78 iteviM i umni t m* J. mila int XLN. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavlje « optavništva prejemat*: K 24— celo leto......K 22-— cek) leto . . , . % »1 leta........ 12-— etrt leta . *...... e>— ca mesec. . ■ . 2'— pol leta četrt leta . na mesec. 11 — 5-50 I« fnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin, aa dvakrat po 12 vin., aa trikrat ah večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, insetatf iUL to je administrativne stvari .Slovenski Narod" velja po poŠti: a» Avstro-Ogreko: za Nemčijo: Dopisi naj se feanklrajo. Rokopisi se ne vračajo. CredsisiTOB Kaaflova ulica it 3, (v pritličja levo v telefon al 34. Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnina se aa ozka, Narodna tiskarna tolofoa it M. celo leto poi leta...... četrt leta.......• aa mesec.......» K 25r- 2-30 I celo leto ......K Tt*— za Ameriko in vse drage dežele: edo teto.......K 30— Vprašanjem glede tnseratov na) se priloži za odgovor dopisnica atl znamka C »raTalat vo: Kaaflova nHca at S, (spodaj, dvorišče levo), t slala a s t a» — Hoctisnliurserie« slučoj. V ministrstvu barona Bieuertha sedi kot justični minister dr. Hochen-burger. Njegova poglavitna naloga je. čuvati pravico in postave, kajti v njegovi osebi mora biti dano jamstvo, da jo avstrijsko cesarstvo pravna država. Priobčili smo včeraj govor, ki ga je iiuel dr. Hoch^uburger kot državni poslanec L 1898. proti porabi § 14. ■/;* uveljavljenje proračunsk«*ga provizorija, govor, v katerem je slovesno razglasil: ministri, ki porabijo § 14. za nveljavljenje proračunskega provizorija zasluzijo, da se jlb obesi na prvo svetilko. Isto mnenje samo a dragimi besedami je sedanji minister pravičnosti Hocbcnburger zastopa! tudi v svojem govoru v Poslanski zbornici dne 30. decembra 1899., ko je nujno predlagal, naj izreče poslanska zbornica, da je uporaba § 14. za u velja vi jen jo proračunskega provizorija absolutno in brezpogojno izključena. Pričakovati je bilo, da ostane Hochenbnrger zvest svojemu pravnemu prepričanju, saj je se 22. marca 1911 v poslanski zbornici ponosno izjavil; Es gibi fur miefa koinen >£wang, der stark genujr vare, an dio Stelle der F?nsjeht und TJeberzcn-gung zu treten, die ailein dto Pieht-^ehniir fftr mein Uandeln ?si Otid bleiben v*.ird.<- Pa se je vendar našel tak >*Zwang«, ki je temeljito premeni] prepričanje, dr. Hochen bur gorja fer provzvocil, da je 31. marea 1911 podpisa) naredbo, s katero se uveljavlja s § 14. budgetni provizorij, dasi je 1 l££9. slovesno izjavi L da je taka vpo-raba § 14. absolntno nedopustna in da>i je bi! 1. 1898. pravnega prepri-eanja. da zaslužijo ministri, ki porabijo § 14. za nveljav ljenje proračunskega provizorija^ d& $G jib obesi na prvo svetilko. Iz slovesnih izjav, ki jih je Bo-ehenburger podal v parlamentu izhaja jasno in očitno, da si je bil sedaj, ko je podpisal naredbo po § 14., popolnoma svest, da je s tem prelo-ajil ustavo in poteptal pravico, Vsa Avstrijo se danes vprašuje, cako je Hoch ubnrper to mogel storiti in kaj ga je k temu napotilo. Ču-jejo se glasovi, da samo iz osebnih nagibov, samo da bi ostal minister, samo da bi še dalje vlekel ministrsko plačo, čnje se sodba, da je Hochen-burgerju samo za plačo in za penzijo, saj se mora zavedati, da ne bo preživel storjenega ustavolomstva, nego da 1k> po volitvah brez pardona odlete! iz ministrstva in naravnost se očita ministru pravičnosti, da mu je več za osebno korist, kakor za prisego, ki jo je storil na ustavo. Ne bomo preiskovali, v