SiP1' m — t -9- IwwsM M m hOJ "Clevelandsli Ai m ST. CUIK AVL 1E CLEVEUNI, ■L J • 3Č« ........ 7 Nfc 7. CLEVELAND, OHIO,.1' 26. JANUARJA, K**). riške vesti. SLOVENSKIH NASELBIN. ŽENSKIH NASELBIN, IU., 23. jan.— Zbolel jc 1 Govednik, 1312 No. Broad-Minuli teden so ga odpeljali šnico, ker, trpi na pljučnici. Sodnija išče d^a parčka z la Kovic in ženo ter Mi-in njegovo tovarišico. in Crnlč sta stanovala v rgu. Meseca decembra je hiše naenkrat zapazil, da l je ušla žena in oba stanovalca, je pobegnila s Kavičem, je pa vid neko dekle, s" kasta si bila /e dalje dobra. > velikem trudu jih je policija v Jolietu, kamor so pri-v začetku decembra. Ravno par tedni pa so odšli proti ikee, kjer bodo imeli polica-dela. V Jolietu sta para stanovala na 5 Scott St. in na Ruby & Bluff XEK NE BODE OBEŠEN, lerman Billck, o katerem je ča-'že toliko \poročalo, torej bode obešen radi zastrupljenja družine. o namreč poroča brzojavka Ghicage, ker je guverner De-tz Illinoisa spremenil smrtno v dosmrtno ječo. JSUJE STRAJKA V mrt City, Pa., 25. jan. — rji so v skrbeh radi ne-ja na konvenciji v Indiana- Ugledni možje trdijo, da se bo- KROMPIR UNIČEN. ■ SacKamefito, California. 23. jan. Veliko škodo so v *Californiji napravile povodu j i. Na tisoče johov je poplavljenih. Več otokov pri steku rek Sacramento i.n San Joacjuim je poe zahtevanio posebnih predpravic. Ako kak član naše zve« namerava kršiti postavo, bi ga nihče ostreje ne pbsodil kot jaz. Toda. zanikamo pa ■ pravico Tudi vse potnike poškodovane sodniji, da bi kršila postavo in naložila kazen, pred katero ga Včeraj mu je nemški poslanik:hrani ustava. [Bernstprff izročiU povabilo | Na prf,^ niene .«, obsodili ra-univerze t Berlina, 11a kar,^. {Jveh točk, prvtf, da seni pod-Roosevelt odgovoril, da po- pisa, ^^ proti nekemu neunij-sprejme in bo leta. i^io, ko s)cemu podjetniku. Resnica je. Ha rmc h Afrike prvo preda- videl poiiva. Bil sem Parizu na Sorbone univerzi v tjpin{šnici in ga nisem mogel v Berolinu. Tudi na podpisati." Oxford bo držal kratko "Drugič, je ta sodnik navedel O čem bo predaval, |topila je 150 čevljev globok, tako, da ni misliti da bi se parnik ke- bila ena črte. -kot se poroča >e je nahajala Republika 70 milj od svetilnika Nantukija. Ker je bila jako velika megla je Republik z vso silo zadel v italijanski parnik Florida, ki je tudi teško poškodovan. Kapitan Republika. .Sealbv je bil v začetku mnenja, da se Republik ni tako težko poškodoval, da ne bi mogel iti z njim nazaj, v new yor-ško luko. Takoj se je z Republika brzojavik> na vse kraje kakor tudi v urad zgoraj imenovane dražbe. Vendar so takoj spoznali, da ni rešitve za njega in »e začelo misliti na rešitev potnikov, ki so bili namenjeni v Evropo. Na pomoč je prišel prvi, parnik Baltik in vzel vse potnike v oskrbo. In« ' ITALlJi VERZE VEC ,. vgfll Dunaj, 2B. Ikj tudi preplavljena -Vlada jc ska univet agradi na 1 kot so to stem je Slovenci pot (Glej čl BI ENE! itvo. >BE UNI-TEMr UNAJU. Vse kaže, da ivna zbornica lostnimi hoji. _ se italijan-na le fakulteta in ife v Trstu Italijani, ker ki hi nastal strani.) ) S TA LISCE ladje Floride je vzel na krov in jih srečno pripeljal v New York. Častni št vo in moštvo ladje Republike so sc odločno branili in zo* prestavljali zapustiti njihov dom — ladjo Republiko. Vsi so mislili, da sc bo posrečilo Republiko dvigniti in odpeljati v New York. No zgodilo sc jc obratno. ' Poskusili so z parnikom Gre-sham in Seneco vleči naprej težko poškodovano Republiko. Vožnja je šla počasi vendar srečno. Kar "naenkrat se je začela Republika pogrezati, vedno globlje in nižje videli »o njen konec. » Kapitan častnistvo in moštvo j« jokalo ko je videlo, da se treba kolikor hitro mogoče preseliti na Se-neko,>da tako rešijo svoje lastno življenje. Nenasiti ocean je pa Z 1-sto pesmijo bučali sem in tja kot. da neco, da tko rešjio.svoje 90 z isto pesmijo bučali sem in tja kot, da s^ ne bi zgodilo nič. S težkim srcem so pa to opazovali mornarji in kapitan. Oči so'bile vsem rosne, zgubili so svoj dom.. PoročakS sc je tudi, da od 1668 oseb ni nihče ranjen in tudi nobeden mrtev. - Sedaj se pa poroča, da $0 štiri osebt težko ranjene in zgubile svoje življenje. S®!'i.' > v j ,'»; ; ■ ' \:<": Tako je nenasiti ocean zoj>et zah teval žrtve, brez katerih tudi on ne more obstojati. ■ , * » . # Prosimo cenj. naročnike, # Dunaj, 25. I Stališče mi- nistrskrga prea Hp|n barona I tie- nerta jc jako^l lajjlno. iHlener se je jako trudila Killi dosegel spo- razumljcnjc ■ vehi in Nemci, kar se mu. Mjjl B-Jf jx)srečilo, kot se mu tudi vfl pbodnjc ne bo. «. Pričakuje V ■p1 bo vlada na- redila za čefl BiMCbem jezikovni zakon. Bo li M m narodnostni boj končan, je pa 9 Kirjprašanje. ITALIJAN« i KRALJICA - VIX>VA nI IKONSKEM. 1 Yt jnH Kraljica «fta vdova ita- lijanskega krM PVIktor Emantie- la, se poda i|B Kta meseca t. 1. na Japonsko, kjfl Imščc Mikada sa- mega. ■O' t '- 'if1 « |a|K>nski cM r in cesarica sta sklenila, da saB peta kraljico udo- vo osebno in 1 m vse slovesno na Koliko časa se bo kraljica Margareta na Japonskem mudila, še ni znano. 5o,oooŠE POD RAZVALINAMI. Messitta, 24. jan. — General Mazzof, poveljnik v potresnem o-kraju, je poročal italijanskemu premierju, da jc bilo 4000 trpcfl izkopanih i* razvalin v Messina, okoli 50,000 jih je še podkopanih. SPRAVA S CEHI IN NEMCI JE NEMOGOČA. Dunaj, 26. jan. — Vlada ne mcf-re doseči sporazumljenja med Čehi in Nemci. Tudi Čehi ne pošiljajo petnih pošiljatev, ki imajo nemški naslov naprej. Nemci pa delajo to obratno. Če pride na ugmško i« češki 11 k j K kako pismo nas(ovljeno češko, ga nemški uradniki meni, tebi nič vržejo v koš. To izzivanje Nemcev pritepencev, vpliva na še tako mirne Čehe. Čehi zahteyajo, da vlada dotične uradnike premesti in ob."* čutno kaznuje. Seveda tega dunj-ska vida ne bo storila. Na drugi strani pa zopet vladi delajo te i koče Madjari, ki zahtevajo svojo državno banko in sicer popolnoma Idčeno in v nobeni zvezi z avstrijsko državno banko. Kam Madjatri merijo izprevidi vsakdo. Cesar Franc Jožef L jc sam posegel v to težavno stvar, a ni nobenega upanj, da bi' Madjari kaj oflnehidi, Zato je cesar vse ogrske politike poklical na Dunaj, da se.ustmeuo z njimi pogovori. Med temi zastopniki je tudi minister Košut. JETl 500,000 MARKAMI ZADOVOLJEN. Berlin, 25. jan. — Neka bogatia nemška družba je vprašala Ameri-kanca zrakoplovca, Wilbur Wtihta koliko zahteva, da bi prišel v Nem-, ško in tam delal poiskuse z letečimi stroji Wright je odgovoril, da bo z 500,000 markami zadovoljen. Kako so biji na nemškem tega. odgovora zadovoljni brzojavka ne pove. JAPONSKA HOČE MIR. Tokio,. 25. jan. — V državni zbornici so bili danes veliki govori radi spora med Ameriko in Japonsko. Grof Jaturo Komura, minister za javna dela je izjavil, v kratkem a jerdrnatem eovoru sledeče dobe- evropskimi in ItHHlBiPMlVVM tudi na vse moči prizadevala to d seči. l'pa tudi, da bodo amerik; politiki vedeli šc oh pravem časi preprečiti Japonski sovražne zakone, ki jih snujejo v Kaliforniji, . TOM BODE ZOPET KANDIDIRAL. — Toni L. Johnson bode zopet ^kandidiral za župana. Sicer se 11-radno ta vest še ;ii potrdila, a je vseeeno u/adna. Pripravljajo se prošnje, ki be Ixwlo podpisovale v prilog župana. Sicer se to ne dela v županovem domačih umetnikov (mlina in|hradu, Sicer so to uc dela'v župa lakšič je v nedeljo privabilo urno-'go radovednega občinstva. (i. John J. Grdina je |>okazal marsikaj zanimivega, kar si pač gledalci niso mogli razlagti.. Naj boli zanimivi čarovniški komadi so bili brezdvohia "čudež** kako Mestne novice, — Carovniška predstava naših sc lahko toči vino in voda iz istega vrča in spreminja eno v drugo. Za marsikatera "suhe" kraje bi ta poizkus prišel prav. Pričakovali smo, da bode g. umetnik dal vino pokusit gledalcem, pa je menda bilo pregrenko^ Drugi zanimiv poizkus je bil s cvetlicami. Iz praznega zavitka trdega papirja in v praznih cvetličnih lončkih naenkrat zrastejo lepi, naravni sveži nagelj-čki. Vrhunec umetnosti je bil seveda-čudoviti kovček. Umetnika zveže eden iz občinstva z rokaiVii na hrbtu, ga spravijo v vrečo, zavežeta odprtino ter ga fleneta v kovčeg, katerega zvežeta z yrvjo in zapre-ta s patentiranimi' ključavnicami. Komaj našteje neki gledalec do 