LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2650 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski Informativni center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO LETO 13 rezultati prvega trimesečja POLOŽAJ TEKSTILNE INDUSTRIJE Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so prvi meseci tega leta pod vplivom dokaj neugodnih gospodarskih gibanj. Fizični obseg proizvodnje pri tekstilu lahkosmatramo kot zadovoljiv, saj ostala industrijska proizvodnja beleži rahel padec v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta. Rast cen se nadaljuje. Stopnje rasti so se po mesecih gibale za okoli 8 odst. Tako rast cen bi morali ukrepi ekonomske politike zaustaviti, sicer bo inflacija presegla 100 odst. Na rast cen in inflacije kont-raproduktivno deluje še nekaj elementov: — spremembe v gospodarskem sistemu z uvajanjem realnih ekonomskih kategorij, da bi dosegli realno izkazovanje finančnih rezultatov poslovanja (obračunavanje realne AM, revalorizacija imovine itd.), — stroškovni impulzi so po- večani tudi zaradi rasti cen v energetiki, prometu in nekaterih drugih dejavnosti, — zmanjševanje rasti proizvodnje povečuje stroške na enoto proizvoda, — preštevilni so socialni pritiski po tako imenovanem neproduktivnem zaposlovanju, nezaposlenost raste, socializacija izgub se nadaljuje, v nekaterih republikah se močno povečujejo izdatki za pokojnine itd. Ukrepi ekonomske politike doslej niso spodbudili pričakovanih gibanj. Jugoslovanski izvoz je bil do 15. marca za 12,9 odst. manjši (v dolarjih). Z resolucijo je predvidena rast za 4,5 odst. Pomanjkanje deviz poslabšuje stanje preskrbljenosti z repromaterialom, kar se negativno odraža na rast proizvodnje in izvoza. Izvoz tekstilnih proizvodov ni ne povečan ne manjši od lanskega. Stanje zalog gotovih izdelkov je zmanjšano v primarni industriji za 8, pri finalistih pa za 1 odst. Omejevanje rasti OD bo močno prizadelo tekstilne delavce. Življenjski standard tekstilcev že tako ni bil na zavidljivem nivoju, dohodek pri tekstilu nima enakomerno dinamiko, tekstilna industrija je velik izvoznik, stimulacije pa so premajhne, da bi izvoz postal dohodkovno zanimivejši. Vse to sprejeti predpisi kaj malo upoštevajo. Za prvo trimesečje je bistvena naslednja problematika: 1. Kritična je oskrbljenost z osnovnimi surovinami in repromaterialom v primarni industriji. Kvaliteta proizvodov še nadalje pada. 2. Plačila v inozemstvo predstavljajo še vedno resen problem. 3. Domači proizvajalci svilenih tkanin (podlog) dajejo zelo slabo kvalitetno podlogo, ki ni primerna ne za domači trginše manjzaizv-oz. Ložnica izvaža rajon prve kvalitete, doma dobimo, kar ostane. 4. Dinarska nelikvidnost DO tekstila je vedno večja. 5. Nerešeni so odnosi s trgovino in zunanjetrgovinsko mrežo. 6. Cene (režim) so otroško konfekcijo postavile v nemogočo situacijo. 7. Naglo širjenje novih kapacitet se še nadaljuje (predvsem v konfekciji). - % (Nadaljevanje na 2. strani) Siji; ................................ ...........m I I 1------------------------------------------------- I ss ss •i$ — Kviz bo 23. maja na Sromljah — tako so se odi- $&očili mladi na skupnem sestanku '$?: ji!;!: j:!;!; — Predstavljamo vam Tip-topov oddelek po meri ::!;!• V današnji številki i i % » J (Nadaljevanje s 1. 'tr KAKO SMO IZPOLNJEVALI NAŠE PLANSKE NALOGE V PRVEM TRIMESEČJU A. Zaposlovanje Skupno število zaposlenih v delovni organizaciji se je v 1. kvartalu povečalo za 10 zaposlenih. Ugodno in v skladu s planskimi opredelitvami je gibanje v odnosu neposredna proizvodnja in režija. Tako se je v neposredni proizvodnji število zaposlenih povečalo za 16 delavcev, v režiji pa zmanjšalo za 6, od tega so bili 4 v delovnem razmerju za določen čas. S tem se je dejansko razmerje v primerjavi z začetkom leta izboljšalo za 0,5%, prav tako tudi glede na plansko. V tozdih v primerjavi s stanjem ob koncu preteklega leta glede na plan ni bistvenih sprememb. Še vedno je število zaposlenih v neposredni proizvodnji v tozdu Libna pod planom (98%), pravtakovZali (96%), povečalo pa seje za 2% v Delti in za 4% v Tip-topu. B. Izvrševanje plana proizvodnje Plan proizvodnje v minutah je v prvih treh mesecih izvršen 99,97%, pod 100 je v Libni (96,70%) in Delti (96,85%). Primerjava z enakim preteklim obdobjem kljub upoštevanju zamika obračuna na 25. v mesecu, ki predstavlja blizu 1,5% manjši obseg v 1. trimesečju, kaže na zmanjšan obseg proizvodnje tako v minutah kot tudi v kosih. V minutah izkazuje povečanje le Zala, v kosih pa je bilo izdelanih bistveno več kril, vseh ostalih proizvodov pa manj, tudi vključno s predelavo v kooperaciji. Primerjava povprečnih časov s planiranimi v tem obdobju kaže povečan dejanski povprečni čas v proizvodnji za domači trg za srajce in ostala vrhnja oblačila, ter v proizvodnji za izvoz za bluze in ostala vrhnja oblačila. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa letos beležimo povečanje povprečnih časov za domači trg pri srajcah za 10,6%, bluzah za 13,2, ostalih vrhnjih oblačilih za 29,8, nižji pa je povprečni čas za krila za 12%. V proizvodnji za izvoz so povprečni časi nižji za vse skupine proizvodov, razen pri srajcah je enak. Število proizvodnih kosov posameznih skupin izdelkov je tako glede na enako lansko obdobje nižji zaradi manjšega števila minut in večjih časov izdelave. V kooperaciji je bilo za 2,69% več minut kot v enakem lanskem obdobju, v kosih je bilo za 1,83% več, iz česar izha- ja, da so bili v predelavi artikli s povprečno višjim časom izdelave. Glede na letni plan kooperacije je bil ta realiziran v prvem kvartalu 23,2%. C. Produktivnost Za produktivnost, merjeno skozi število fakturiranih minut na delavca, lahko rečemo, da je bila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečana celo nad planskim ciljem. Na nivoju DO je večja za 3,8%. Tudi tozdi izkazujejo povečanje, razen tozda Tip-top, kjer je nižja za 2%. Glede na prejšnje podatke je večje število minut na delavca povezano z manjšim številom zaposlenih iz opravljenih ur, kar se nadalje izkazuje v povečanem deležu izgubljenih ur na račun nege in