koliko so osebni momenti vplivali na Hochen-burgerja in če niso bili tudi odločilni politični momenti, pred vsem o/.ir na to, da bo sedajo V<> ui državnega zbora, najlepša prilika z različnimi imenovanji in uredbami škodovati Slovencem in podpreti Nemce. Minister pravičnosti je proti lastnemu prepričanju poteptal pravico in pogazil ustavo. To stoji, naj so to provzročili že osebni ali tudi politični nagibi. A, da van nemške stranke to odobravajo, da se nemške stranke s tem ustavolomstvoni strinjajo* da so nemške stranke s tem zadovoljne, dočim so zaradi ravno takega dejanja pošiljale Thun - Kaizlovo ministrstvo v kaznilnico in na prvo svetilko^ to kaže, kako nravnopropadle so te nemške stranke. Kuho volijo no itolersKem. (Izpred okrožnega sodišča v Mariboru.) Jakob tškole, Anton Krautsdor-fer, I. Arzenšek in Viktor Pasrbing, prvi in zadnji občinska uradnika, srednja trgovca v Slov. Bisrriei, bili so danes obsojeni zaradi pregrešk/i volilnega oviranja --torjeneg* s tem, da so po naročilu župana Stiger in drugih občinskih-odbornikov vsilili nebroj volilcem za občinske volitve popisane glasovnico, ter kaznovani z globo 30 K, 40 K in 50 K. Obdol ženi Anton Orač bil je oproščen, ker je priča Ojeinger svojo prvotno izpovedno ublažila ter pri poznala možnost, da ji je Orač ponujal tudi nepopisano glasovnico. Župana Stigerja in njegovih odbornikov ni bilo na obtožni klopi. £u-pan Stiger ter učitelja Franc Kori U nik in Henrik Schiissl so namreč i?, povedali, da je župan Stiger sklical shod zaupnikov, na katerem so sfce-nilK da se Imajo dostaviti 88 volilcem izpolnjene glasovnice. Ker pa se je župan Stigor zagovarjal, da je on raznobalcom strogo zabičal, da morajo volilcem pri dostavljanju izroča* povedati, da lahko popisane g aoov-nice prečrtajo in zahtevajo nepopisane glasovnice, ga državni pravdnik ni obtožil. Sicer je bila priča Vinc. Mat nI tozadevno drugega mnenja rekoč.: »će se mi nsilijo popisane glasovnice, potem jaz sploh drugače voliti ne morem.« S tem, da prečrtam ali da zahtevam nepopisano glasovnico, si nako pijem sovraštvo vsemogočnih gospodov prt občini, ki vsakega ubogega obrtnika gospodarsko uničijo. (Opomba uredništva: Ta strah je popolnoma upravičen, o dokazuje dobro znani slučaj g. Henrika Grila.) Zaradi zanimivosti podajrmo v kratk- m tudi zagovor drja. Mii hini-sen, ki je pričel nekako tako-le: rK. nasi sreči sodniki za svojo današnjo razsodbo ne bodo nikomur odgovorni. Volilna politika je obenem državna politika, je politika moči. V predle-žečem slučaju je torej upoštevati, da se je slo za državne interese »ter nadaljeval :»Odkrito priznam, da so postopali župan Stiger in njegovi pristaši nekorektno, niso pa tega storili obdolženci, ker so morali kot občinski uslužbenci delati po njegovem naročilu« in končal: *Qi gosp. državni pravdnik izvaja, da je volilni zakon zato tukaj, da ščiti čistost volitev, se moti, ker je volilna poHtlk« nolitika moči in močnejši narod ne sme poznati čistih volitev*« Državni pravdnik dr. Duchat-sch mu je na ta izvajan ia le pikro odgovoril, da prepuš>č-\ sodbo zagovorniku o tem, je U sedaj afera za \emt^ častnejš«, ker je ia zvalil vse blato na žnpana stigerja. Politična tonika. Volilno gibanje je že v živahnem trku. Precej prejšnih poslancev ne bo več kandidiralo. Dr. pl. C h i a r i je sporočil vsem županom svojega volilnega okraja, da ne bo več kandidiral. Nemški radikalci bodo najbrže vsi zopet kandidirali. V volilnem okraju Dunaj-Wahring so na shodu nemško - nacijonalnih zaupnikov postavili za kandidata finančnega komisarja dr. W a b o r j a, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral zoper Liechtensteina ter za 20 glasov ostal v manjšini. — V Solnogradu je govoril bivši poslanec Svlvester o situaciji. Pozival je k složnosti. Končno je izjavil, da se mu je v zadnjem časTj parlamentarično delovanje tako pristudilo, da je pripravljen odreči se kandidaturi. Volilci so ga pozvali, naj na vsa*M=BUiggM TFI TI-----g"-;---i- j- ' — - LISTEK. Skušnje Tomaža Krmežljavtka. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec (DaUe.) »Kaj si rekel ..da pride .. »Prej pride volblod v nebesa, kakor bogataš skozi šivanktno uho.« »Oh — oh,« je zajokal katehet in se vsedel na stol za katedrom ter si % rokoma zakril obraz. »Oh — oh! Ti nesrečnik obsedeni. Zdaj se Se iz svetih naukov norca dela. Duša izgubljena! Še otrok si, pa si že tako pokvarjen. Tvoja duša je črna, kakor duša kakega framazona.« Katehet je vstal in otrsi si aolze, se je obrnil k dijakom: »Moji ljubi učenci,« je rekel. »Na tem nesrečnem dečku, ki mu je ime Tomaž Krmežljavček, spoznate lahko, da hudič nikoli ne spi, in da že nedolžne otroke spravlja v zmoto in potem v pogubo.« Obrnil se je potem zopet k Tomažu in milo zavzdihnil: »Poslušaj! Sveto pismo pravi: Prej pride velblod »kozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa. Kako si to razlagaš t«. Tomaž pa ni bil nič slišal kate-hetovega razlaganja te svetopisemske primere in ni ničesar vedel o lepih naukih, da bogastvo zapeljuje človeka v tak greh, da M še velblod preje prišel skozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa, »To si razlagam ... to si razlagam,^ je jecljal Tomaž in jo debelo požiral, *. . • To si razlapram tako, do so bili v starih časih vel blodi tako majhni, kakor mlade bolhe.« »Izgubljen si . . . izgubljen . .. frdaman,« je vzkliknil katehet. »Tvoje dušo ni več mogoče rešiti .. . Spravi se na svoje mesto . . . Jaz te sploh več ne poznam ... še tvoje ime bom izbrisal iz spomina . . . uboga tvoja mati — še v grobu se bo obrnila . ..« Tedaj pa je bilo že konec Tomaževe potrpežljivosti in z vso njemu lastno nesramnostjo je odgovoril: »Prava reč,, če se mama enkrat v grobu obrnejo — kdo pa bo zmerom na hrbtu ležal.« Katehet je napravil obraz, kakor da je dobil naenkrat raka v želodcu, potem pa je Tomaža zgrabil za lase, ga potegnil do vrat in ga iz sobe ven vrgel. Ko so bile duri zaprte, je pa obrnivši se »k dijakom, rekel: »Molimo za to izgubljeno dnšo! Oče naš...« Med tem, ko ao dijaki, molili veseleč sa naglega konca poduka, je pa Tomaž, Čakajoč na konec ure, hodil po hodniku in filozofirah r>Kako je šola neumna! Latinsko se učimo, pa grško se bomo učili, pa naravoslovje, pa algebro in kaj vem kaj še vse. Zakaj se ne učimo tudi kvartatir« Ko je zapel šolski zvonec, je bil Tomaž prepričan, da je izvežbanost v kvartanjn veliko večjega pomena za življenje, kakoT latinščine in grščino in algebra, in se jo v tem smislu pripravil za svoj zagovor za slučaj, če bi ga hoteli izključiti. Do tega pa ni prišlo, pao je pa bila mati Polona obveščena o Tomaževem početju v šoli in je s svojimi krepkimi rokami izpolnila, kar je že katehet z roko in z jezikom storil v šoli Tomažu Krmežljavoku. Vse to pa Krmežljavčfca ni poboljšalo, nego ga le utrdilo v njegovi zakrknjenosti. Katehet je od tedaj Tomaža dosledno ignoriral, a po katohetovi zaslugi je prišel Tomaž v kratkem času tudi pri vseh učiteljih na jako slab glas in je kmalu občutil, kako je pri njih zapisan. Vsak čas je moral slišati trpka očitanja, da dela sramoto celemu razredu in da je moralično pokvarjen deček. Ta očitanja so se zajedla v njegovo srce in mu napolnila dušo z gorjupimi čuvstvi. Veselja za studiranje mu to ni pov calo, a ker se je jako dobro učil, ga navzlic i vsi.rjjegovi nesramnosti rn vsem nje- ' govim pobalinstvom niso iz sole izgnali. Na počitnice ni šel nikoli. Zahotelo se mu je pač večkrat, da bi vid^el Mračno selo, svojega nominelnega očeta in svoje znance in znanke, toda mati Polona ga je vselej ostro zavrnila, kadar je izrazil take želje, češ: Dokler boš tak lump. kakor si zdaj, te oče no marajo videti. Tako je ostal vsake počitnice v Ljubljani in se pomesti!, ne da bi vedel kako in kdaj. Tudi v drugem in v tretjem razredu se ran ni v šoli in izven šole nič bolje godilo, kakor v prvem letu. Katehet mu je rodno vsak teden vsaj enkrat povedal, da ne bo nikoli nič iz njega in naj nikar ne misli na duhovski stan, ker za take iapridene mladeniče ni prostora v sveti cerkvi. »Tebe bodo šo žandarji lovili in končail boš v Gradiški med razbojniki ali pa celo na vešalih.« S temi besedami je katehet redno končal svoja, opominje van ja, ki jih je pa Tomaž vselej vzel s hladnokrvnim zaničevanjem na vednost. Poleg kateheta je bil učitelj pri-rodoslovja Tomažu najbolj gorak. Učitelj je namreč nekega dne obljubil dijakom, s pogojem, če bodo pridni, da jim pove v prihodnji uri posebno zanimive stvari o človeških vendar že zapazil, da je velikanski razloček mod umstvenimi zmožnost mi različnih ljudi in če ga je Polona Gavtroža za kazen zaprla, je kaj rad premišljeval, kaj je vzrok tej razliki. Veselil se je torej na obljubljeno pre davanje o človeških možganih in lil prav neprijetno iznenađen, ko je pro fesor napovedani dan vzel katalog v roke m začel izprasevati. Nihče ni bil pripravljen na to izpraševanje in vsi dijaki so s prosecimi pogledi klicali Tomaža na pomoč. Tomaž se je res dvignil. »Prosim, gospod profesor,« je rekel pogumno, dasi je vedel, kako izzivanje pomeni njegov nastop, »v zadnji uri ste nam za danes obljubili posebno zanimivo predavanje o človeških možganih.« »A kaj — možgani — možgani — jaz imam druge reči v glavi, p;» no človeške možgane.« Tako je v svoji nevolji zaklieni profesor prirodoslovja in je spoznal pomen svoje izjave šele tedaj, ko jo ves raaeed začel tuliti in rezsretati. Najglasnejši je bil Tomaž Krmežljavček, ki se je hotel same veselosti na glavo postaviti. Seveda jo bil nemudoma poklican k tabli in moral prestati natančno izpraševanje. Toda ker je vse znal, je srečno u tekel preteči nevarnosti. Ostala pa mu jc ne- možganih. Tomaža je skrivnost člo- naklonjenost profesorja prirodoslov-veških možgan posebno zanimala, ja, kakor Se nekaterih drugih učite* kajti navzlic svoji mladosti je bil Ijev. (Dalje prih.) uaveiican njega — m normi 66 je na celjsko klerikalno posojilnico za veliko posojilo, katerega je tndi dobil. Tako se je nas namestnik sam pridružil onini — in to cei© v teh resnih obstrukcijskih časih — ki vpijejo »proč od Gradca«. To politično geslo je s tem dobilo svoje priznanje in upoštevanje oelo v štajerski nameat-n i ji, ki bi so morala vendar prva truditi za to, da se sitnim krieaČem: »proe od Gradce« zamasi usta. Da ostane dežela v gospodarskem ozira enotua, zares najlepše skrbi gospod grof Clary. Čudili smo se, ko smo slišali, da hodi celjski glavar Miiller s komisarjem Ratejem k »Belem volu« v — Bcnkovieevo družbo tarokirat. Človek bi sodil, da v aristokratskih krogih vendar vedo bolje ceniti gotove častne afere in imajo o teh stvareh drugačne pojme ko — no, recimo, Benkoviči. Sedaj nam je ta reC uinljiva: morda se godi na višji nalog ex offo, da se vzdržuje gospodo pri blagajni klerikalne posojilnice pri dobri volji. Umljivo nam je sedaj tudi nastop Clarvjev proti slovenski tiskarni v Celju. G. dr. Beukovič m je vsaj na — ta način priboril pravico za uspešno pritiskanje kljuk v graski namestniji. Samo škoda, da vsi ljudje ne vedo primemo upoštevati namestnikovih bolečin. Razumljivo mim je sedaj končno tudi, zakaj klerikalno časopisje ni črhnilo niti eno besedice o Škandalih, ki so se godili in se še gode o priliki ljudskega štetja na celjskem okrajnem glavarstvu, dasi preganja sedaj dr. Bre->char do krvi — klerikalne občinske odbornike v celjski okolici. O teh zanimivih rečeh bodemo seveda še govorili drugi »ral g. II a jer) 43 K, nabiralnik v ;-Narodnem domu 42 K, v Medenovi gostilni H K, v Padovi 7 K, v A mro vi gostilni pri Sv. Martinu K 4*80, v Vlajhenovi gostilni pri Sv. Barbari 3 K, v Weixlovi trgovini 4 K in v Čoln i ko vi gostilni 70 vin., skupaj K 195.5U. Pri izvanrednem ob- onein zboru podružnice je bil izvoljen za predsednika g. dr. Dolar; kot blagajnik g. V o g 1 a r, ki je bil prej radi različnih zaprek odložil to mesto. — V nedeljo, dne 11. junija t. I., priredita obe mariborski podružnici veliko Ciril-Metodovo slavnost v vseh prostorih //Narodnega doma«. Opozarjamo že danes cenjene rodoljube in prijatelje naše šolske družbe na to slavnost in pričakujemo, da se udeleži vse, malo in veliko, ne samo kot obiskovalci, temveč tudi kot so-delovalci. Posebna poročila sledijo. ustrelil 281etni dninar A. Hoflet * svojem stanovanju, Benngaese It. €L Kofler je bil namreč izvedel, de je hodilo dekle s nekim notarjem ia zaradi tega uialjea si je vnel življenje. Pomladanski seme*). Pomladanski aemenj v Celovcu, ki jo bil po novem semenjem redu prsloiea aa prvi ponedeljek v mesecu aprilu, jo bil zelo slabo obiskovan. Prvič se jo vršil ta semenj v ponedeljek in aelo malo sivine so prignali, pa tudi kupcev je bilo ie za to premalo. Kramarski semenj pa je odpadel popolnoma. Koroiko. Električna železnica. Prvi motorni voz za električno železnico v Celovcu je dospel in so ga spravili v ponedeljek v šupo. Voz ima v notranjosti 17 sedežev, zunaj pa spredaj in zadaj po dva sedeža. Vozovi so majhni, pa še dosti lični. Zaradi nezveste ljubice. Zaradi nezvestobe svoje ljubice, neke dnina* rice, se je v St, Rupertu pri Celovcu PrllllOBlIO. »Sokolski dom«. »Sokol« v Cr-ničah je sklenil sezidati si lastni telovadni dom. Za akrofulozne otroke. Odbor gradeškega hospica naznanja, da bo sprejel tudi letos brezplačno 50 ubogih otrok, ki so škrof uložni in so pristojni na Goriško. Ia policijske službe. Zača&ni policijski koiu-ipist Rudolf Modric v Trstu je imenovan za definitivnega policijskega komisarja, začasua policijska koneipista Mihael Meža in dr. Artur Sterlini v Trstu sta imenovana za definitivna policijska koneipista. Začasna konceptna praktikanta Hu-gon Dietz in Josip Šinkovec v Trstu pa sta imenovana za začasna koneipista. izseljenci. V Trat sta priplula parnika Avstro - Amerikaue »Marina \Va*hington« iz New Yorka s 525 potniki in parnik »Laura« iz Buenos Airesa s 101 potnikom, večinoma samimi izseljenci, ki so se vrnili v domov iuo. 10. minulega meseca je od-plul parnik »Laura« iz Bnenog Aire--a. Bled pomiki je bil tudi 351etni Anton Carrano iz Amalfija, ki je umrl v bližini Kanarskih otokov za tuberkulozo. Spustili so ga z običajnimi mornarskimi ceremonijami v morje. —Blizu izseljeniškega doma v Trstu sta bila predvčerajšnjem aretirana nek Bošnjak in nek Dalmatince, ki 6ta bila zelo sumljiva, da sta se hotela na nepošten način okoristiti iz ž** po v vračajoči h se emigrantov. Cigani med seboj. Na reški cesti v Trstu nad železniško progo so si segli cigani v lase in so se pretepati, da so letele cunje. Hudo kri so imeli in v svoje delo so bili tako zatopljeni, da se je posrečilo policiji štiri cigane prijeti za vrat, drugi pa so odnesli pete. Samomor. V noči na torek ckr»g polnoči se je na obrežju pred Uoy-dovo palačo v Trstu ustrelil mlad človek, star kakih 25 let in nato Še skočil v morje, izvlekli so ga mrtvega iz vode. Po obleki soditi je bil natakar in je stanoval prej dva dni pri >;Abbondanzi«. Do sedaj s^ niso mogli ugotoviti njegove identitete. Temna zgodba- Pod tem naslovom smo prinesli včeraj poročilo o govorici, ki se je širila po Milju in "kolici o Antonu in Petru Marcu ter -losipn Babiču in na podlagi, katere sta bila Peter Marc in Josip Babic zaradi suma, da sta se udeležil*i na roparskem umoru, ki je bil baje izvršen pred vec kakor 30 leti. aretirana. Oddali so ju ok rajnem u sodišču v Kopru, ki pa je po večurnem preiskavanju prišlo do prepričanja, da so bila vsa sumničenja iz trre zvita in popolnoma neresnična. Seveda so Marca in Babica takoj izpustili. Poškodovan parnik. Parn:»c »Dubrovnik«, ki ga je 27. m. m. * rglo a tako silo ob pomol v Šibenik r. da je poškodoval 1 1 zidu, je prip'nl v Trst in se je izkazalo, da je dobil takrat več precej opasnih poškodeb pod vodo. Težek sum. V okolici kolodvora v Trstu so aretirali v nedeljo nekega Fausta Serenija iz Ve rone, ki je bil pred par dnevi prišel z ženo in z otrokom iz Verone v Trst in ki ga je policija zaradi sumljivosti nadzorovala. Izkazalo se je potem, da je bil Se-reni od porote v Veroni v njegovi odsotnosti obsojen na 17 let ječe in do se je kazni odtegnil z begom. Poleg tega pa kroži do sedaj Se popolnoma neosnovana govorica, da je Seroni tako dolgo iskani morilec kočijažev in inženirja Arvedija, ki je bil dne 20. decembra 1907 v vlaku na progi Orte - Foligno umorjen. Tudi Sereni-jevo ženo so aretirali. Duhovniki so ga preganjali. Včeraj zjutraj je streljal v cerkvi sv. Petra v Rimu neki 701etni mož ia revolverja na skupino duhovnikov, pa ni nikogar zadel, zadel pa je nekega policijskega agenta na roki, ki je potem atentatorja tudi sam aretiral. Starec se piše Desanti in je po njegovi izpovedi doma iz Dinjana. Pri preiskavi je izpovedal, da nima nobene osebne jeze na duhovnika, na katerega je meril, da pa sploh sovraži duhovnike, ki da so ga v njegovi mladosti kruto preganjali. Ko bi bil starec rekel, da so ga duhovniki sedaj pregoniali, bi bilo to zelo, aelo verjetno.pred 50 in Teč leti na duhovniki v Istri Se niso bili taki, kakršni so danes. Zato ni izključeno, da m je možu zmešalo, Nova italijanska vladna stranka« V ponedeljek se Je aa Reki sestala no- rm tlačanska riaint stranka poj taftom avtaaoaMe Lige. Za predsednika je bil izvoljen bivši župan Vio. Seveda je Vio v svojem govoru klo-basai o Julijanskem saaeeju Beke in poudarjal nevaraoat, ki preti me- •tn od Hrvatov i« Slovencev. V svojem govom se je dotaknil tu. U a v tono mi* t ionih principov, ki so sajam-ceni Reki v paktu mosta s Ogrsko. Železničarji. V sadnji številki »Železničarja« so gospodje »sodrugi« nagromajili spet enkrat celo kopo neresnic. