 13:30, Postojnska jama ŽIVE JASLICE V POSTOJNSKI JAMI (organizira: Postojnska jama, d.d.) cetrtek, 26. december ob 14. uri, Kozolec Toplar Belsko ŽEGNANJE KONJ IN PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI (organizira: TD Pudgura) cetrtek, 26. december ob 19:30, Športna dvorana OŠ A. Globocnika BOŽICNO -NOVOLETNI KONCERT POSTOJNSKE GODBE -1808 (organizira: Postojnska godba – 1808) petek, 27. december ob 19. uri, Glasbena šola Postojna KOLEDOVANJE 2019 – koncert kolednih in božicnih pesmi (organizira: Pevsko društvo Mavrica) torek, 31. december ob 10. uri, Zelena dvorana Postojna DOPOLDANSKO SILVESTROVANJE (organizira: Tocka moci Postojna) torek, 31. december ob 22. uri, Titov trg Postojna SILVESTROVANJE NA PROSTEM (organizira: Obcina Postojna) Ker se bo število dogodkov v obcini Postojna po izdaji Pivškega lista še spreminjalo, vljudno vabljeni, da spremljate tudi spletno stran obcine: www.postojna.si NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA cetrtek, 28. november od 9. do 16. ure, Karitas Pivka DAN ODPRTIH VRAT SKLADIŠCA KARITAS PIVKA (organizira: Karitas Pivka) do petka, 29. novembra, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: Maks Bricelj, Brief Silence, prostorska postavitev (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 30. november ob 9. uri, prostori Karitas Pivka ADVENTNA DELAVNICA (organizira: Program Popoldne v Pivki) sobota, 30. november ob 19.00, Krpanov dom – kinodvorana JOKER (organizira: Kino Pivka) nedelja, 1. december ob 16. uri, Kulturni dom Zagorje KONCERT »GLASBA RADOSTI« (ŽPZ Jezerke) (organizira: KPD Miroslav Vilhar Zagorje) nedelja, 1. december ob 17. uri, Krpanov dom – kinodvorana LEDENO KRALJESTVO 2 (v 3D tehniki) / FROZEN 2 (organizira: Kino Pivka) torek, 3. december od 15. do 17. ure, avla pivškega »Spara« NA TA VESELI DAN KULTURE »PODARIMO KNJIGO« (organizira: KD Lipa Pivka) torek, 3. december ob 18.30, avla Osnovne šole Pivka PREMIERNA PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE MIROSLAV VILHAR IN NJEGOV CAS, KI JO IZDAJA OBCINA PIVKA. (organizira: Obcina Pivka) sreda, 4. december od 14. do 19. ure, Krpanov dom MIKLAVŽEV SEJEM (organizira: Turisticno društvo Pivka) sreda, 4. december ob 16.30, dvorana Krpanovega doma v Pivki »MIKLAVŽEVANJE S PRILOŽNOSTNO IGRICO« (organizira: KD Lipa Pivka) cetrtek, 5. december MIKLAVŽEVANJE V ŠMIHELU – obisk otrok po vaseh (Šmihel ob 16.30, Nadanje selo 16.50, Mala Pristava 17.20, Velika Pristava 17.40, Narin 18.00) (organizira: Župnijska Karitas Šmihel) cetrtek, 5. december ob 17. uri, citalnica knjižnice Pivka CAJANKA »PISMA SVETEMU MIKLAVŽU IN OBUJANJE TRADICIJE« (organizirata: KD Lipa Pivka in knjižnica Pivka) petek, 6. december ob 18. uri, Multimedijska dvorana Krpanovega doma TA VESELI DAN KULTURE – literarni vecer (organizira: Društvo upokojencev Pivka) petek, 6. december ob 19. uri, galerija Krpanovega doma ODPRTJE RAZSTAVE »TRI LETA V SLOVENIJI« (organizira: Turisticno društvo Pivka) petek, 6. december ob 19. uri, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: Tejka Pezdirc, Erozija prehoda, prostorska postavitev Razstava bo na ogled do 27. decembra 2019. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 7. december ob 16.30, župnijska cerkev v Trnju MIKLAVŽEVANJE V TRNJU (organizira: Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje) Miklavž bo obdaril vse otroke do vkljucno 10 leta starosti. nedelja, 8. december ob 16. uri, Kulturni dom Zagorje MIKLAVŽEVANJE V ZAGORJU (organizira: Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje) Miklavž bo obdaril vse otroke do vkljucno 10 leta starosti. petek, 13. december ob 19. uri GREMO PLESAT (ob 70 – letnici radia Koper) (organizirata: Radio Koper in Obcina Pivka) torek, 17. december ob 18.30, Kulturni dom Slavina CAS NAS KLICE – PREBUDIMO SE K CLOVECNOSTI (pogovorni vecer s patrom Karlom Gržanom) (organizira: KD Lipa Pivka) cetrtek, 19. december ob 18. uri, Krpanov dom Pivka PREDBOŽICNO DOGAJANJE PRED KRPANOVIM DOMOM KONCERT ETNO BANDE POSEBEN GUŠT (organizirata: Obcina Pivka in Zavod za turizem Pivka) petek, 20. december od 17. do 22. ure, trg pred Krpanovim domom PREDBOŽICNO DOGAJANJE PRED KRPANOVIM DOMOM – stojnice z božicno ponudbo, nastop lokalnih izvajalcev, praznicna ponudba hrane (organizira: Obcina Pivka) sobota, 21. december od 17. do 22. ure, trg pred Krpanovim domom PREDBOŽICNO DOGAJANJE PRED KRPANOVIM DOMOM– stojnice z božicno ponudbo, nastop lokalnih izvajalcev, praznicna ponudba hrane (organizira: Obcina Pivka) nedelja, 22. december od 17. do 22. ure, trg pred Krpanovim domom PREDBOŽICNO DOGAJANJE PRED KRPANOVIM DOMOM– stojnice z božicno ponudbo, nastop lokalnih izvajalcev, praznicna ponudba hrane OTROŠKA RISANKA, DRUŽINSKE BOŽICNE DELAVNICE, OBISK BOŽICKA Z DARILI (organizira: Obcina Pivka) cetrtek, 26. december, start ob 10. uri pred Krpanovim domom Pivka POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV (zbirno mesto parkirišce PVZ) Hrastje, Velika Pristava, Šmihel, Narin) (organizira: KD Lipa Pivka) cetrtek, 26. december ob 17. uri, iz igrišca v Trnju NOCNI POHOD Z BAKLAMI NA SVETO TROJICO (organizira: Turisticno društvo Pivka) sobota, 28. december ob 19. uri, cerkev sv. Petra v Pivki BOŽICNI KONCERT (organizira: Župnija Pivka) vsak ponedeljek in sredo, od 14.30 do 17.40, prostori Karitas Pivka NAŠA MALA USTVARJALNICA (organizira: Program Popoldne v Pivki) sobota, 4. januar ob 17. uri, Cerkev sv. Jurija na Juršcah DOBRODELNI BOŽICNI KONCERT (organizira: Kulturno društvo Juršce) petek, 10. januar ob 19. uri, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: JAKA VATOVEC, PROSTORSKA POSTAVITEV Razstava bo na ogled do 31. januarja 2020. (organizira: Hiša kulture Pivka)