porodniške. Povečana produktivnost se odraža tudi v povečani doseženi normi. D. Izkoristek delovnega časa V izkoristku delovnega časa beležimo rahel pozitiven premik, in sicer se je glede na enako lansko obdobje povečal delež ur, opravljenih po normi, manj po času,manjšijedeležle-tnih dopustov in za 0,63% manj nadur. Kot je bilo že omenjeno, seje skupni delež izgubljenih ur povečal, in je 12,21%. Povečane so bolniške nad 30 dni, porodniške in nega. Največji delež izgubljenih ur je v tozdih Delta, 14,57% (bolniška do 30 dni 3,68%, porodniška 7,46%), Temenica (porodniška 7,16)% in Libna (bolniška do 30 dni 4,15% in porodniška 5,68%). E. Plan prodaje in nabave Plan prodaje na domačem trgu je presežen za 46,05%, kar izhaja iz prodaje izdelkov tekoče proizvodnje in iz začetnih zalog ter izdobave letne kolekcije, zaključene za mesec april. Plan nabave surovin in pomožnega materiala je bil presežen za 48%, skupna vrednost nabave za lastno predelavo je bila 3,753.543 tisoč din. Presežen plan nabave je tudi vplival na povečan obseg zalog konec obraču-naskega obdobja. F. Izvoz in uvoz Vrednost izvoza v dinarjih po dnevnem tečaju je bila 959.825 tisoč din, to je za 31,12% več od planiranega, kar je v glavnem posledica višine valute, saj fizični obseg ni bil večji od plana. V minutah je bil plan realiziran 89,9%, v deležu skupne proizvodnje pa je bilo proizvodnje za izvoz 50,78%. i W$M & i * n:iin •* w labod P \*P9M§ 0labod bo« I HI ^{"abod w labod | !< ,>!,< Mfii, j|lF Či la boe . f kJ Iabod i) labod Tv)labod .....*"1 ■ if’- } H"u * .. «*••• W labod W a bod fa bo d a bo ‘»M«' aMI L/ labod ^labodPiSbod O labod I . .. ** * - * « Struktura glede na trg je 5% klasičnega in 95% storitev. Ves izvoz je bil realiziran na konveritibilnem trgu. Vrednost uvoza po SIV tečaju je bila 934.655 tisoč ali 20,82% letnega plana. V strukturi je uvoz repromateriala 98% in 2% opreme. Glede na trg je 93% uvoza s konvertibilnega področja in 7% s klirinškega. G. Zaloge Vrednost vseh zalog se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala, indeks 264, kar je izključno povečanje iz naslova cen, saj so količinsko zaloge manjše. V primerjavi s stanjem v začetku leta so vse zaloge 30. marca za 71% večje, največji delež so k temu prispevale zaloge surivin, ki so se povečale vrednostno z indeksom 234 količinsko pa 181. Nedovršena proizvodnja je večja vrednostno z indeksom 166, količinsko pa 110. Koeficient obračanja obratnih sredstev (brez terjatev do kupca) je planiran 1,03, v prvem kvartalu je dosežen 1,08. H. Osebni dohodki Povprečno dosežen neto osebni dohodek na zaposlenega v DO za prvi kvartal je 157.620, kar je za 52,9% več kot dosežen za leto 1986. Glede na doseženega v gospodarstvu SRS za januar-februar 1987 smo obdržali enako razmerje kot za leto 1986. Glede na zakonska določila o možni višini v 1. kvartalu ta v DO ni bila dosežena. V proizvodnih tozdih se je povprečni OD povečal za 54%, največ v Temenici (59%) najmanj v Delti (51%). Indeks rasti OD v proizvodnji je skupno 154,8 (PS 154,6, VO 155,3), v režiji pa 151,9 (PŠ 149,9 in VO 156,2). V tozdu Commerce (152,6) in DSSS (151,9) je indeks rasti počasnejši kot povprečno v proizvodnih tozdih. Celotni prihodek in razdelitev V prvem trimesečju tekočega poslovnega leta so že uveljavljeni nekateri novi predpisi obračunskega sistema in drugačni pogoji za delitev ustvarjenega dohodka. Najpomembnejša sta dva zakona: zakon o revolarizaciji in zakon, ki ureja delitev osebnih dohodkov in skupne porabe. Z revalorizacijo smo dolžni uskladiti vrednost osnovnih sredstev, zalog surovin, pomožnih materialov, rezervnih delov, zalog nedokončane proizvodnje ter gotovih izdelkov s stopnjo inflacije. Revalorizirana vred- nost neposredno povečuje naš poslovni sklad, istočasno pa tudi porabljena sredstva. Posledica tega pa je manjši dohodek. S tem sistemomse ohranja realna vrednost poslovnega sklada, ne more pasezinflacijskimi cenami ustvarjeni dohodek razdeliti za osebne dohodke. Učinke tega sistema je mogoče ublažiti le z dejavnostjo znotraj tozdov in DO, in sicer s povečano produktivnostjo, z zmanjšanjem vseh vrst zalog ter porabe in z vzpostavitvijo optimalnega stanja strojev in naprav. V zvezi s tem sta poslovni odbor in delavski svet DO sprejela vrsto ukrepov z roki z odgovornostjo za izvedbo. Za obdobje prvega polletja ureja delitev osebnih dohodkov zakon. Ta določa za prve tri mesece letošnjega leta osebne dohodke v višini povprečno izplačanih OD v zadnjem tromesečju lanskega leta. Osebni dohodki se lahko povečajo le v skladu z rezultati dela, kar pomeni, da jih v našem primeru lahko povečamo za stopnjo produktivnosti. Zakon pa omogoča usklajevanje osebnih dohodkov na nivoju delovne organizacije, kot je opredeljeno tudi v naših aktih. TABELNI PREGLED ŠTEVILO ZAPOSLENIM TOZD Plan I987 31. 3. 1987 indeks 2: 1 0 l 2 3 LOČNA 317 319 100,6 LIBNA 347 346 98,8 DELTA 598 650 108,7 TIP-TOP I6l 170 105,6 TEMENICA 145 146 100,7 ZALA lil 106 95,5 COMMERCE 233 235 100,8 DSSS 100 99 99,0 DO LABOD 2.0 ll 2.067 102,8 PROIZVODNJA V FAKTURIRANIH MINUTAH TOZD I-III 87 % plana LOČNA 7,808.798 105,74 LIBNA 7,141.472 96.70 DELTA 12,602.378 96,85 TIP-TOP 3,495.009 101,87 TEMENICA 3,313.077 104,55 ZALA 2,365.526 100,36 SKUPAJ 36,726.260 99,97 Kooperacija 3,485.034 100,00 DO LABOD 40,211.294 99,97 Doseganje norme (iz izvršenih minut) TOZD I-III 86 I-III 87 indeks LOČNA 112,02 115,64 103,2 LIBNA 100,09 106,69 106,6 DELTA 102,17 102,06 99,9 TIP-TOP 111,91 117,17 104,7 TEMENICA 111,84 114,27 102,2 ZALA 112,65 117,08 103,9 106,11 109,11 102,8 FAKTURIRANA REALZACIJA (v 000 din) program I-III 1986 I-III 1987 ineks srajce-bluze vrhnja oblačila 1,635.494 699.793 SKUPAJ 2,335.287 6.317.083 270,50 V tem: — material — za domači trg — za izvoz 35.997 1,782.046 517.244 BRUTO 5,357.258 959.825 NETO IZVRŠITEV PLANA PRODAJE (v 000 din) plan realizacija I-III 87 indeks I-III 87 1. domačim kupcem:SB 2,281.000 VO 1,387.000 SKUPAJ 3,668.000 5,357.258 146,05 2. izvoz SB 580.000 780.566 134,58 VO 152.000 179.259 117,93 SKUPAJ 732.000 959.825 131,12 3. SKUPAJ PRODAJA 4,400.000 6,317.083 143,57 4. promet prodajalen 202.400 249.732 123,39 IZVOZ— UVOZ V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je izvoz izvršen v naslednjih indeksih: — storitve 104,98 — polni izvoz 42,15 — konvertibilni izvoz 97,90 V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je uvoz realiziran v naslednjih indeksih: 1. konvertibilno področje: 188,09 — repromaterial 214,44 — oprema 25,75 2. kliring 112,83 3. SKUPAJ UVOZ 179,51 POPREČNO IZ- PLAČANI OD (na delavca mesečno, neto) TOZD !