10, •se umetnik pokaže iz kovčega, od-zadaj po dvorani paleti njegov pomagač, ki je zabijal kovčeg. Z velikim trudom odvežejo in odkle- mlaffb dekle, v vreči 111 zve: Sestra umetnikova, gdčna. Antonija Grdinova« je prikazala svojo umetnost kot ciganska vedeže-vailka. Urala in računala jc z zavezanimi očmi. Od strani čujemo, da mislita ti-iwetnika Grdina in Jakšič nastopiti turo po večjih slovenskih našel1 bitrah in po drugih mestih po A-meriki. Rojakom bi slične predstave brez dvoma ugajale, in umetnika lahko pričakujeta lepega/ uspeha — Zadnji čas j«, da si naročite Mohorjeve knjige. Za 1, 1909 se nam obeti zopet šest lepih knjig. Vsaka slovenska družina bi morala imeti knjige, saj je cena tako nizka, da $1,00 lahko vsakdo po- ) gresa. Naročnina za Mohorjev? knjige se pobira v. uradu "Amerike" ali pa po našem zastopniku g. Ivan Lahu. Uprmimikvo. — Pisma imajo v uredništvu: Anton Sroj, Johana Osredkar. — tlmrla je rojakinja Marija Perdan, rojena v Ljubljani, stara 63 let. Bolehala je več časa. V soboto, dne 23. t. m. je previdena s »v. zakramenti zatisnila oči. Pogreb je bil v ponedeljek. V Gevtflandu zapušča «ina in dve hčeri poleg več vnukov in sorodnikov. N. v m. p.! SAMO EDEN ARETIRAN V NEDELJO. — V nedeljo je bila v Cleve-landu samo ena orfeba aretirana, namreč neki Edward "Gaffney, star 34, ki je skušal iztrgati ročno torbico iz rok Ane Goczenski. V ponedeljek jc bil obsojen v $25 globe in poslan v prisilno delavnico za 30 dni. Sef Kohler je mislil, da bode nedelja prešla brez aretacije, ker je hotel pokazati uspehe svojega "golden rule". Nikakor pa ni s tem pečeno, da ni bik) nobenih zločinov naznanjenih v nedeljo. Kakih sedem oseb je bilo olajšanih za lepe svote od $5 do $loo. --Tožba Matevž Meteša pro- 1 i .. •»>«.« < * HCAtMillM uradu, t^la bržkone bode i?ncna-febenadil svoje prijatelje. V urad za volivni odsek je prišel namreč pred nčkaj dnevi mlad mož ter prosil za kandidatske pole, Te pole so bile izpisane za Toni I.. jfohnsona, kot kandidata za žu-pana.MJo dvajset takih prošenj bode razposlanih po mestu, da se vložijo podpisane od-nekaterih voliv-v cev volivnemu uradu, kakor zahteva postava, da se morajo vložiti 20 dni pred prvotnimi volitvami. „ ' i Radi velikega zanimanja, od strat\i c. občinstva, priobčili smo na tretji strani članek, o elevelandski slovenski Jcdnoti. , fi — Umrla je hčerka Josipian Ilu-dan na 1362 St. Cl*ir Ave. N. E ^tara 9 mesecev. DEČKI MORAJO PLESATI. — Perry J. Robinson, zavirač v CoHinwoodu, je dobil $10 kazni in stroške, ker je imel posebne vrste zabavo z dečki, ki prodajajo časopise na mestnem trgu. V petek ga je neki deček vpra insonov odgovor je WT, da je 1>otegnil revolver ter ukazal dečkom v okolici, da so morali vsi m plesati njemu v zabavo. To sc je zgrAlilo na glavnem trgu. Neki policaj je vzel Robinsonu orožje, r^vno ko sta dva dečka |»(lla na tla vsled izmučenja. Mož je'bil zatožen, da nosi na skrivaj orožje. Rekel je, da je bil tedaj pijan. Sodnik McGannon mu je naložil samo $10. in stroške, ker je imel do tedaj čisto ime. .DEKLE V MOŠKI OBLEKI.. — Sodnik Levine je imel zanimivo obravnavo proti Cora Mc- 'Connell, katero je policaj Kuehn dne 21. decembra aretiral, ker je napravljena kot fant pela v neki prodajalni 11a Ontario cesti pred veliko avdijencdP Na policijski postaji so jo oblekli v žensko obleko in jo izpustili proti poroštvu. Drugi din bi imela zopet priti pred sodnijo. Tudi to je lamudiia. Neki policaj jo je končno vseeno zasledil. Dekle je izjavila, da se je oblekla v fantovsko obleko, ker kot žentfka ni mogla, dobiti dela. Nameravala je pred Božičem 'trem-pati' v Pittsburg, kjer ima starše, ker ji je bilo dolgčas v tujem mestu. Pravi pa, da se bode poboljšala, zlasti Še, ker se je od tedaj poročila. Sodnik Levine ji je odpustil vso kazen ter ji svetoval, da naj pošteno živi. ZA 21 MILIJONOV AVTOM O-, BILOV. V Clevclandu se bode leta 1909 izdelalo za 21 milijonov avtomobilov, kakor1 pjorokuje list "Motor Age". Wintcm, White, Stearns, Peerless, Royal, Geath, Baker, Raugh and Lang in Broc tovarne delajo s polno paro, s kakimi 5000 delavci. V Clevelandu se izdeluje malo prav nizko oenjenih avtomobilov, razen električnih. Najcenejši so po $2000. Ako se torej zgradi samo 5000 dragih avtomobilov, bode to ie lepa svota. Konj- bode kmalu prišel ob popolno veljavo. L. 1905 je bilo prodanih v Zdr. državah 007.000 m*lih vozov, 133. voi. n. leto n; tem letu bode narejenih 90,000 avtomobilov. Izmed jih bo približno 470 pod $700; 320 ' od $700 do $100. 135 (id $1500 1 $2500, in samo 75 $2500 in vec. Ako primerjamo te številke, rfjg Se proda 1,700.000 vozov na to, in da bode skoro polovico g,v-, tomobilov jjod $700, si lahko šlimo, da avtomobili vedno bolj l podrivajo konja. ■ i /ifmi Nekdo prorokujc, >ia bodo v set i h Iefih trgovski vozovi" s ko-f nji ravno taky redki, kakor so bil avtomobili pred 10. k ti. — V Central Armory se vrši vc- , lika razstava perutnine, mačk psov. Vidijo se najlepša pleu iz Amerike, Nemčije, Anglije i« celo japonski vzorci. Razstava bode trajala do 39. nuarja. >JflH — Danes je Novo leto Kitajc — KoČijazi v New Yorku nejo v kratkem štrajkati, ve se ne morejo iiediniti, ker niso "bratje"*za stavko. Zvezdogledom v Gr< se je posrečilo fotografirati luno Jupiter j evo. — Po celi Ameriki je zimi mila. Tudi v Clevelandu smemo zoper "hudo" zimo zevati. — V Louisville, Ark., Merchants In Farmers rWat<>li W4 * «r ■! potom naznanja, da plačuje na vlogah po daj se izplačuje, že v ti teri izmed rojakov ima kaj siverju), bode dobil dem šti, drugi naj se pa no v pisarni v 6 nadstropju rican Trust Bldg., pri Mr. son. Tisti rojaki pa, ki imaj hne vloge naj prinesejo si ge-knjige na gornji naalov do dobili vse, kar jim Ako jim pa ni mogoče iti m>; naj se zglase pri J. J. kateri Vam bode vse stvari preskrbel. NAROČNIKOM. Is imenika rasvidimo, da v*l naročnikov dolgu jt več mesecev. Prve iievilke 'dvo-tednika slali ie vsem d os* daj mm kom, ker pričakujemo, da bodo 1 ročnino obnovili. Plač*H je treba le malo t dobijo dvakrat toliko novic, mivost in povesti. Od sedaj naprej bo'demo pa, Ijali strogo po naročnini. Čakali bodemo samo toliko da bode imel vsak naročnik svojo naročnino obnoviti,, morate sd vsakdanje stvari p redno sproti, tako se navadite na liste, ker s tem prihranile sti sebi in uprovniitvu. Želimo toraj, da se koliko: g oče veliko starih naročnikov i zove temu pozivu. Utrni% a , .j_ NOVA DOBA. ' )d vseh strani se sliši, da nec slabih časov in da nastopa 1 va doba prosperitete. Pripravlji moramo biti za nove dolžnosti, skušamo napraviti svoja telesa p polnoma zdrava in močna. Kat< so slabi- morajo rabiti Trinerjdf*1 zdravilno grenko vino, da dol telesno in duševno rnoc. vrsti bode uredilo vašo dalo redno slast do jedi. ni organi se bodo ojačili ter radi vzeli vaše hrano, to je: bodo vse delce hrane, ki bogato kri in bodo izgnali ii sa vse, kar je nepotrebno ali ljivo. Dobro je v vseh bol« kažejo pomanjkanje slasti Jm litimi slov. dvo-tednik v Ameriki. !Isdaja: Slov. tiskovna druftba Amerika. fc/ — I shaja v torek in petek. — Naročnina: ?a Ameriko ............ $200 1 Za Evropo ........... • - $3 00 1 IWinttv.ne itevllke po 3 cente. Vae jHJslIjatv«, pismu, dopisi In ftenarne nakaznice (Money Ordere), ^ •aj *e pošiljajo na: Tiskan na drniba "AMERIKA." < I «19 8t. Clair Ave. N. E. Cleveland, Oblo._ 1 DopiBl brez podpisa in obsegajoči osebno polemiko, ho ne sprejemajo. Rokopisi »en® vračajo. i I < "Clevelandska Amerika" , f The Leading Slov. Srmi-Weekly , k- Issued Tuesdays and Fridays. , Published by THE AMERIKA PUB lit CO., 6119 St. Clair Ave., N. E. 1 Cleveland, Ohio. J> Subscription $?.oo a y«ar- ^ Application for entry as second- ' class matter at the post office at ' £ Cleveland pending. ^_ » ■ Read by 15,000 Slovenians (Kraln- 1 k «rs) in tbe City of Cleveland and I . elsewhere. Advertising rates on request |'No.7. Tuesday, Jan. 26. oty. Vol. c KAKO hi PRISL1 V CLEVE- ( LANDU DO "NAROD- « NEGA DOMA". * v zadnjič sem omenil, da je t || predpogoj našemu narodnemu raz- | i .Voju v prvi vrsti lastili "Dom" v ; katerem bi $e gibali bolj prosto x Kin sploh v katerem bi našli vse, ( g kar se od take stavbe zahteva in t ■ če se nekoliko ozremo po drugih fcnarodih vidimo, da če jih je le l Hfiekfj tisoč že imajo svoj "Dom", ple so si postavili hišo v kateri se > Obirajo in prirejajo igre ali kake 1 Edruge predstave. - FJpgJejmo naše j §j*0#ede Cehe na 1 i road way u! Kako g ti napredujejo! Oni so vedeli kaj t i je narodni naselbini "Narodni ; | Tk>r\y\ uvideli so v njem toliko , p potrelw, da so si ga ]>ostavili in 1 I posledica tega, je pač vse drugačno P narodno življenje, kakor smo ga P Wjeni na St. Gair cesti. I ' Tu je zbirališče naroda, tu se 5 ivrSe posvetovanja in seje. na splo-I#to, t« se ugiba, kar je narodu Hnvebcio ta lastni razvoj. 11 je še "Narodni dom" no sredstvo, ki veže inosti, ki ga bodri k :orekoč Dom je neka-medsebojitemu spora- to, pač |>a ima še več »tev in dobrot, katere Slovenci spoznali, če as uresničila misel o domu." rled uživa narod ki se vojim cjomom. Ce se teljem |>o tujem mestu li pokaže lično stavbo "Glej to je Narodni ,li onega naroda.'4 icm, da bodeš nad tem n gotovo si botleš mi-takemu narodu, kajti 1 "Dom", mi kaže, da eduje, njega "Dom" nadalje dokazuje, da mek zagotovljen." kaj se "Karatni dom" e ist^i naselbini ki ga je narodni |x*»os bode ano. Je pač neko uzvi-1 in več ko ima narod i ima ugleda. Ugled li narodi je pa posebno velike veljave. Da, ne-To vidimo iti skušamo rilikali. Poglejmo le ob v. Narod, ki je živel ; prišel ob volitvah do i, da se po njem prične-tudi drug inarodi. lem letu so se vršile |K> v raznih okrajih vo-uho in mokro". Vsled če bi Nemcev ne bilo, trdimo, bi bila cela dr-Buha. Da, Nemci so bili i, ki so se j>ostavili po rretlfHm fanatikom in 0 j>ovsod zmagali, ventili okrajih je prišlo do > pa zmagali? Nemcem užili volivci drugih na-edcli so nanireč. . f 1______.......... nese v slučajih, če se gre za kaj koristnega deželi (Seveda z Nemci v starem kra- . ju je vse drugače.) To razmotrivanje je pač le bo-ivn dokaz lo koristi "Narodnih domoV", Kaj bi mi Slovenci imeli od njega, bodem tudi skušal prihodnjič ) raztolmačiti, glavno vprašanji da-, nes je, "KAKO lit MI SLOVENCI I'RISU DO NARODNEGA DOMA?" 1 Ni težavno! Kes l>i bilo neko-1 liko ovir, a te niso take. da bi jc dale odstraniti. (rkivna opora našemu dosedanjemu družabnemu življenju v ! ('levelandu so bila društva. Zali-hog, da se med društvi ne najde popolnega sporazuma in edinosti. , Ce l>i zasejali med društva sporazum in edinost, odstranjena bi bila poglavitna točka, ki nas ovira, v skupnem delovanj«. Nadalje bolehamo mi Slovenci, I »osebno pa Kranjci na zelo hu-^Lbolezni in to bolezen nazivamo "nevošljivost". Cenjeni čitatelji naj mi oprostijo, da si upam povedati Uf resnico, a vsak bode spoznal, da ratfno nevošljivost razdira med nami marsikaj in celo take zadeve, katerih uvesti bi bilo med nami neobhodno potrebno. Torej odstranitev, nesporazuma, needinosti in ucvošljivt>sti • je v prvi vrsti jiogoj za dosego našega cilja. Omenil w.in že, da imamo v Cleveland« obilo društev in če bi te društva skupno, si vzele v nalogo postaviti si "Narodni dom", u-verjen a prosim cenjene ro a o celi širni A I . meriki. <»,' Anglež in Nemec v Ameriki n r- razumeta naših narodnostnih bc ili jev onkraj oceana i«i se jim zel »o vse to bedarija, in Torej Slovenci so bili tisti fs n- ktor, ki jc preprečil ustanovite 10 laške univerze v Trstu/ — Sle venci, tisti mali ponižni narod o m sinji A dri j i hv pod vrhovi Triglav a- je bil. ki je doesgel. da se je pre x> ojim ujx>gnil sam cesarski Duna a- 7. Italijani vred. — • . 11 . L/.. ,r .. • ...li,..",. -------------■ Slava slovenskim poslancem. Viem cenjenim čitateljem so še pred očmi zadnji kfvavi dogodki m nemški univerzi na Dunaju in v Gradcu. Pest se .nam je stiskala ko smo brali kako si* naše iltfade-niče po teh "svobodnih" šolah pre-tepa, zaničuje in sramoti. Pijani in vsega siti nemški dijaki so do smrti pretepli nekaj iiašili mlade-nicev, ki si iščejo večje izobrazbe jx) Nemških visokih šolah — ker so govorili med sabo Slovensko!— /fakaj nimamo slovenske visoke šole? ato ker nam jih nočejo dati __ ker s? hOje našega vstajenja — To vprašanje, o slovenskem in laškem vseučilišču je že dol^o trideset let. Zc pred 25 leti so Slovenci prosili in zahtevali visoko šolo" ali vsaj fakulteto z njih materinskem jeziku. Z Slovenci vred, ,so pa tudi Italijani zsflitevali svojo univerzo in sicer, naj bi se postavila v "najbolj (?) italijanskem" mcstti v Avstriji — v Trstu. Stem so pa tudi povedali in pokazali v«c, Z besedo Trstom, so napovedali Slovenskemu narodu o-čiten lK)j, boj ki lx> odlqcil kdtJ ho gospodar Trsta. — gospodar A-drije. Važna stvar, prevažna za Slovence in Slovane. Kaj je Trst za Slovane smo hvala I logu sedaj jasno izprevideli. Se ni prepozno in lahko upamo na zmago če se ga brani na vse kriplje.-- Ako pade Trst, z njim padejo Slovenci v Trstu in okolici, z njim pade pa tudi ves drugi slovanski živelj ob Adriji in z njim vred vsa naša trgovina naš izhod. — To bi bil udarec, ki ga ne bi prenesel mali slovenski narod. Morebiti bi s tem udarcem začel peti Slovencem mrtvaški zvonec. — Da pa do tega ne pride, in ne Imi prišlo smo sedaj prepričani, ker zavednost Slovencev v Trstu je že velika takt) velika, da se ji moramo čuditi. Se bolj i>a nam k tej naši trditvi prisega brzojavka iz dne 22. s j an. L. 1009 iz Dunaja, ki odločno in kratko pove naslednje: "Die italienisehe Rechtsfakul-tat an der Uniwrsltat Wien ist soeben eingebracht worden. Die Fakultact wird N1CHT in Triest gcschaffen. \vie es urspnienglich in I Man war, vvril Conflikbe mit den Slovencu vermieden werden sol len. — To nam je |>oživilo že zavržene upe, da bo Adriji svetil svetilnik Slovanstva. Kaj pa s slovensko visoko šolo? No, na Dunaju odlašajo z njo, to pa zategadelj ker vidijo tla se bodo MORALI udati in postaviti ta hram v središču Slovenije v beli Ljubljani. Včerajšnja brzojavka pa nam tudi kaže uspehe naših poslancev, odkar si gredo vsaj v narodnjih zadevah na rokov Sloga obeh glavnih strak v Sloveniji je pripomogla do one za nas v tujini živeč« Slovence tako vesele brzojavke, ker smo veseli, da se Slovenca na cesarskem Dunaju tudi že — boje -o-- Cleveland, O., 21. januarja. — Dana mi je bila prilika udeležiti se koncerta, ki ga je priredilo slovensko tamburaško društvo "Ad-rija" v Clevelandu dne 17. t. m, v K n au so vi dvorani. O prireditv sami moram v prvi vrsti 'povtlar-jati, da sem pričakoval: prvič boljše udeležbe, ttrugič pa lx>ljšega to je finej^ega godbenega proizvajanja od strani tambtirašcv. Kar se glede udeležbe tiče sen mnenja, da so cenjeni Cleveland ski Slovenci jx>stali nekoliko bol mlačni, sosebno tam, kjer se gr< za dobro in podporo društva, k je med nami kulturnega pomena Pa v tem bodem molčal, "znabiti' (? _ j t) je še kriza temu kriva , da je udeležba pičla. , Da — kriza — koliko ljudi s< , ob raznih prilikah na to izgovar i jajo. Ne rečem, da bi se temu al onem« ne oprostilo, katerega j< kriza v resnici oplazila. Vendai . koliko je v Clevelandu Slovencev 1 katerim kriza ni tolikanj prizadja . la, tla bi ne uiogli posetiti koncer . ta, katerega priredi rodoljubno dni štvo. Ravno pri omenjenem kon p certu sem pogrešal naše veljake , katerim bi se na mošnji prav nI i ne poznalo, če bi žrtvovali le ne koliko, kar bi društvu brezmejna . koristilo. Mislim, tla sem zadel ol v pravo stTuno, in tla Ixxle ob drug h priliki ta struna zapela nekoliko či b štej še. V to vsaj upam. a Kar se tiče godbenega proizva ;1 janja naših tamburašev moram re j či, da sem jih slišal že bolje igrat in da sem bil vsled zadnjega kon • ii'M &^J'ik'*w V '' zapazi 1,' (la bi ujjoštevali forte aH piano, ali celo mesaforre ali pianissimo, še manj pa si slišal kak crescendo ali decre-scendo. Vse skupaj je bilo kakor Nemec naziva: "Eine gefuehltose Haueerei.". Pri tamburaših je velikega pomena enakomerno udarjanje, tudi s tem se "Adrija" v nedeljo ni ]>onašala. Z eno besedq rečeno: "Pričakovali smo od kluba vse kaj bolje^a, posebno, ker siimh ga slišali, ko je ž'c park rat rešil svojo nalogo kaj častno. Mislim in upam, da mi cenjeni tambnraši ne štejejo v zlo moje "hude" kritike, saj s to ne mislim žaliti, pač pa doseči k" to, da se odpravijo nedostatki in da pride "Adrija" res do mojsterske veljave v glasbi. Kritika moja naj s etorej pra-.vilno upošteva in če bode Adriji to storila Ixwle tudi dosegla svoj cilj. katerega zasleduje že nad letom dni. ' s Dal Bog, da bi do tega prišk>! Končno še malo pripombo: "Vi-J del sem pri koncertu nekega človeka, katerega obnašanje bilo tako, da bi delalo čast vsakem« kravjemu hlev«. Valjal se je po tleh, ter baals v svoja usta še precej obilno štruc kruha. Povedalo se mi je, tla je prišel ta človek preti kratkim iz stare domovine in da je končal nekaj gimnazij. (Neverjetno. ) Torej takih ljudi ni treba k ( resnim prirtxKtVam \y če kljub svarilu prične kazati občinstvu svojo učenost je najbolje, da se mu da brco in ga odstrani iz dvorane. Kaj bi rekel tujec če bi zagledal tako jiočetje neumneža. Gotovo bi krivdo zvračal na društvo in ]>os^tlica tega bi bila. tla bi dotično društvo trpelo na Ugled«, to pa le vsled izobrazbe takega »faligJmega študenta.' .. x -o—- CLEVELANDSKI VIADUKTI. Inženirji so izjavili, da sta S«-perior in Central viadukta (mostova) v slabem stanj«. Zlasti Superior viadukt, kn veže zapacestnih kar čez. okoli 2000 voz, koliko pešcev pa prehodi most, je težko dognati. , Potrebno ie. tla bi se oba mosta nemudoma popravila. 1 Superior viadukt je star trideset let in Central je deset let mlaj-. ši. Tedaj je štelo mesto ifo.ooo . prebivalcev, tločim j«h ima sedaj ■ 450,000! Lahko [preračunamo ali premislimo razloček meti prometom tedaj in sedaj im pa kolikb sta viadukta že prctala. Konstrukcija mostov pač tli tako solidna, da bi trpela večno Mesto bi moralo takoj razpisati volitve za prodajo novih bondov, ker se tukaj gre za varnost potnikov. /graditi se morata takoj dva trdna, najbolje zidana mostova, ki naj bosta namenjena, ne za deset ali trideset let, ampak za |>etdeset, sto in več. ) Čudno se nam zdi, zakaj bi se j Amerikanci tie oprijeli evropejskih metod zlasti pri zgradbah javnih j poslopij in zgradb. Tu je vse na-k pravljeno tako površno, samo za-j časno, da se mora spremeniti v gotovih kratkih dobah. Re£ je, da I imajo jpotem delavci zopet delo, toda. kje je ona lepota m vtis, ki ' ga napravijo veličastne evropske zgradbe in ki ostanejo stoletja jn ] stoletja ter so kras in ponos veli-. kih meit. e ATENTAT NA PREDSEDNIKA r FALLIERESA. Francoski rc^alisti, pristaši Vojvode Orleansa, niso bili premalo osmešeni, ko je njihov pristaš, neki strežaj po imen« Jean Mathias na prostem napadel priljubljenega 5 francoskega predsednika Falliere-" sa. Učinek atentata na to osebe 0 je bil ravno drugi, kot so si ga b predstavljali pijani pristaši vojvo-' de Orleansa. Celi Pariz, da cela Francoska jc vzdignila svoj glas,, a btli s potola- <-m. kei predsedniku se ni zgodi ga spoznali nenormalnim, stem je povedano vse. To jc zadostilo Fal-lieresu samemu in njegovim če-stilcem, celokupnem« francoskem« narodu. \ J Stvar je bila sledeča. & Kallieres je šel na izprehtxl z generalnim tajnikom Ramohdom in polkovnikom Lassonom po svoji navadi, po ulici lioulcvards, ki slovi za eno najlepših Pariza. Kar naenkrat pkoči na Fallieresa Mathias, se ga oklene okoli V^at« in ga vrže na tla. Predsednik pa ni zgubil poguma temveč se je napadalca z vso močjo branil. Opraskan je bil po ušesu in palica se mu je zlomila. General Ramonklno pa je napadalca prijel in ga izrodil tWem tk'tcktivom, ki sta ga odvedla v za]x>r. 'Ko so ga pa prijeli jc začel kričati, da nima nobenega orožja, tla i.i misli nič slabega, etnveč mislil predsednika le |>otegnii za brado. Po dogodku se je tiko zbralo na tisoče ljudi, ki so spraševali. po detajlih. Kallieres sam se pa dosti ni zmenil za napad, temveč naprosil generala Ramonda in Lessona, da sprehod nadaljujejo v kar sta tudi slednja privolila. Fallieires jje izjavil, da se ht»če kot vsoboden državljan svobodno izpreliajiti. (Naj bi to ijoiskusil Viljem II. ali kateri car Nikolaj, ali katera druga kronana glava v Evropi.) Mož si je zvest svoje priljubljenosti in ve, da ni na "piki" tudi pri anarhistih. — Kaj pa Mathias? No hudo se mu ne bo gotlilo ker revež je bolan na duhu. Na policiji jc vse lepo povedal in zraven pristavil, da misli, da je naredil bogoljubno tlelo, 1 Pri njem so našli več pre|x>vc-datiih spisov, slike Merciera in tudi sliko — Orleansa in nekaj njegovih stempil. Ta "vo j votla" sploh nekaj hoče. kar pa ne bo nikdar v svobodni Franciji dosegel. Mo- 1 rebiti to sam ve, pa 1e ruje in mje z svojimi agenti vred, ki bi radi-dali Franciji drugo lepšo — svobodo. No tlobro jih razumemo. Misli če ga obožuje f>ar parizank ■ (za denar), da ga zato ljudstvo izvoli za svojega vojvodo.--4 ._ _____ m. I taki fantiči milijone naroda. RAZNOTEROSTI. 1 , Deset najbogatejših žensk. — ^ Nedavno je umrl Harry Barnato, p ki je zapustil svoji hčeri G. Asher : tako ogromno premoženje, da so jo prištevali kot deseto k najboga- - tejsim ženskam sveta. Najbogatej- g ša je Hetty Green, ki ima 320 j ; milijonov. Za njo pritle Russel ; » Sage, ki je svoječasno podedovala ; J [ 320 milijonov, toda, veliki del svo- J | i »e^a premoženja je izdala za do- J | brotlelne namene. Na 320 milijo- | ; . nov cenijo tudi premoženje gospe J ! . Bohlen, Kruppove hčere, dočim i- _ , ma Ana Weightman Walker nad £ . 240 milijonov. Skrbi za vsakdanje !; l potrebe tudi ne tlačijo gospe Creei, ; j Mehikanke, ki ima skoraj 20 mili- j I . joiyiv letnih dohodkov, Najbogz* o , tejša Angležinja je markiza Grah- J | I am. ki dt>biva |k> svojem očetu, j! vojvodu Hamilton« XII. letno ren- ;; , to 2.300.000 kron. X'ojvotlinja Rox- j; , burghe, rojena Goelet. je podedo- !> vala po svojem očetu 100 milijo- ]! nov. Hči nedavno umrlega Hlun- I deli Hapleja,.baronica Eckardstein, j; { ima letnih dohodkov nad en mili- j! jon. Ilivša Vanderbiltova, sedanja & , grofica Szechenvi, je podedovala 50 -, milijonov, tločim ima najmlajša v srečni desetoriei Mrs. G. Asher 40 p milijonov. A r< Civilna lista bolgarske kraljevske n 1 rodbine. — Proračun za leto 1909. n ' nakazuje bolgarskemu kralju Fer- 2 1 dinantl« en milijon levov civilne __ liste, prestolonasledniku Borisu 200 ; 000, kraljici Eleonori 50.000 levov. - froosoofrooeooosoofrooosoccos* I H. F. Grigoleist MESARIJA. n M 63 Central Market.. Cleveland, O. g) 1 Ji r ■ —-- - MHWMWHWHMHMMimW ; Slovenski knjigovez ' B. F. PRIHODA, » 661« Hamlet Ave., (Broadway.) f < Izdeluje drultvene trake, regal I Je Itd. f Naročila ee aprejemajo pri s I Ameriki." a art*5 cvto cvt«9 -)vo, malo epetlta, slab apomln. glu 1 oboi Itd. kupite Urbanovih "^toiM ■ Ca«, restaurant In kegljliie. , V trgovina z ieleznlno In pohiitvom | POGREBNfl ZAVOD Kočije odprte ali zaprte, kakor | tudi vozove za vsakovrstno pre- • t vaianje vedno na razpolago...*,, S Telefon od 6 ure zjutraj do 9. S ure zvefier: Central 2879 R, | od 9. ure zvečer pa do 6. ure Ss^l zjutraj, , Central 2585 R. j Ako se na Vaš poklic nlble ne 4 oglasi pokličite Cent. 7881 R. ANTON Q k D I N A . ^H 6127 ST. CLAIR AVE. ' 'i 1 'ii"*|i IJ 1" 1 "l 8 iied 1' udarjenih iztlclovalcem Richter 'j Anchor Pain Expeller na medna- . odnir razstavah, ojači .trditev o . ijegovi vrlini, ^oper revmatične in vervozne bolehnosti nič boljšega; 1 . 1)1 iii »i'$<')( jtaj Slovensko-amerikinski KOLEDAR ZA LETO 1909 e dobiti s poštnino vred sa 30et Koledar je zelo obseten In primer«' ^ 10 darilo za BoSlč all Novo leto. -M Naročila naj ie pošiljajo ) Jpravniitvu "Glas Naroda", 2 Cortlandt St., New York. Večerna šola za angleščino se tedaj nahaja v zadnjih proatorih 7rank Kocče-ta, 6203 St Clair A.v. ^fl) ^ouk trikrat na teden. V pondeljek se sprejemajo novi učenci. Sloven- Stev. 1005. — Garntirano pod "Food and Drug" Act, dne 30. jun. '06. I BoMne t hrbtu. I • Kadar počutite bolečine v hrb-tu, kadar je vašega obraza barva obledela, kadar va nsadlegujejo bolezni v glavi, kadar imate slab okus v ustih in nečist jezik, — je to pravo znamenje- da so vaše obisti in , jetra v nered«. Kaj zopet oživi iste orgdne k delovanju? Severovo zdravilo za obisti in jetra. Ako se rabi po nasvetu bode to zdravilo storilo Vse- da odstrani vse nerede in bolečine. Delujoča jetra in obisti okrepčujejo zdravje j »o vsem život«. Cena 50 centov in $1.00. Citajte kar piše gosp. Karol Dana, Btirwell, Nebr.s "Vaie zdravilo za j obisti in jetra je res delu jote zdravilo, ki je mene osdravilo popolnoma. Trpel sent na tako hudih bolečinah v hrbtu, da se več niti pripogi-bati nisem mogel. Sedaj sem spet popolnoma zdrav m nadaljujem sz'oje delo brest težav." Zdravniški nasveti zastonj. Prodajajo se v vseh lekarnah. 3LAB OKUS? Ali je čudež da je vas okus tako slab, da tako slabo izgledate, ko se ^ > riebrigate za svoj želodec, ki tako slab postaja? Ne ostanite v takem stanju, ker Severov želttdčni gretičec bo tudi vam čudežno pomagal na poti k ljubemu zdravju. To zdravilo je bilo poskušano že nad 28 let. pa vselej je pokazalo svojo moč in jako povolne nasledke v Slučajih slabega okusa, neprebavnosti, žgoči l srca, zabasanosti, malariji in onemoglosti. Poskusite ga. Cena 50 centov in $1.00. TRPITE na KAŠLJU Ako vas nadleguje kašelj, prehlad' težko dihanje* kegetanje v grlu ali kak drug nered te vrste,/ne odlašajte temveč si oskrbite Severov balzam za pljuča. ■. • * , • f -r >-. ki bo pra hitro odstranilo kašelj, okrepčal bo dihalnik ter bode vas sestav uredit, da se odstranijo hude posledice in vnetja pljuč in grla. Daje se lahko tudi otrolcom, ker je popolnoma varen. Ceha 2$ in 50ct. - Severov 1MI »lovenalcl Almanan je pripr*vtJ«n j- i- r-. ------ •tih. Dobit« ga aartonj. Kpidnjih par mesecev se je obilo govorilo v tukajšnji slovensko- ( Jptski naselbini o ustanovitvi naše lastne Jednote. Namen teh vrstic je podati elevelandskini Slovencem in Hrvatom i) nekaj vzrokov, .zakaj je tukajšnja Jednota potrebna in mogoča, in 2) na kjlkšni podlagi HM? Ustanovi ta Jednota. Hjffjednota je potrebna id mogoča. Med Slovenci in Hrvati je ^^Klnot, ki poslujejo tudi v državi Ohio, toorna fijtiiStva v tem popolnoma zadostujejo vsaki zahtevi. j f Ali toraj še dvomiš, da je elevelandska Jednota potrebna? Sprt pa mogoča? Menda ga skofo ni Slovenca ali Hrvata v Cleve-Bjftdu, ki bi bil dovolj drzen reči, da jc v tako veliki naselbini Jednota ^ ■mogoča. Samo Slovencev je tu najmanj 10.000, Hrvatov pa tudi nad * Bfegoo. Tako Ujpo število pač zamore med seboj ustanoviti organizacijo, ^ za vedno v čast slovensko-hrvatski naselbini v Clevelandu. SKa' 1CAKSNI PODLAG4 NAJ SE USTANOVI JEDNOTA? 11 j|v državi Ohio je bilo pred 1. 1900 vse polno Jednot in podobnih 11 Htanizacij. ki so med seboj tekmovale in z vse mogočnimi obljubami HSile ljudi k pristopu. Toda ker piso bile ustanovljene na dpbri finanč-Hffiodlagi, so jedna za drugo propadle: ubogi delavci, ki so mpfcoče K in leta plačevali v blagajno svoje krvavo zaslužene,novceAz nado, Mpbodo njih družine preskrbljene ponrih smrti, so naenkrat B)i do spoznanja, da so goljufani, da so njih novci proč vrženi. ? ■y^i dogodki so se pojavili daft na dan, tako da je bila slednjič vlada •• Hplljena stopiti vmes, da obvaruje ljudstvo pred goljufivimi Jednotami. ? Hicolumbusu je bil v državni zbornici sprejet zalfpn, ki natanjčno K^, kako in na kakšni podlagi se mora ustanoviti vsaka taka r Klanizacija, da zadostno zavaruje svoje člane. Prepovedano je tudi v .j ^KWstavi poslovanje v državi Ohio vsem zunanjim Jednotam, dokler r BL ne podvržejo tem odločbam. L , pPostava (An Act Regulating Fraternal Beneficiary Association*) Kfcva sledeče pogoje od vsake Jednote pretlno ta Jednota dobi 'pravico poslovanja — Charter — : Sil) Jednota mora imeti najmanj 500 članov. R$) Asesmenti morajo biti najmanj tako visoki, kakor kaže tabela. if|'| Z A V A R O V A L N I N A . * za $1600.00 znaša za $500.00 zuaša k (j Wk$ i6 leta $0.93 na mesec, • od 16 leta $0.47 na mesec, ■p7 leta 0.94 na mesec, od 17 leta 0.47 na mesec, ^ {jM 18 leta 0.95 na mesec,. od, 18 leta 0.48 na mesec, (] Ipd 19 leta 0.96 na mesec, od 19 leta 0.48 na mesec, f ■A 20 leta 0.97 na mesec, . od 20 leta 0.49 na mesec, n leta 0.98 na mesec, od 21 leta 0.49, na niescc. p|l 23 leta 1.00 na mesec, % t od 2a leta 0.50 ns mesec, , Ki|d 23 leta 1.03 na mesec, od 23 leta 0.52 na mesec, ' H.^4 leta 1.06 na mesec. od 24 leta 0.53 na mesec, ^Hjfjtta 108 na mesec, od 25 leta 0.54 na mesec, Kd 26 leta 1.10 na mesec, 7 od leta 0.55 na mesec,* Kd V leta 1.14 na mesec. Od 27 leta 0.57 na mesec, J HL^tg leta 1.30 na riesec, od 28 leta 0.60 na mesec, Hhm leta 1.25 na mesec, od 29 leta 0.63 na mesec, leta 1.30 na mesec, od 30 leta 0.65 na mesec. . s H^i W 1.35 na mesec, od 31 leta 0.68 na mesec, * ■izleta 1.40 na mesec, od 32 leta 0.70 na mesec, ( Ki 33 leta 145 na mesec, * od 33 leta 0.73 na mesec, J ||i 34 leta 1.51 na mesec, od 34 leta 0.76 na mesec, ^K aS leta 1.58 na mesec, od 35 leta 0.79 na mesec, 1 leta 1.65 na mesec, od 36 leta 0.83, na mesec, Hgp leta 1.72 na mesec, , od 37 leta 0.86 na mesec, * RS 38 leta 1.79 na mesec, od 38 leta 0.90 na mesec, I od 39 leta 1.87 na mesec, od 39 leta 0.94 na mesec, s Hp 40 leta 1.95 na mesec. od 40 leta 0.98 na mesec, r ^Effjrteta 2.04 na mesec, od 41 leta 1.02 na mesec, leta 2.13 na mesec, od 42 leta 1.07 na mesec, ^^^Bla.tt na mesec, od 43 ,eta 111 na ntcscc- Hk leta 2.33 na mesec, od 44 ^ l l7 ,la mesec, od 45 leta 3.44 na mesec, od 45 leta 1.22 na mesec, HE leta 2.56 na mesec, od 46 leta 1.28 na mesec, ta 2,78,na mesec, od 47 leta 1.39 na mesec, K*>ta 3.92 na mesec, od 48 leta ' 1.46 na mesec, E teta 3.09 na mesec, od 49 1-55 na mcicc- j^j) Vsi redni asesmenti morajo biti takoj po prejemu naloženi J P I« tega usmrtninskega sklada se ne sme nobenega denarja po- " HL kake druge stroške, temveč samo la izplačevanje usmrtnine. 5) Vsi glavni odborniki so pod poroštvom. f£) Sprejemati se sme člane od 16. do 60. leta. r Kw slučaju da poskuša kedo krivičnim potom doseči pristop v r H&J ga, država kaznuje z visoko denarno globot in z zaporom. \ Hm postava tudi določuje natanjčno, na kak način se mora Jednota > HEyiti- in sicer: Sedem mož, ki so vsi ameriški državljani morajo r H^'-; poroštva za pet tisoč dolarjev in narediti prošnjo na Suptr- / BLnta of Insurance v Columbusu. Ce ta potrdi položeno poroštvo, > Hpem možem ustanovnikom, dovoljenje, da; prtfno s pobirajem f koncem leta nimajo 500 članov, morajo pa ustanovniki vrniti vsakemu posamezniku vse asesmente,' ki jih je notri vplačal. Poroštvo 5,000 del,, ki so ga položili v začetku, pa zagotavlja vrnitev vseh asesmentov. Dragi čitatelj, ali se ti ne zdi, da je organizacija, ustanovljena po teh navodilih, jedino varna in solidna? Ali nočeš pristopiti v Jednoto, ki je ustanovljena po državni postavi, pod nadzorstvom državnih oblastnikov, Inadzirana v svojem poslovanju od države same. Čenii ostaneš še nadalje v organizacijah, ki niso pravilno ustanovljene, ki se morajo skrivati pred postavo? V Ameriki smo, ameriški kruh jemo, zakaj bi se ne ravnali po njenih postavah? Zakaj e bi pristopil v organizacijo, ki je ustanovljena pravilno, ki se jedina sme javno pokazati med svet m ki je jedina pod pokroviteljstvom države? Samo še jedno besedo glede asesmentov. Mog<)če se bo marsikomu zdelo, da so asesmenti previsoki, višji, kakor v drugih slovenskih ali hrvatskih Jednotah. Toda pomislimo le, odkod bo pa osganizaciia dobivala denar, če so asesmenti nizki. Zn vsacih 1.000 dolarjev stroškov mora imeti 1.000 dolarjev dohodkov. Zgoranjo tabelo asesmnetov so sestavili možje, ki so leta in leta študirali to vprašanje: prišli so do prepričanja, da vsaj tako visoki morajo biti asesmenti, drugače Jednota ni varna. Toda vprašal boš: kako pa druge slovenske in hrvatske Jednote z manjšimi asesmenti vseeno,plačujejo usmrtnino? Da, toda te Jednote so še vse mlade in člani Še niso pričeli umirati od starosti. Toda v par letih se bode njih število umrlih naj-rjiauj podvojilo in takrat se bo pa blagajna pričela krčiti in nobeno zvišanje asesmentov ne bo rešilo teh organizacij pred polomom. Vzemimo samo en primer: K, S. K. Jednota je imela, po preračunu predsednika Štrbenca, meseca oktobra 1908 za vsaccga uda v rezervnem skladu samo osem dolarjev: odkod naj se pa dobi ostalih 992 dolarjev, katere pričakuje vsak člfin, da se splačajo ob njegovi smrti zapuščenim dedičem. Le računaj, koliko časa bi te pri sedanjih asestnentih vzelo, da vplačaš 992 dolarjev 1 Mogoče si bo kateri mislil: če napravimo visoke asesmChtc, bodo ljudje vsi drli v druge Jednote. V odgovor navajamo besede preds. Strbenca. ko je v i/bornem govoru na konvenciji v Pittsburgu nagovarjal delegate, da naj zadostno zvišajo asesmente in postavijo K. S. K. Jednoto na varno podlago: "-: Če bodo drli. bodo drli sami sebi v škoo! Jednota ni loterija. Vsak človek rad živi in če je pameten, se bo dal zavarovati pri Jednot i, od katere lahko pričakuje usmrtnino tudi črez 30, 40 ali 60 let. Posebno še, če ie član mlad, 20 do 30 let Ce jc pa nespameten, pa naj gre k najceneji Jednoti in imel bo priliko biti pri pogrebu Jednote in na mestu da bi jokal, bo klel odbor, konvencije in ustanovitelje"..- To so modre besede, modrega in izkušenega moža. tn če ti ni mogoče plačevati asesmentov na 1.000 dolarjev zavarovalnine, pa se zavaruj samo za 500 dolarjev, da ti 1 x> mogoče zmagovati asesmente. Boljše je 500 dolarjev, katerih si siguren, kakor pa 1000. katerih ves, da ne boš nikdar dobil, če ti Bog le 3e da dočakati pet ali deset let. V nedeljo, 31. januarja ob štirih popoldne se vrši v Knausovi dvorani ustanovni shod nove Jednote. Ce te novo pzdravom ^ Mali oglasi* f." it , ____.. _ ZAGOVORNIK IN KOLEKTOI za vse jezike: Slovensko, Hrva ško in Nemško. Ulmer & Born stein. Vprašajte pri M. Tolsto; 6217 St. Clair Ave. N. E. i(\ ISCE SE ANTON KASTELIC Preje je stanoval v Kansas City Prosim rojake po širni Ameriki da mi naznanijo njegov na«Jo ali se naj pa sam javi. Alojzi Kužnik, 1064 E. 61 st St. Clevc land, Ohio. DOBRA SIVIIJA za vsakovrstn ženske obleke. Se priporoč Slovenkam. Vprašajte na 102 E. 70. cesti. KIFAJE FRANČIŠKA HORVA' roj. \'alant, doma iz Praproč pt Žužemberku na Dolenjskem. Se daj se nahaja nekje v Pennsyl vaniji. Z a njen naslov bi ra zvedel Frank Valant 5257 Co! lins. Ave.. Collinwood, Ohio. (Z sporočiti se ji imajo jako Vftžn zadeve), V NEDELJO due.24. t. m., pri č rovniški predstavi, se je izgul)il več ključev. Kdor jih j>e naše naj jih odda v upravništvo na$ tiskarne. PRILETNA /tENA išče služI« splošno hišno opravilo ali pa tu< v kuhinji. Več se izve v uprav uištvu. i VPRAŠUJTE 8AM0 j l»0 TEH ZNAMKAH , ^ ki jih ima I PRAVI DUNAJSKI KRUH • I Svei avak dan I pri vseh frocarjih. ^ t 111 i »1 ■§■ 1 ti i-»i 111111 it 111 -H " V KRATKEM IZIDE! I I j ^ « » I I f - ? Angleščina brez učitelja, ; J 4 f po .navodilu: * » i'* j SLOVENSKO- 1NGLFŠKE- SLOVNICE, SLOVENSKO- * " ' X ANGLEŽKEOA TOLMAČA IN ANGLEŠKO - SLOVEN- T ■ 4« SKEG \ SLOVARJA. , „ -t ff 3 Icnj ige TT l ^ Samo 910o :: t V. J. KU6ELKA & CO., 1 - 4» 9 ALBANY ST.. - - - NEW YORK, N. Y. T .. A Denar je poslati v gotovim, v pisemskih znamkah ali 1 p^ Money — Order. I- Z WW'+WW^+W+'MWt+WW 'I -f -f -f' Z Royal Blend) a I ^B mm moka | o I HKhHM nima tekmeca. | 1. ji ■mm . iS * i ■Hum--k - ^ ^^^^^HH En poiskus ui8 I bode preprifol. | - i l>enar ako ;| \\ ^^^HHV ni popolnoma za- f 1 Bm dovoljiy. I r slovensko podjetje, j Prva lit edina slovtntKa tovarna za izdalovanja flflT mehkih pijač H s ! j! pop, flingaralf, i«mon-«our, sodavoda (v »teklenlcah ali v tanka). 9 ! ' Stovanakl gostilničarji aa naproAajo, da podpirajo domača pod jot- ¥ ! Jo, namaato tujoav. POTOKAR Ac KNAU8 IMS S. CLAIR AVE., N. B. Tolofon Cuy. Control 8478 t. ___... ________. 1 T. ' . . . " "1U ^ Znak nevarnosti. ; ". . ; Prav malo ljudi kar na eokrat navarno iboll. Navadno čutijo oajprojo aUbo raspolotonja »redno jih napada boloua. a oatano noiapalano ali celo sanomarjono. Tako raipololonjo ja mak , ) a varno. 11 od strani narava. Lahko ja boločtna, utrudljivoot, labaaanoat, a akoro vadno ja to zguba slasti do jedi, ti obrne naio poeornoat na to. da nokaj nI prav. Pamaten mol nikdar no aaaomarja toga snaka, i ter dobro vo, da jo morda to oxnanjavalao aavarna bolaaal, fiotudl morda a«ino stran broi idrat-jonja. Bvotujomo Vam, da ato na varni atranl, ako rabite takoj Trinerjevo ameriško Slf Sf zdravilno grenko vino. To idravllo dalujo hitro. Vcbudl iloao žolodca ln milico tor napravi, da delajo. Ako aa ataa« telodca kako ranjena, jih r kratkom oadrart. Storilo bo Vam toliko dobrega kot nobeno drugo zdravilo na •vato. ONO (omniimi la zdravo alaat do jadl, Izpopol- V^gS^ffjAgW \ milica, očlatl kri. da zdravo barvo, poaatri anar- nf valo prabavo, zagotovi na- ij^ClVV gljo In navdulanja, da popolno motono apanja, ojafl živca In dWBtWjjjl zdravja. li-iL-'rj fimm Ohranilo bodo oalo raio drutino močno ln »dram. ker aa ama datt otroku raraotako kol itari oaabi. Pomaga vaakamn lolodcu, adravamnln bolnemu, kar regulira njegovo delovanja. Tn |a odlno dobro zdravilo aa tolodoc. vprašanja. Ali ata la kdaj zapazili, da vaa nekateri trgovci varajo a poaarejaata "trmMm rinom" nn meeto THINKRJBVCOA, ki je edino pravo pristno grenko vino ? Pazita la zavrnite vsa poaarojcnja. Ako ^blta zdravnllkegn naaveta. pilita nam la aa! Bdravalk ga vam bo dal breapla«ao. Rabi Trinerjevo amarilko zdravilno gre«ko vino pri veeh boleznih Medca In prebavnih f lanov. JOSEPH TRINER, Izdelovalec adravllakfh poaebaoati. 1 016*622 So. Ashland Ave. - - - Chicago, 111. PO LEKARNAH. PO DOSRIH GOSTILNAH. | Malo življenje Spisal dr. P* Ostal«. P -- (Nadaljevanj«.) J mutmm^—mm. "No, Rozalka, govori 1" priganja Stefan. | "O jaz se še nisem nič naveličala dekliškega stanu.',' i "A jaz sem se že. — Oh, oče. poglejte, kako je sitna!" "Pa res je-" pravi ta. — "Toda, Stefan, uživaj se nekaj časa fan-1 tovski stan! Potlej ti bo šyhodil na misel, ko pridejo skrbi in delo, | in pomisli, da mati bolje kuha ne- , go žena. Pozdravi sc tudi šc malo; bolehen se mi vidiš." "O seveda! Kar recite, da bo kmalu poroka, pa boste videli, kako bom potlej zdrav!" Tako je go- j voril venomer Stefan, kadar je prišel v va<\ Tolažili so ga z ob-jjljubami; le Rozalka mu ni nič o-betala. zato je bil Stefan tudi po pravici hud. "Povej vsaj kak čas, naj bo že, kadar hoo'V jo jc silil; a nič ni hotela reči in nič povedati; le to je dejala, na čakaj. Slabe volje je bil Stefan. "Meniš, da si sama ti na svetu ?" se je hudoval. "O venv da ne!" "Pa se tako držiš kakor one, kakor star kolovrat!" "Tvoje primere so kakor iz Svetega pisma," sc je smejala Rozalka. "Kaj ni res? Ti miriti* da sem nate navezan in da nobene druge ne poznam. He, Rozalka- če bi jaz hotel — " "A tako, Stefan ?" se zavzame poredna Rozalka. "Pri drugih tudi oglariš? Glejte, glejte! Dobro, da vem. Zdaj se moras pa vendar iz-pokoriti!" "Rozalka, bodi pametna in poslušaj me!" "Saj te že celo popoldne, a ne, poveš nikdar nič novega. Zmeraj Iste litanijc," Tako je šlo naprej in naprej, in nezadovoljen se j<^vra-i Čal Stefan domov. Doma pa je bil pust kakor prisad in se jezil na vse ženstvo sploh in na Rozalko posebej. Mati mti jc hladila srčne Jane. "Nič ne maraj. Stefan!" je dejala. "Ne ho ti dolgo nagajala. Toda nikar se ne jezi 1 Jeza ti škoduje: zato si vedno bolan." *Kaj imate vediio ta bolan pa bolan!" se je hudoval Stefan. "Ne- ' prenehoma moram to poslušati. Ka-nior gretu. povsod slišim: Oh, kako si bled! ali si bolan? kaj pa ti je? Vsaj doma me pustite pri miru t" In vzel je klobuk in pozno v noč šele je prikašljal domov, Ubogi Štefani Nič ga ni veselilo več. Redkeje je hodil k Pečar-jevim in tam je večkrat samo Ju-rija poiskal. )V njegovi druščini f. jc bil rad. njemu je tožil svoje težave, njega je izpraševal, kaj Rozalka o njem govori in kaj drugi, kaj bi ukrenila, da bi Rozalki liga j a lo, in če je res tako bolan videti. In Juri, čigar odločno govorjenje in moško vedenje je Stefan vedno občudoval, ga jc znal najbolj potolažiti in mu zopet navdeh-nitf novega poguma. Kako možato pa je tudi govoril Juri! "Stefan I" mu je dejal, "nikar si ne greni življenja! Kaj bi vzdihoval kakor o-trok, ki se šibe boji! Kaj nisi fant? Poglej hribe tod okoli pa dolino spodaj! In če se ti poljubi, porečeš: danes grem sem in jutri tja; pa greš, zato ker si prost. Boga zahvali! Zakon te pa zveže od vseh strani." "To je že res", je odgovoril Stefan, "toda Rozalka je zalo dekle." "Da malo takih. Pa meni se skoraj zdi, da nas imajo dekleta tem rajse, čim manj se menimo zanje." "To je pa gotovo!" vzklikne Stefan in koraka ponosno proč, ne da bi bil izpregovoril z Rozalko, ki se je čudila, da ima toliko časa mir. A komaj je bil Stefan doma, ga je minul ves pogum. Glavo je podprl z rokama, zrl pred se in kadil in z nikomer ni govoril. "Kaj ti je vendar?" ga je vpraševala mati. "Nič." m "Kaj se držiš tako?" "Ker se ne znam drugače." "Glej ga! Kako pa govoriš z menoj, Stefan?" "Oh, pustite me pri miru!" * "Zakaj pa nisi ostal dalje časa pri Pečarjevih?" "Zato ker nisem hotel." "Kaj pa poreče Rozalka?" "Kaj se menim zanjo^ Naj reče, kar hoče." J • lil Anica edina je razumela njegovo tugo, zakaj tudi njej sc ni godilo l>olje. Jurija ni in ni; on služi rajši, nego da bi bil njen gospodar. ifcliifiii tfi Ali pa si je izbral drugo. Da, da! Rozalka, ona je vzela bratu nevesto in njej ženina. Tako je premišljevala deklica, in kar jo je najbolj poniževalo, to je bila zavest, da mu je ona šla takorekoč naproti in omirilc. Če jc šivala zraven njega iri mu pri-1 govarjpU tako ljubo in tako zvesto, se je vzklonil pokoncu, jo prijel za roko in dejal: "Anica, samo ti me imaš rada Oče sc jeze nad mano, da nisem za nič. mati me karajo, da sem tako otročji, in nimajo zame drugega kakor kamilic iti bezgovega cvetja; sama ti f me razumeš in mi govoriš prijaz-1 no, dasiravno se jaz zmeraj zadi- J ram nad teboj. Oni Pcčarjcvi pa naj govorim, kakor le morem; vse je zastonj: kakor bi ob skalo butal. Pa naj le ostane moška, jaz ji tie bom kadila zažigal." "Boš videl. Stefan," je dejala Anica, "vse se bo še poravnalo; vse bo še prav, in vesel boš še." "Ali misliš, da .bo? Oh, nc bo ne!" "Bodeš videl!" je trdila sestra, dasi sama ni verjela svojim bese-o. Videl boš, kako ti bo dobro delo!" "Edino veselje mi hočeš vzeti", je tarnal Stefan, "kakor mati. Drugega tako nimam na tem svetu." "Stefan, ali nimaš sestre, ki te ima rada?" * . "Ce me imaš rada, me pusti s tem pri miru!" In sestra ga ni pro-prosila več, in Stefan je kadil in kašljal dalje. Tako sc je bilo v kratkem času mnogo i/premeni lo 11a 'gori. Več ni bilo slišati veselega petja ii) vriskanja, kakršno je bil našel Juri na novem domu; glasni smeh jc umolknil, in prešlo je tisto prijazno, neprisiljeno občevanje, ki je kakor ostanek brezskrbne otroške dobe poprej ogrevalo srca. Juri je dobro zapazil to izpremembo. — Moja roka je vmes, si je dejal. Kamor jaz stopim, tam je konec miru in veselja. Starše sem zakopa/ v žalost; Premca in sina njegovega sem spravil v zapor in zdaj sem prišel sem gori srečo razdirat. Tudi 011 ni bil več srečen. Rad bi bil videl — vsaj zdelo se mu je tako — da bi Rozalka vzela Štefana, da bi bilo vendar enkrat vsega konec. A če je dalje čjtfa na to mislil, mu tudi ni bilo všeč, in sam ni vedel, kaj bi želel. Dekle bo nesrečno, je dejal sam pri sebi, ker ga ne mara. Začel je Rozalko milovati in miloval jo je tako dolgo, da jc ni privoščil Štefanu. Komu pa? Ni si ui>al odgovoriti, da samemu sebi in le sebi. V glavi se mu je vrtelo pri takem premišljevanju. v Proč ga je gnalo, proč, in sklenil je le do Božiča še ostati. Počasi so mu tekli (dnevi, in čudne sanje so ga mučile ponoči. XVIII. Solnce je bilo zašlo na kresni večer, in le svetlo obrobljeni oblački visoko na nebu so še naznanjali, kod se je odpeljala zlata luč. Blede zvezde so se jele prikazovati na nebesnem obloka Tiho jc prihajala ljuba noč in nalahko kakor mati, ki sc boji, da 1» zbudila speče dete, razgrinjala temno ode-}o črez trudno življenje, za nočne svetiljko pa si j eprižgala zvezdic brez števila. Večerni hlad vabi ljudi iz zadehlih hiš; v gručah sedeč se pomenkujejo med seboj. a nt tako glasno kakor podnevi, zakaj pri roda počiva in se-nc sme buditi z nepotrebnim vriščem. Vse glasne stvarce so jjotihnile, in tihe plahutajo krog hiš netopirji, boječ se motiti vesoljni mir Le slavec še prepeva, ker ne' more zaspati in zakesnel rogač robanti mimo nas kakor pozen pivec, ki se vračs iz krčme domov. — Naenkrat zablešči velik ogenj na griču/kres se je prižgal. Iz vst rasi so bili znosili drv, da se je lakopičita silna grmada, ki zdaj fori. Više in više raste plamen, do leba sega žar in rdeči vso okoli-:o in temni svetle zvezde; krogin-crog pa stoje fantje in dekleta in vriskajo in pojo. Kmalu se okra-ie vsi hrib je s kresovi, in otroci ii jih kažejo in ugibljejo, kje gori a. kje oni. Tam na najvišji ^ori pa, kdo ra tam zažiga? Tam pa ga žge di-,'ji mož. Suhega štorovja je bil na-tosil velik kup in divji ogenj je laredil in kuril bo vso noč. Tako rovore otroci in pazljivo in plaho delajo kres. ki gori na Stntii peri, in tcmiMn onemu se zdi, da ■azloči v blišču groznega moža. A iredaleč jc, oči ne sežejo do tja, cjer praznujejo Pcčarjcvi in Simo-iovi sv. Janeza večer. Zraven mogočnega ognja stoji Juri, v rokah ia ima velik kol, s katerim poprav-ja grmado, da nc udari ojenj čez ne j o. Razen starega Simona je |nižina obeh hiš zbrana raznese v [jowl. Tako prijetna je bila noč. la se mu ni mudilo domov. V te-ni so svetile kresnice krog njega, n gorak veter je šumel po lahkem listju. Juri je gledal pojemajoči eres v Dolini in mislil na svoj dom, O Božiču, je dejal sam pri sebi, o Božiču sc vidimo zopet! A prijetnih čuvstev m« ni zbujala ta misel; goro bi vendar nerad zapustil, goro in pa PcČarjevo družino, kjer jc tako zadovoljno in mirno preživel ta čas. Naj bode, kar hoče! jc dejal in korakal |>očasi proti domu. Prišel je mimo hiš ein se ustavil pred hlevom; ni sc ,mu še ljubilo spat iti. Ko tako gleda v temno noč, zasliši naenkrat urne stopinje od Simona sem. Radoveden stopi naprej in napenja oči. ki pa ne morejo ničesar razločiti. Ali Stefan kaj išče? pravi sam pri sebi in se postavi sredi pota, da bi ga prestregel. Zdaj. zdaj pride do njega. Stefan ni. Juri se hoče umakniti, a prepozno je; kakor bi mu odrekle noge pokorščino, ostrini na mestu. "Juri r "Rozalka!' se začuje v tihi noči, in lahki vetre odnese glasove črez hrib in dol. Kakor megla izgine prikazen mimo strmečega Jurija, ki ,stoji in gleda in premišljuje. Ali jc ona prijela njega za roko ali on njo? Ali jo je res pritisnil k sebiY Ali liode nemara huda? Vse to nul roji po glavi in se mu zdi kakor sanje, kakor prijetne sanje. Dolgo ni mogel Juri zaspati in vedno si je ponavljal čudni prihodek. Ko se pa drugi dan spogledata z Rozalko. pobesi ona oči vsa rdeča in se nasmehne. Juri je bil srečen; mislil ni nc na preteklost, ne na prihodnjo«, lc na Anient, ne na kotja drugega razen Rozalke ir skrival je svojo srečo kakor skopuh svoj zaklad. Le Rozalki jc eovoril o njej. ker jc rada poslušala in ni pravila nikomur. "Kako. da si tod prišla tako pozno?" je vprašal. "Simonove sem spremila. Kake pa to. da si ti tako pozno zunaj čakal?" Juri sc jc smejal, da se jc vst tako lepo primerilo, in Rozalka j< bila dobre volje kakor nikdar prej in nič več ni zasmehovala Štefana temuč vedla se je proti njemu tako priiazno in tako dobrosrčno, dr je bil mladenič ves vesel in da j< Rozalko še mnogo liolj ljubil ka kor poprej. Samo Anica je tihj ostala v glasnem veselju, in če sc jo vprašali, zakaj je žalostna, fc je silila v Smeh, v grenki smel izgubljenega^upa. Postrežno jnaMjiffe pa i*je pt m ■ . j. „ _ • _ . i »r TD/wil U in Jurija sjcupaj; povsod sta 1 še srcčavala. In koliko sta si imela ' povedati! Odškodovati se je bilo ( treba za polletni molk, in kaj se i je moralo vse premisliti in preu- : dariti! Najnavadnejše reči so se j jima zdele tolikanj važne, da si i>ista mogla nikdar vsega dopove- ] 'lati. Da bi le zmeraj tako ostalo! , je dejal Jurj sam pri sebi, in da < il slfffbo katerikfat pustil, na to ni mislil nič več. Le kadar ga je < Rožnika povprašala po njegovih 1 «tar£lh in govorila o njuni zvezi, , in kdaj da misli stopiti pred očeta. , takrat mu je upadlo *rce, da je u- s molknil. Ona pa je mislila, da se 1 boji, in mu ,je prigovarjala, da ; ca imajo oče radi, da se bodo dali , pregovoriti, ker že vedo, da ne mara za Štefana; naj bode torej pogumen, zakaj čim dalje sc bo od- j ašalo, tem težje bo izpreROvoril. i Juri pa ji je ustavljal govorjenje, češ. da sc nikamor ne mudi in j da jc zdaj tako srečen, da si ne želi nikake izpremembe. A po celih tednih sreče in veselja lotevale s6 se Jurija tudi otožne misli, kadar je pretvarjal kaj bo iz vsega te- , ga. Toda lahko njegovo srce ni ho- i telo prenašati žalosti; opustil jc vsa premišljevanja o bodočnosti in živel tjavcm\au v srečni brezskrb-nosti. * XIX. i > Tako jc mineval dan za dnevom, in bogata jesen je že delila svoje darove, ko jc vznemirila ncketra večera posebna prikazen priproste naše zbance. Na nebu je zableščala velika repata zvezda, ki so jo več nrtči zaporedoma z radovednim strahom ogledovali v Dolini in po hribih okrog. 1 "K nam jo pridite gledat!" je vabil Ožbc. ki jc bil prihitcl k Pe-čarjevim pripovedovat, kaj da pomeni ta zvezda. "Pri nas se lepše in razločneje vidi, ker sinoda višjem vrhu." Se isti večer so se zbrali na trati pred cerkvico in s tiho grozo so se čudili žareči bakli, ki se je raztezal a daleč po nočnem nebu. "To ne pomeni nič dobrega," je razlagal Ožbc. "Zapomnite si moje besede! Nesreča se bliža, in vojska bo." i "Bog nas varuj!" so vzdihovale j ženske; m noben moški ni ugovar- i jal Ožbetovemu prorokovanju ra- j zen Štefana, ki je trdil, da so to, babie vere, da se on ne boji ni- j česar. Zav>ačala ga je mati, naj ne govori tako prešerno in ne iz-zivlje božje jeze. Juri pa je molčal, ker so ga bile pretresle besede šent-florijanskega proroka, a ko mu je domov grede Rozalka skrivaj stisnila roko, je hitro pozabil vso strahoto ii> se zopet vdal najljubšim svojim mislim, in noben oblak ni več temnil, nobena repatica več plašila njegove sreče. Tudi Stefan ni več priganjal k ženitvi, trdno prepričam, da ima Rozalka srce le zanj; vidno pa je hiral, tako da je Matija večkrat ' zmajeval z glavo in dejal svoji ženi : "Štefana bo vzela zima, le zapomni me!" Milo se je storilo marsikomu, kadar se je fant ponašal s svojo močjo. "Pojdiva vozove vzdigovat!" je dejal časi Juriju, in če ga ta ni poslušal, »e je moško nasmejal: "A-ho. bojiš se, da te ne bi prekosil." In trudil se je in pehal po nepotrebnem z vzdigovanjem težkih bremen, da mu je pot oblival o-braz. Kadar pa ni mogel več, je sedel zasopel k drugim in dejal: "No, pa pravijo, da sem bolan." Smrt pa ne izbira dosti, in nihče ni tako zdrav, da ne bi niogel u-, mreti pred bolnikom na smrtni ro-i stelji. Velika nesrečne zadela družino Pečarjevo. Bilo je lepo je-1 sensko popoldne, ko sta Matija in [uri otepavala orehe; mati in Rozalka sta pa pobirali. (Dalje prihodnjič.) ) _—————— ' Društva- i - i K. k. podp. drultvo Pr«tv. Srci Jezusovega Ima svoje redu« seje vsako drugo nedelji * mesecu ob 2. url ' popoldne t' Knausovl dvorani. Odborniki n leto 1908 so: predsednik 1 Frank Knafelc, 1164 E. 60. St.; tajnik ' Stefan Brodnik, 109« BJ. M. St.; bla - Rajnik John Leustek; zastopnik Joe | BoilC 6102 Scott Ave. Colllnwood, O. Drnfttvenl »dravnlk Dr. P. J. flohmold' ' 6182 Superior Ave. Njegove Uradne • me; 3 4 popold.. 7 — 8 sv«««r, 1 Društvo "Slovenija" Ima svoje r« , | »«alrn n Aftftl 1o V tnpM. 1 ' t m i Pri**. «« Mti vplaan gm nema bratu. — Predsednik John . 3orjup; tajnik Frank Cam«, 4124 g Bt Clalr; blagajnik Frank Šp*lko. ■ 1604 Bal nt Clalr Ave.; draitvenl ■ idrarnik dr. SellAkar Urad <127 St. f Clalr Are. N. f 01 sni Imajo cdramika plaCanega. J Bolni člani ae morajo sglaiati pri g njem najmanj enkrat tia teden, si- ~ cer se dobe podpore. ^ SAMOSTOJNO K. K. P. Dr. 8v. g JOŽEFA. Redne mesefine seje Četrto _ nedeljo r mesecu ob 2. url pop. v * Knausovl dvorani, 6131 St. Clair Ave. « — Vstopnina od 18,—30. leta $1.80; f )dtu —35. leta ^2.00; od —40. leta f 12.50. — Predsednik Frank Mežns/ g Ste; 1051 B. 62nd. St., tajnik Frank g Koftmerl, 6428 Metta Ave. N. E.. dr. - zdravnik dr. J, M. SellSkar, 6127 St. ■ Clalr Ave, — Rojaki se vabijo ko« bihiemu pristopu. # ■ t Drultvo sv. Vida it. 25. K. 8. K. J. Ima svoje redne seje vsako prvo ne- ■ jeljo v mesecu v Knausovi dvorani. * Predsednik Anton Grdina, 6127 St. m Clalr Ave.; zastopnik John Grdina, Bill St. Clalr Ave.; tajnik Jos. Jairc, ■■ 1221 E. 60th St.; dr. zdravnik dr. J j M. Sellfikar. 6127 St. Clair Ave. Vse informacije sflaje tajnik. f Slovenska Narodna čitalnica. Prostori na 6101 Gjass Ave. N. E. (vo-pal 61. ceete). Primož Kogoj, predsednik; Frank Hudovernik glavni tsj-nik — Knjige Be izposojujejo v nedeljo od 9. — 11. dop.. v Četrtek od 7. — 9. sv. —■ Novi udi se sprejema- J jo pri mesečni seji vsak prvi *etr- f tek v mesecu. x Slovensko telovadno In podptrno drultvo "Slovenski Sokol." — Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v Knausovi dvorani. — Za sprejem mora biti vsak kandidat vpisan po kakem bratu Sokolu. 4»rlstop k telovadbi Je dovoljen tudi mladoletnim ie n^ rednim Cls-nom. — Preds. France Koren, tajnik Ant Peterlln. J101 E. 63rd St.. blagaj- S alk Andr. Kranjc; dr. sdravnlk dr. J. S ti. Selilkar, 6127 St. Clalr Ave. 16oct8 | K. K. podp.' drufityo sv. srca Ma-t# rije, ima «vo]o' redno aejo vsaki drugi;S četrtek v mesecu, ob 8. url svečer v J mali Knausovi dvorani. Odbornice so ^ za leto 1909 naslednje častite člani- J | ce: Predsednica: Marija Grdina, 6111 ; ; St. Clalr Ave. N. E.. I. tajnica iTana j » Peian, 6030 St. Clalr Ave. N. E., dru- < ! štvenl zdravnik g. dr. J. Sellikar, J ; 6127 St. Clalr Ave. N. E. J [ Rojakinje se vabijo k obilnemu i > pristopu. , , - _ i < —__——-————~ ^ ( Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlai- __ nosti ce ubranijo dolgotrajne- v mu bolehati ju »a reumatizmom — in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Paifl Expellef, ko čutijo prvs ]K>jave. To »dravilo odgovarja zahtevam — nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 36 — T. Y vneh lekarnah, 35 4|4in 60 centov, ali pa pri r izdelovalcu. i F. AD. RICHTER A COM 113 Pearl SU ' WewYork. Tel. Cuy. Central 7897 R. J. H. Miller 61 Co. CHAW h TWAK ' Agenti sa rssprodajo na debele naj-boljiega iganja In vin«. 2656 EAST 53. STREET. VESELE PRAZNIKE! POZIV. IŠČE SE sestra od John Jeriča, ki je umrl v Milwaukee, Wise. -Zglasi se naj v našem uredništvu. _ f Nov« «lovensk« alai£ič«rna Ž \ Geo. Boštjaučič \ i «010 8t. Clalr Av«. f i i ■ w Ima polno zalogo slaKIc, cigar * f ln tobaka. I t , < IF Sladoled. (Ic« creamj ^ 5 S« priporoča rojakom. A $ $ | Glejte n« hISno Številko. £ ALBERT KROECKEL ZAVAROVANJE. PROTI OQNJU. 1436 Addison Rd. Oba telefona. Se priporoma rojakom. t . Phone Cuy. Central 7709 L I. MAUTNER. trgovec a pohlltvom pi^progaml, paeml I. t. A • — .. ^. ^ •m4 >&yne avenue. II Sv ' ^ mA m Tjfl M 1 m^m I Mm mwW V K x^^^V^JLX. m ■■■ ^^^ ^ w o Slovencem in Hrvatom v Collinwooiir^ Naznanjam', da sem odprt prvo in edino slovciH sko t, ' mlekarno l^A SPRUCE ST. STOP 30 tiketov ia $1.00 Prodaja mleka, sira, su rovega masla (buter) m smetane / Frank Birtič | PODPIRAJTE D0MACE PODJETJE! V;J| i, X - ..'■■ t.-fr"* , ■ . ' rnmimmm*^ Velik«, vre^a \ Jp > Aristos ikioka 3601 St. Clair 'Avti iingerLaAntJOp?ijt^5! Joh^^H — - ' ---^ 11 ■- t .............................I............ »M FINN & LABADIE |J 579.581 BROADWAY j Izdelovale! In prod«J«lol na debslo — GORCICE "(mus^rd)" OLJA, "PICKLES, KISLEGA ZELJA, "KAT8UP," "JELLIEE", Hiij[ Nase blago naprodaj pri $Wlečlh slovenskih lipovcih: JOHN MIHELCIC, ^ 6213 «L Clalr Av«. N. K. I' LOUIS LACH, # ANTv PRIJATELJ, 1033 E. 62nd 8t. ' 4016 St. Clalr Av«. N. E. — J. MOCILNIKAR, FR. tOBER, ' 3812 8t. Clalr Av«. N. E. 5612 C«rry Av«. FELIK8 8URTZ. JOHN 8PEH, 1336 E. 56th 8tr. , 6301 QI«m Av«. KUHAR - M. KEKHS. ( ^ ; 3908 8t. Clalr Ave. N. E. 8t. Clalr ^v«^ N. E. K. Karllnger, 3042 8L Clalr Av« fe - MMMM6 MMMIMMMMWHWMWWHM It»II l»|M ^ —- ......."" . E- -SL. Sclxellezxtxa^rax | D 3361 St. Clair Ave. N. E. • Cleveland, Ohto. | ^^ Obstoji že 35 let: Izdeluje najboljša družintki^j zdravila. ^mmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmimmm i H i | ......H n -■■ ir* 1 1 """t1 NAZNANILOI .'S \'seni Sloveikem in Hrvatom, \em potom naznanjaift|H da sein svojo lrgovin^> r mešanim blagom premestil iz '' - ST. CLAIR AVE. N. E. na 6113 St. Clalr Ave. N. E. preje JoHn Grdina Ker je prodajalna popolnoma prenovljena, in sem zap«« ' po znatno povečal, se zaupno obračam, do slav. občinstva, jafl me tudi v prihodnjost posetijo z cenjenimi naroČili. ^M Obleke izdelujem po najnovejšemu kroju iz uzorcev, fcffl so v obilni meri na razpolago. Moje geslo ostane:--"Svoji k svojim." — John Gornik, st. c£!?av, jj 'I'M Pozor! W ■. t •" j Radi prevelike zaloge vina [| In žganja sem znižal cene. m Imam v zalogi več tisoč galo- jI mov vina itt žganja domačega || In importirauega. * Kdor želi piti pravi, pris^H kranjski cviček ali rabulo oglasi naj se pri GEO. TRAVNIK/ S< 6 toa St* Clair Ave. N. E* > ' " T» i . • j -.' -: j 9 ^ l^rt 1k« f «1*