-XII 1986 I-III 1987 Indeks LOČNA: proizvodnja 93.804 145.811 155,44 režija 135.989 211.263 155,35 SKUPAJ 99.113 153.798 155,17 LIBNA: proizvodnja 85.209 134.187 157,48 režija 119.210 180.447 151,37 SKUPAJ 91.624 143.439 156,55 DELTA: proizvodnja 86.356 131.760 152,58 režija 116.030 169.855 146,39 SKUPAJ 91.451 137.959 150,85 TIP-TOP: proizvodnja 97.284 151.897 156,14 režija 136.713 205.040 149.98 SKUPAJ 105.487 163.554 155,05 TEMENICA: proizvodnja 98.597 156.189 158,41 režija 135.000 220.308 163,19 SKUPAJ 104.928 167.195 159,34 ZALA: proizvodnja 91.677 137.374 149,85 režija 136.772 217.365 158,92 SKUPAJ 100.331 151.772 151,27 SKUPAJ PROIZVODNI TOZDI 95.935 147.804 154,07 COMMERCE: skupaj 138.103 205.211 148,59 potniki 269,891 323.202 119,75 brez potnikov 129.076 196.979 152,61 DSSS 135.937 206.595 151,97 DO LABOD 103.050 157.620 152,95 CELOTNI PRIHODEK IN RAZDELITEV se tako povečevale sorazmerno 000 din s stopnjo inflacije. plan 1987 strukt. % realiz. I—III.87 strukt. v% indeks CELOTNI PRIHODEK 27,500.000 100,0 6,076.465 100,0 22,10 PORABLJENA SREDSTVA 16,194.045 59,89 3,591.667 59,10 22,18 DOHODEK 11,305.955 41,11 2,484.798 40,9 21,98 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 2,975.484 10,81 711.559 11,7 23,91 ČISTI DOHODEK 8,330.471 30,29 1,773,239 29,2 21,29 STRUKTURA ČISTEGA DOHODKA OSEBNI DOHODKI: SKLADI 76,8:23,2 72,9:27,1 ROZINA KUM vodja plansko-analitske službe lepo število mladih moči Pred nedavnim je še ena skupina pripravnikov zaključila to pošoisko obdobje in opravila pripravniške izpite. Zvečine gre za končano 3. in 4. stopnjo izobrazbe, le v Delti je bila med pripravniki tudi inženirka s 6. stopnjo izobrazbe. Da ne gre pri pripravniških izpitih za golo formalnost, pove tudi podatek, da je venem primeru morala delavka ponoviti celoten izpit, splošni in strokovni del, kar nekaj primerov pa je bilo takih, da so ponavljali splošni del izpita. Pri tem gre za poznavanje zgodovinskega razvoja in za organiziranosti delovne organizacije, za samoupravo, proizvodni program in podobno. To so vsebine, s katerimi se ob rednem proizvodnem delu tako pripravnice kot tudi njihovi mentorji težje spoprimejo. Pozna pa se zelo pozitiven učinek inštruktorjev tam, kjer jih pač imajo (Ločna, Delta Libna), medtem ko se sami brigadirji ob svojem rednem delu zelo težko ukvarjajo še z mentorstvom, posebno v smislu tega splošnega dela. V preteklem obdobju je v Delti opravilo pripravniške izpite kar 22 mladih delavk, v Idriji 3, v Libni 12,vTemenici6,v Ločni 10, v Tip-topu tudi 10 in v DSSS trije. Vse skupaj je tako Labod bogatejši za 66 novih, mladih, šolanih moči. T. M. bodo stanovanjska posojila postala zanimivejša? Novi bančni pogoji za dodeljevanje stanovanjskih posojil z bistveno povečano obrestno mero niso več zanimivi za prosilce. Kljub temu da vsi vemo, kako prepoceni so bili dosedanji krediti, nismo pripravljeni sprejeti realnejših pogojev za vračanje posojil, ali pa (kar bo verjetneje še bliže resnici) jih nismo sposobni najemati. Tega se zavedajo tudi v bankah, in tako že pripravljajo spremembe njihovega pravilnika, ki bodo določale ekonomsko realne enake obroke vračanja posojila, saj naj bi se glavnica sproti revalorizirala in ne že na samem začetku vračanja. Le tako bodo posojila zopet dostopnejša in bo v ta namen pripravljen denar tudi koristno uporabljen. Do nedavnega je bilo vračanje posojil pisano na kožo neintiacijskim razmeram gospodarjenja. Prva sprememba pri obračunu vračanja anuitet je šla v smeri enakih, vendar nominalnih zneskov, pri čemer bi bili prvi obroki odplačevanja nesorazmerno veliko breme. To obliko je tudi banka ocenila za sporno, zato pripravlja predlog nove metodologije za izračun anuitet, ki naj bi bile na začetku dobe vračanja nominalno nižje in bi V praksi imamo tri možnosti financiranja stanovanjske izgradnje. Delovna organizacija lahko najame posojilo pri banki za družbeno izgradnjo (za nakup stanovanj) ali pa najame posojila za svoje delavce, ki jih nato ti sami vračajopobančnih pogojih. Obstaja tudi možnost, da ob sklenitvi posebne pogodbe, ki pa potegne za seboj tudi določen denar, lahko tako posojilo vrača delavec pod pogoji, kot jih navaja naš interni akt s tega področja. Vendar ta oblika pomeni prehudo finančno breme za delovno organizacijo. In končno, tu so tudi lastna sredstva. Zavedati pa se moramo, da predvsem v manjših tozdih ne bo moč po tej poti priti do nakupa družbenih stanovanj, pa tudi individualna posojila ne morejo biti v občutne-jših zneskih. Ob tem pa velja poudariti, da zakon o celotnem prihodku določa zagotovitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo iz čistega dohodka, ki pa jih ni moč črpati skozi obračunsko leto, ampak šele po zaključnem računu. Ni potrebno posebej poudarjati, koliko bodo ta sredstva zaradi inflacije razvrednotena. Določene realnejše spremembe pa bi moral biti deležen tudi naš interni sistem kreditiranja stanovanjske gradnje oziroma individualnega nakupa. Inflacija je prevelika, zato bi morali tudi v hiši začeti razmišljati o realnejšem vračanju posojil. Poleg tega imamo lastnih sredstev za te namene premalo in bomo morali v bodoče tudi pri bankah najemati posojila tudi za te namene (za pomoč pri gradnji oz. nakupu stanovanj za delavce), tako bodo te vrste posojil zapadle v bančni sistem obračunavanja vračanja posojil. Ob razmišljanju, kako urediti ta vprašanja v lastni hiši, moramo seveda upoštevati določene momente, ki bi morali našim delavcem omogočiti lažji nakup oz. zidavo (morda daljšo dobo vračanja), na drugi strani pa ne bi smeli prevečsiro-mašiti že tako majhnih denarnih sredstev za ta namen. O tem se bomo morali enotno izreči v delovni organizaciji in najti ustrezno pot tako za delavca kot za delovno organizacijo, oziroma za primeren fond stanovanjskega dinarja. Težko je reči v katerem letnem času so Sromlje najlepše... vzemimo kulturo za svojo Komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Novo mesto sije zadala nalogo obiskati kolektive in se pozanimati, kako teče kulturno življenje v posameznih okoljih, kako in kje ga načrtujemo, od kje denar za to... Najprej so obiskali novomeški del Laboda. Menili so, da je sicer naše kulturno življenje po eni strani dokaj vidno (predvsem extem-pore je zelo odmeven), po drugi strani pa smo nekako v ozadju. Komisija je ponudila pomoč, če bi jo potrebovali, želi pa doseči tudi večjo povezanost pri kulturnem delovanju v našem mestu. In, ne nazadnje, si sindikat že nekaj časa prizadeva za enakovredno vlogo kulture v delovnem okolju, za določena planirana sredstva, za človeka (ali skupino, komisijo), ki bi načrtno skrbel za razvoj kulture, organiziral določene dejavnosti itd. Pravzaprav niso več redke delovne organizacije, ki imajo zaposlenega kulturnika z polnim delovnim časom ali delom delovnega časa. V novomeškem delu Laboda je pravzaprav veliko narejene- ga, in kljub temu, da nimamo zapisanega odgovornega delavca za to, je namenjenega kulturi precej delovnega časa, delo pa je izpeljano profesionalno. Vendar naši dosežki niso slučajni. Predvsem v likovni dejavnost, kjer so rezultati najboljši, je bilo vtkanega veliko truda in tudi denarja. Toda tudi razstav imamo vse manj, ker končno tudi to potegne za sabo določen denar, ki ga je vse manj. Zato bomo gotovo sprejeli ponudbo potujoče knjižnice, da se enkrat mesečno ustavi tudi na našem dvorišču in s svetovalno vlogo ter prilagojenim izborom knjig začne dvigovati našo bralno kulturo. Daje ta v slovenskem prostoru bolj na dnu, vemo, z vzgojo (tudi odraslega človeka) pa bomo to počasi le presegli. Na omenjenem sestanku je bila tudi predstavnica Dolenjskega muzeja, ki ponuja pestro izbiro, od galerij prek različnih muzejskih zbirk do knjižic iz njihove založbe. Ponudba je velika, izkoristimo pa jo premalo. Pa ne le v Labodu, splošno je, da pada zanimanje za koncertne abonmaje, za gledališke in priložnostne prireditve. Naše pripombe s tem v zvezi pa so šle tudi na oglaševanje oz. obveščanje, pa na odprtost teh ustanov v poletnem času, na povezanost novomeških ozdov v te namene, kjer bo prav omenjena komisija lahko marsikaj dosegla. Ta organizira tudi seminarje, katerih se naši animatorji kulture dosedaj niso udeleževali, pa posvete itd. Na nas pa ostaja najprej formiranje komisije za kulturo, ki bi lahko nudila pomoč človeku, ki je pravzaprav že vsa ta leta nazaj vodil to delo. Todaje že tako, da je v vsakem organu delo odvisno predvsem od zagnanosti posameznika. Če ni te predanosti, ni rezultatov. Predanost pa seveda mora biti nekje tudi ovrednotena, priznana. Prav tega pa nam je manjkalo. Bomo z bolj načrtnim odnosom do kulture, ki naj bi postal tudi del vsakoletnega gospodarskega plana, uspeli zapolniti to vrzel in zagotoviti vzgojo in načrten razvoj kulture, ki je za človeka in družbo mnogo pomembnejši, kot to površno ocenjujemo: In predvsem, ali bomo zpali vrednotiti in ceniti delo pri organiziranju našega, Labodovega kulturnega življenja? enajst vztrajnih ' Lansko leto se je začelo šolanje za Zaline delavke za pridobitev naziva konfekcio-nar II. O začetkih smo pisali in takrat obljubili, da bomo o poteku in napredovanju sproti poročali. Ni bilo lahko po tolikih letih ponovno sedeti v šolskih klopeh in tako kot nekoč odgo- varjati na vprašanja, se doma pripravljati, ob družini in po napornem delu... Nekateri predmeti so bili že zelo oddaljeni in za naše delavke nesprejemljivi v podani obliki. Končno pa je večletnodelotudi prineslo nekaj izkušenj, na primer v praktičnih delih, v spoznavanju samoupravne itd. Začetne zadrege, ki so bile tako na stranislušateljic kot tudi na strani predavateljev težke, so sedaj premostne. Skupno novoletno srečanje predstavnikov Zale, slušateljic, vodje kadrovsko-socialne službe DO in profesorjev oziroma predavateljev je odprlo možnosti, spodbudilo večjo prilagojenost učiteljev in utrlo enotno pot naprej. Kje so in kaj jih še čaka? Tatjana Humar, poslovna sekretarka tozda Zala, pravi, da vztraja še 11 slušateljic, kar je glede na prvotnih 20 malo. Malo pa ni le glede na potrebe Zale, malo je tudi glede na stroške. Od januarja do junija, torej en šolski semester, stane milijon 760.000 din ali 176 starih milijonov, in to ne glede na število slušateljev. Cene so strahotno visoke, strošek pa zajeda v sklad skupne porabe tozda Zala, ki je že tako majhen, planiranje bil na 180 milijonov, po zaključnem računu pa je formiran v 100 milijonih. Zato bi bilo vsekakor dobrodošlo, da bi se katera od slušateljic, ki so s šolo začele, le vrnila v šolske klopi, kot rečeno, je način podajanja in ocenjevanja sedaj prilagojen odraslemu človeku, s tem pa so premoščene večje ovire in s tem vzrok za odstop. Za vse tri letnike so slušatelj ice opravile že kemijo, biologijo in OTP, končujejo tudi zgodovino, začeli pa so s predavanji iz matematike in slovenščine. Po tem sklopu predinetovpa bo teklo delo po predmetniku naprej. Prilagojen je način razlage in ocenjevanja, tako daje en predmet združen za vse letnika skupaj (nekateri predmeti so na predmetniku dve leti. drugi vsa tri leta). Po končanem šolanju bodo slušateljice sicer tudi šivilje I, kot so že sedaj, vendar z ustrezno šolsko izobrazbo. Veliko truda bo za to potrebnega, pa tudi tozd bo moral plačati kar občutne denarje. Kljub vsemu pa je to edina prava pot do znanja. To pa še nikoli ni bilo poceni. stran 5 mladi v labodu Sestali so se predsedniki, ali bolje rečeno, predsednice osnovnih organizacij mladine in med mnogimi sklepi sprejele tudi odločitev, da kviz bo. Pred kratkim smo se na skupnem sestanku v Novem mestu zbrale predsednice vseh osnovnih organizacij ZSMS v Labodu, manjkala je le predsednica iz Temenice. Da, prav ste prebrali, mladinske organizacije v tozdih vodimodekle-ta. Povsem logično in pravilno, saj smo pretežno ženski kolektiv. Na sestanku smo se pogovarjale o dveh straneh: o delovanju konference osnovnih organizacij in o vsakoletnem srečanju mladine Laboda ob dnevu mladosti. Dogovorile smo se, da bo konferenca osnovnih organizacij skušala vsako leto izpeljati vsaj eno ali dve akciji na nivoju delovne organizacije. Poglavitni namen tega je, da se mladi v Labodu bolj povežemo med seboj, da pri nekaterih problemih enotno nastopimo in da se bolje spoznamo. Prva akcija, ki jo nameravamo izpeljati letos, je analiza pripravništva v lanskem letu. Z njo želimo opozoriti na določene probleme, ki se pojavljajo, obenem pa ne mislimo spregledati pozitivnih strani. Upamo, da bomo s tem pripomogli h kvalitetnejšemu izvajanju pripravništva. K zbliževanju mladine Laboda precej prispeva vsakoletno srečanje mladih. Letos bo srečanje v soboto. 23. maja, na Sromljah in bo potekalo tako kot vsa leta doslej. Pripravljamo kviz ekip osnovnih organizacij ZSMS iz vseh tozdov na temo »Šport v letu 1986«. Upamo, da bo kviz predvsem zelo zanimiv in zabaven in da ne bo preveč razgretih glav. Sicer pa v športu (in morda še kje drugje) velja pravilo »važno je sodelovati, ne zmagati!« Poleg kviza bo še nekaj zabavnih iger, malo plesa in predvsem veliko druženja v zelo prijetnem okolju. ponovno letovanje Še malo in kolektivni dopust bo tu. Priprave so bile temeljite, kar pa ne pomeni, da brez zapletov. Ko so komisije v tozdih razdeljevale kapacitete, so imele kar precej težav. Okoli 30 odst. je bilo tokrat več prijav kot prejšnja leta, kar je tudi razumljivo. Zaradi omejenega termina za kolektivni dopust je manj možnosti prilagajanja, in tako je vse večji pritisk na naše kapacitete. Tudi vseh želja glede krajev letovanja ni bilo mogoče upoštevati. Največ zanimanja je bilo za bližnje in »naše« kraje letovanja: Savudrijo in Mali Lošinj. Vsem tem željam pa seveda ni moč ustreči. Poglejmo, kaj imamo na razpolago za letošnje letovanje, kaj smo imeli na razpolago lansko leto in koliko je letos prispelo posameznih prijav: tozd št. apart. lani št. apart. letos št. prošenj LOČNA 28 34 50 LIBNA 29 37 48 DELTA 48 69 103 T1P-TOP 12 17 49 TEMENICA 10 16 39 ZALA 9 12 36 COMMERCE 27 27 63 DSSS 14 13 40 pozdrav slovenskega okteta S&. 6**rl f , (1 . Jm 3 7**w"** Po odgovorni nalogi direktorja tozda Temenica, ki jo je Štefan Nemec prevzel začasno, je sedaj razrešen te dolžnosti in je ponovno razporejen na dela in naloge vodje razvoje službe v DSSS. Ob priznanju za veliko delo, ki ga je tov. Nemec opravil v Temenici, pa mu želimo tudi čestitati ob jubileju — 50. letnici, ki jo je praznoval te dni. Želimo mu predvsem okrevanja in čimprejšnjo vrnitev na delo! Potrebujemo ga kot velikega strokovnjaka in prijetnega sodelavca. Pred nedavnim nas je obiskala urednica priljubljene revije Jana in velika poznavalka mode, Bernarda Rakovec. Ogledala si je proizvodnjo tozda Ločne in se pogovarjala z našimi vodilnimi delavci ter kreatorji. V vzorčni sobi seje navdušila nad modnimi »zažganimi« toni in nad kreacijami kolekcije za naslednjo sezono. »Človek uživa, ko tudi doma vidi pravo modo in kvalitetne tkanine,« je dejala. Kdo ne bi bil vesel takega priznanja?! predstavljamo vam: oddelek po meri V oddelku po meri ljubljanskega Tip-topa dela trinajst zaposlenih. To so mojstri svojega poklica, med katerimi zna vsak od njih izdelati sam in v celoti še tako zahteven model, saj je bil včasih to pogoj za delo v tem oddelku. Mesečno izdelajo približno 500 kosov ženskih in moških oblačil, ali okoli 100 različnih modelov v različnih velikostnih številkah. Med večjimi naročniki je vse večskupin.od poklicnih (natakarji, aviatičarji ipd.) do ljubiteljskih (pevska društva, lovci ipd.), je pa vse več tudi posameznikov. Delovni rezultati v oddelku po meri šobili vedno visoki. Do nedavnega je imel odelek-moški in ženski del tega — svojo kolektivno normo, pred šestimi meseci pa je moški oddelek začel s faznim delom in tako tudi zosebnonormo. V tej smeri tečejo priprave tudi za ženski del oddelka. Kaj je napeljalo organizatorje dela k temu koraku? Franc Košir, brigadiroddelka po meri: »Kljub dobrim rezultatom smo želeli doseči še boljšo izrabo strojev in časa. Seveda pri nas ne gre za tako drobljenje faz kot v proizvodnem traku, gre pa vendarle za fazno delo. V moškem oddelku, kjer tako delamo že dobrih šest mesecev, se že kažejo rezultati v manjših izdelovalnih časih.« Torej pomeni to tudi konkurenčnejšo ceno izdelka? Košir: »V samem oddelku ne oblikujemo cen, ker poteka to delo prek Centra mode. Tam sta tudi krojača, ki kontaktira-ta s strankami, ki opravita ,probe‘ tam pa so oblikovane tudi cene. Gotovo pa bomo morali zadržati določeno konkurenčno ravan teh, ob najvišji kvaliteti izdelave, seveda.« Kaj vse delate v oddelku po meri? Košir: »Poleg že omenjenih oblek za razne skupine naj povem, da delamo edini v Sloveniji tudi frake. Pri tem so naši naročniki iz slovenske filharmonije in opere. Precej je tudi ostalih svečanejših oblek. Sicer pa velja, da delamo obleke po naših krojih iz konfekcijske proizvodnje, prav to pa je problem. Morali bi posvečati število krojev, jih prilagoditi, posodobiti.« Povprečna starost v oddelku po meri je blizu 50 let, vsega skupaj pa je zaposlenih le 14 ljudi. To ni kaj dosti obetaven podatek za pogled naprej. Končno tudi tistih pravih mojstrov krojaštva ni več, kot pravijo. Direktor tozda Mihelič: »V načrtu imamo razširiti oddelek tja do 25 zaposlenih, karpome-ni pomlajevanje. Seveda moramo ob tem računati na doma vzgojen kader, ker šola danes ne da več pravih krojačev in šivilj. Sicer za oddelek ne bo več potreben tako zelo popolen krojač, kot je bil to za dosedanji način dela, saj prav fazni sistem dela omogoča večje prilagajanje, to pa pomeni hkrati večjo kvaliteto dela. Tako računamo, da bomo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta zaposlili dva do tri delavce iz proizvodnega traka v oddelek po meri.« Ob večji specialnosti, ki jo boste dosegli z vpeljanim faznim načinom dela, boste torej dosegli tudi višjo kvaliteto in, kar se vam že kaže, dosegli višjo produktivnost. Kakšni so bili in kakšni bodo ob tem osebni dohodki delavcev v oddelku po meri? Direktor tozda: »V prvem kvartalu so bili osebni dohodki okoli 230.000 din v tem oddelku, seveda pa je v tej številki pomemben delež minulega dela, saj smo že omenili, da gre za delavce s precejšnjo delovno dobo. Na taki ravni pa naj bi plače seveda ostale . tudi v bodoče, če se že nebi povečale. To je tudi prvi pogoj pri prehodu na fazni sistem dela. Cilj tega je vsekakor, da tozd dobi določen večji delež ostanka dohodka od posameznega kosa izdelanega v tem oddelku, in seveda tudi delavec. Zato pomisleki, da bi bili osebni dohodki v tem sistemu dela lahko nižji, nikakor niso ne realni ne sprejemljivi. Kot rečeno, je prvi pogoj, da ostanejo na vsaj takem razmerju glede na osebne dohodke tozda.« Oddelek po meri ima prihodnost. Kot smo slišali, ga bomo razvijali, ga pomlajevali kadrovsko in tudi strojno opremo bo treba pomladiti, saj je stara že okoli dvajset let. Direktor pravi, da bo to potekalo vzporedno s širjenjem oddelka. Od kar nekajkrat predimenzioniranih konfekcionar-jih v Jugoslaviji imajo gotovo prihodnost samo najboljši, najkvalitetnejši, tisti s poslovnostjo in z znanjem. Znotraj tega je oddelek po meri ena od zelo poslovnih in daljnosežnih potez. Tu pa je tudi takojšnje plačilo, odpade pa tudi rizik. Torej vse govori za razvoj tega oddelka. Kako pa vsebino in delo tega oddelka čutijo prvi uporabniki? Marinka Bedenk vodja Centra mode: »Dela je veliko, saj mora danes posameznik čakati na izdelek okoli šest tednov, za skupinska naročila pa smo daleč naprej zasedeni. V oddelku po meri pa naročamo tudi moške obleke za prodajo v našem centru. Potrebujemo jih približno 500 skozi celo leto, ker so pač naše stranke navajene, da pri nas dobe tudi ta del oblačil, čeprav jih v naši redni prodaji ne delamo več. Prav v tem je problem. Kot je omenil Košir, je tu vprašanje krojev, ki jih bo nujno posodobiti in povečati število različnih novih modelov. Tudi s kvaliteto je nekaj težav, ki pa ne gredo na račun slabe izdelave, pač pa na račun likanja, za kar je oddelek preslabo opremljen, zahtevnejše stranke, zato mora Te pomanjkljivosti bo treba biti naša ponudba pestra in odpraviti. Imamo zares naj- najkvalitetnejša.« fodprta vrata Pred letom dni so pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja »odprli vrata« popoldanski službi pravne pomoči in svetovanja. Za takšen nov način dodatnega povezovanja z zavarovanci in upokojenci smo se v skupnosti odločili glede na to, da je področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v javnosti deležno vedno večje pozornosti. Še posebej je to opazno v zadnjem času, ko so zaradi dograjevanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja spremembe in dopolnitve predpisov s tega področja relativno pogoste. Strokovna služba skupnosti je dobesedno zasuta z raznimi vprašanji in zahtevami, ki se nanašajo, tako na konkretne zadeve v postopku reševanja pri skupnosti, kot tudi na razlago posameznih določil predpisov s področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Seveda nudijo strokovni delavci vso strokovno pomoč in nasvete že v rednem delovnem času, vendar pa glede na obseg zanimanja le težko zadostijo vsem zahtevam zavarovancev za takšno pomoč. Da bi lahko zagotovila čim bolj nemoten potek redne dejavnosti strokovne službe v dopoldanskem času, hkrati pa poskrbela tudi za ustrezno in kvalitetno informiranost zavarovancev in upokojencev, je skupnost sklenila organizirati brezplačno pravno pomoč in svetovanje s tega področja tudi v popoldanskem času, izven svoje redne dejavnosti. Ob tem je bilo dogovorjeno, da se le-ta nanaša na dajanje informacij v zvezi s pokojninsko-invalid-skimi predpisi terna pomoč zavarovancem in upokojencem pri sestavljanju vlog in zahtev za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi na dajanje informacij o konkretnih zadevah, ki so že v postopku reševanja pri skupnosti intudineokonkretnihzadevah v zvezi z nakazovanjem in izplačevanjem denarnih dajatev. Le-te bodo zavarovanci in upokojenci še vedno lahko dobili ^ ob uradnih urah v dopoldanskem času, praviloma pri strokovnem delavcu, ki vodi postopek strokovne obdelave zahtevka. Pravna pomoč deluje enkrat tedensko in sicer vsak torek od 16. do 19. Predčasna pokojnina Pravico do predčasne pokojnine je v naši republiki v skladu s pooblastili, danimi v zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja znova vpeljal zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se uporablja od 1. januarja 1984. Temeljne pogoje, za uveljavitev predčasne pokojnine določa zvezni zakon in sicer za moškega najmanj 55 let starosti in 35 let dopolnjene pokojninske dobe, za žensko pa najmanj 50 let starosti in 30 let dopolnjene pokojninske dobe. Zmanjševanje pokojnine zara- Srečanje naših upokojencev v Libni. di predčasnega odhoda v pokoj je prepuščeno zakonski in samoupravni ureditvi v posamezni republiki. Zvezni zakon tudi določa, da zmanjšanje pokojnine zaradi predčasne upokojitve preneha po preteku let predčasnega odhoda v pokoj, to je, ko zavarovanec star 60 let, zavarovanka pa 55 let. Natančnejšo izpeljavo pravice do predčasne pokojnine pa vsebuje po pooblastilu republiškega zakona statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Odstotke zmanjševanja pokojnine zaradi predčasnega odhoda v pokoj določa tako, da bo dobil pri enaki starosti višjo pokojnino zavarovanec z daljšo pokojninsko dobo. Zmanjšanje pokojnine bo znašalo za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj l,5 odstotka, za vsako manjkajoče leto pa 0,5 odstotka, kar pomeni, da bo znašalo najmanjše zmanjšanje pokojnine, odmerjene glede na dopolnjeno pokojninsko dobo 2 odstotka in največje 10 odstotkov. Poglejmo si primer odmere predčasne pokojnine: Zavarovanec uveljavlja predčasno pokojnino pri starosti 57 let in pokojninski dobi 36 let. Pokojninska osnova, ob upoštevanju najugodnejšega desetletnega poprečja osebnih dohodkov znaša na primer 150.000.— din. Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo 36 let bi mu bila v skladu z odstotki, ki jih določa statut skupnosti odmerjena pokojnina v višini 77 odstotkov od pokojninske osnove, kar bi zneslo 115.500.— din. Zaradi predčasnega odhoda v pokoj pa se tako odmerjena pokojnina zmanjša glede na 3 leta manjkajoče starosti do 60 let za 4.5 odstotkov (3 krat 1,5 odstotka) in glede na 4 manjkajoča leta pokojninske dobe do 40 let še za 2odstotka (4krat 0,5 odstotka). Odstotek zmanjšanja zaradi predčasnega odhoda v pokoj znaša skupaj 6.5 odstotkov, kar znese 7.507 din. Zavarovančeva predčasna pokojnina bi torej znašala 107.993 —din. Po preteku treh let, to je ob izpolnitvi starosti 60 let. bi se zavarovancu pričela izplačevati pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, to je 115.500.— din, seveda ustrezno povečana za vse odstotke uskladitev pokojnin, ki bi jih skupščina skupnosti sprejela v teh treh letih. Bojan Rangus odmev na odgovor Vsaka palica ima dva konca, zato bi na prispevek treh jubi-lantk iz Ljubljane, tozd Commerce, moral dati odgovor, da bi bralci našega glasila dobili jasnejšo sliko. Tako kot ostali delavci, jubilanti, so bile tudi omenjene tri delavke povabljene pred proslavo na krajši sproščen razgovor pri direktorju tozda, kjer naj bi poleg razgovora opravili še razdelitev nagrad, ne pa priznanj, ta naj bi prejeli slavnostno na proslavi. Na žalost Ljubljančanke niso uspele priti na pravočasni avtobus in so skupni razgovor zamudile. Pozdrav, ko so prišle v tovarno je bil precej drugačen. Škoda, ker ste zamudile, je izrazila obžalovanje poslovna sekretarka, in ta pozdrav je bil daleč od suhoparnosti in neosebnosti, ki ga navaja vaš prispevek. Kljub temu da so ostali jubilanti že odšli na delovna mesta, nisem imel občutka, da bi bil razgovor ob koncu s samo tremi jubilantkami neprijeten. Nasprotno, zelo prijeten je bil, dotaknili pa smo se različnih tem, od časov pred leti, ko še nismo bili skupaj v Labodu, do časov, ki so pred nami, in tudi kramljanje o ostalih zadevah ni manjkalo. Kosmotemeizčrpa-li, je bil organiziran ogled procesnega računalnika in drugega, kar bi delavke morebitno zanimalo. Seveda je delo v službah med tem normalno potekalo, dokler se ni približal čas odhoda na proslavo. Kar nekaj delavcev se je ponudilo, da organizira prevoz do dvorane, čeprav je izpred tovarne peljal tudi posebej naročen avtobus. Lepo sonce pa je naše gostje tako privleklo, da so se odločile iti peš. Niti z besedo ali namigom ni bilonakazano včlan-ku izpričano nezadovoljstvo. Tudi gostitelji, med njimi jaz, nismo imeli občutka, da jim ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Seveda je bilo zato razočaranje večje, ko se ob povabilu na oder niso javile Ljubljančanke, ki so bile samo zaradi tega v Novem mestu. Normalno je, da smo se pozanimali za razloge. Prvi razlog je bil, da so prav zaradi sonca zamudile prevoz do dvorane, vendar pa je zima še vedno imela svojo moč, zazeblo jih je in hipoma so svojo odločitev spremenile ter sedle v avtobus. Takrat so se potnim stroškom morale odpovedati, ker ta odgovor ni zvenel kot opravičilo in sem sklenil, da potnih nalogov zanje ne bom podpisal. Kasnejši, nekoliko prespan odgovor, smo lahko prebrali v časopisu in je precej drugačen od prvega, neobjavljenega. Človek je zapleteno bitje, ki se v določenih trenutkih odloči zelo različno, vedno pa za to nosi neke posledice, pozitivne, negativne, pohvale, graje... Tokrat menim, vimenu tistih, ki so se proslave udeležili, da je bila odločitev napačna, še bolj pa subjektivna pobar-vanost poskusa opravičila. Direktor tozda Commerce M. Vodopivec iz modne beležke Za poletje, kijeprednami, velja, da moda veliko razkriva in veliko poudarja. Telo postaja vse bolj nakazano. Čez dan in zvečer se bodo ženske bolj razkrile kot leta nazaj. Le v barvah bo sprememba. Za svečanejse priložnosti velja za poletje pred nami. da je nepogrešljiva »majhna srna obleka«. Veliko je tudi pliseja in veliko mornarskega stila. KONJENIŠKI KLUB ŠENTJERNEJ Največja tombola na Dolenjskem Šentjernej 24. maja ŠENTJERNEJ — Z nekaj sreče in prisotnostjo v nedeljo, 24. maja. od 14. ure naprej na šentjernejskem hipodromu si lahko krepko olajšate življenje. Krajevna skupnost Šentjernej in tamkajšnji Klub za konjski šport organizirata namreč tega dne doslej največjo blagovno-denarno tombolo na Dolenjskem, vrednost nagrad je kar 23 milijonov dinarjev. Najsrečnejši bo gotovo tisti, komur bo sreča naklonila popolnoma novo stanovanjsko hišo Marles, nič manjše ne bo veselje onega, ki se bo od te nedelje naprej vozil v novi Renaultovi petici, novomeške IMV,s kakšnim tombolskim listkom več pa lahko celo reši vprašanje, kje bo vozilee poslej prebivalo. Med tombolskimi dobitki je namreč tudi Strešnikova garaža pa Pionirjev kamin, več izdelkov električnega orodja Blek & Decker, pomivalno korito Novolesa, hranilne knjižice LB, da preostalih 120 nagrad ne naštevamo. Da nikomur to popoldne ne bo dolgčas, jamčijo poleg bogatih dobitkov še Toni Gašperič, člani ansambla Fantje iz vseh vetrov, že dopoldne pa bo na hipodromu tudi poizkušnja vin šentjernejskega okoliša, Za udeležence tombole bo organiziran prevoz z novomeške avtobusne postaje. NAŠ POGOVOR računalniška obdelava prodaje Eno prvih področij, ki je v celoti zaživelo z računalniško obdelavo v Labodu, je bilo prodajno področje. Za delovanje in razvijanje tega dela je odgovoren Žlatko Avbar, ki se je s prodajniki in njihovo funkcijo hitro in ustvarjalno »ujel«, kot se temu reče. Kako je računalniško podprto to področje? »Prodajni sistem je intereak-tiven, vse akcije potekajo trenutno in vsi uporabniki imajo dostop do potrebnih podatkov. Na voljo so torej podatki za lažje in kvalitetnejše delo. S tem smo zadostili prvemu, ne pa edinemu cilju. Po ažuriranju podatkov sledi analiza teh, ki bo dala možnost odgovornim, da lažje in preglednejše načrtujejo poslovne poteze in odločitve. Kot primer naj navedem zajetje naročil, vnos podatkov ob začetku sezone, plan, zaključki ob prodaji kolekcije in končno prodanost te. Torej gre za sklop podatkov, ki bi jih bilo peš težko, in nadvse zamudno obdelati, tako zaradi ažurnosti kot tudi koordinacije. Računalniška obdelava take poti pa je hitra, točna in pregledna. Za ta korak pa bo potrebno tudi večje uvajanje osebnih računalnikov, ki bi bili za podporo omenjeni poti, za arhiv (ker je omejen čas arhiviranja podatkov v poslovnem računalniku), pa še za kaj.« V Labodu smo dokaj pozno začeli s poslovnim računalnikom. Ali smo ujeli zamujeno? »Na nekaterih področjih lahko trdim, da smo kar visoko. Primer je disponiranje, dograjujemo pa tudi ostale veje. Tako je na primer že možno pripraviti več oblik faktur, za grosiste, za posamezne prodajalne, pač glede na način obračuna in glede na želje prodajalca. V tej povezavi pa ne moremo kar sami iti svojo pot, ampak se moramo seveda povezovati s kupci, pri tem pa je bistvenega pomena stopnja in oblika organiziranosti teh. Prav nizka stopnja organiziranosti nekaterih kupcev zavira in otežuje delo prodajne službe oz. računalniške obdelave tega področja. Zato gredo naše ambicije tudi v tako zastavljen računalniški program, da bomo imeli dobro evidenco kupcev, od plačevanja do vračanja, zniževanj ipd. Na taki osnovi pa sebomolahkoodl-očali za selekcijo kupcevintudi za selekcijo naših izdelkov. Iz tu sledi še racionalizacija transportnih poti in uvajanje avtomatizmov v postopkih obdelave dokumentov.« Torej smo na prodajnem področju v celoti osvojili računalniški način, oziroma podprli to obliko dela, ki jo bomo dograjevali tako, kot si nakazal? »O tem ni dvoma. Osvojen je ta način dela in podpora za dograjevanje. Nihče ne bi več hotel v teh službah delati ,peš‘. Še vedno pa ne moremo vedno in povsod v tako kratkem času, v dobrih treh letih v tem primeru. premagati mentaliteto,kije še nekako vezana na stari, .peš' način dela. Gre za način razmišljanja. Ta mora biti drugačen in se že spreminja, spremenjen pa še vedno ni. Računalniško podprti sistemi so žive stvari, ki se prilagajajo in spreminjajo. Njim pa dajo pravo vrednost šele ljudje, kateri delajo z njim. tako uporabniki kot vzdrževalci. Zato je toliko bolj važno aktivno sodelovanje vseh, da dobimo rezultate, ki so nam vsem v zadovoljstvo in ponos.« naši literati SILVA PUHAR: STEZA HREPENENJA Hodim po stezi, po stezi hrepenenja, hodim po poti, po poti strasti. V daljavi vidim tvoj Uk, slišim besede, tvoje prošnje, klic. Ljubim te. Ostajam na stezi hrepenenja. Upam. da se srečava na poti hrepenenja, uganila sem prevaro vtvojega srca. Upanje je zamrlo, ostala je praznina, tvoj tik, besede, tvoja laž. j.lanje Erce je dobitnica Labodove nagrade. Ker tolikšne sreče človek inima vsak dan, še ta spominski posnetek v Centru mode. labodova nagrada za janjo V februarju je Dnevnik objavil nagradno igro MODNI GRAND PRI X NEDELJSKEGA 87. V tej igri je sodelovalo več konfekcijskih delovnih organizacij. Nedeljski je objavil fotografije nekaterih modelov, za katere so bralci glasovali. Labod je dobil 67 glasov, manj kot Mura in El kroj. Žreb je za naš izdelek izbral Janjo Erce iz Vodic nad Ljubljano. Nagrado smo predali Janji konec marca v Centru mode v Ljubljani. Janja Erce je rojena 25. maja 1970. Hodi v 2. letnik komercialne šole v Ljubljani. Ima starejšega brata in mlajšo sestro. Mama, ki je Janjo spremila v CM L. je povedala, da je zelo pridna v šoli in doma. Nagrade — krila in bluze — je bila zelo vesela, hkrati pa je obljubila, da se bo v prihodnje oblačila le pri Labodu, saj so ti izdelki kvalitetni in elegantni. LOJZE KOPINA Commerce V______________________________________________J Droben nasvet Samo daje mimo... Po pripravniških izpitih v Delti. papagaj in naša vrečka Včasih se oglasi na »Labodovih valovih« hudomušna oddaja Papagaj. Med njegovimi malimi oglasi je bila tudi ta pobuda: »Sem ženskega spola, srednjih let. Čakam mladega, pogumnega, domiselnega oblikovalca, da me malo obdela. Šifra: Labodova vrečka.« Nekako v tem času pa je naša vrečka zares dobila nekoliko pomlajeno in sodobnejšo zu- nanjost. Iz standardne modre barve se je prelevila v modne rjavkasto-sive tone. Ali je papagaj spodbudil to prenovo, ali sta se dogodka slučajno »pokrila«, to niti ni pomembno. Važno je, da se tudi v teh spremljajočih dodatkih, ki tudi niso obrobnega pomena, spreminjamo, prilagajamo. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Libna — Krško za vso pozornost, za darila in za obiske na domu. ANICA ŠKODA ( A KAJ NAS VABI V GORE? Kaj nas zvablja in vleče v planine? Težko bi izluščili eno samo pravilo. Gore in gorništvo so tudi del narodne kulture in kulture slehernega Slovenca. So del intime. Ljudje se v planinah ne le sproščamo, ne zajemamo zgolj zraka in narave z veliko žlico, ampak se tudi spreminjamo. Pozdrav »srečno« prihaja na planinski poti globlje iz srca. Stisk roke v planinah še nekaj velja. V planinah se znanstva in prijateljstva spletajo krepkeje, hitreje in trdneje. Ljudje v planinah ne iščemo le stika z naravo, iščemo tudi ljudi, tudi sebe. Vse to najdemo med planinci. MARICA PRAZNIK \_________________________________________________J Usahla jabolka in hruške potopimo, predno jih damo na mizo, za nekaj minut v vročo vodo, da dobe svež videz. SPOSOJENA PUŠČICA 4 ( \ šopek modrosti Napake plavajo kot slama na površini — za bisere pa se je treba globoko potopili... Za »hec«... — Kako je bilo na včerajšnji zabavi starih prijateljic? — Nič kaj lepo. Vse so prišle, pa nismo mogle nobene opravljati. Za res.... Nekdo je očitno vzel parolo: Varčujmo povsod, po svoje. Reke! si je, varčujmo s prostorom, in je vrgel v smeti lep nov blok z našim znakom. Takega, za katerega so si mnogi želeli, da bi ga dobili. Sicer pa, kdo ve, če je bi! v smeteh na hodniku med skladiščem surovin in tozdom Ločna samo en blok. Ta je bi!na vrhu.... ☆ ☆ ☆ Denar je nekaj vreden tisti trenutek, ko se od njega poslavljamo. ☆ ☆ ☆ Skriti sovraštvo je lahko, ljubezen težko, ravnodušnost pa skoraj nemogoče. ☆ ☆ ☆ Lahko obljubim, da bom pošten, vendar ne tudi nepristranski. ☆ ☆ ☆ V naravi ni niti kazni, niti nagrad... So samo posledice. V______________________________________________________________J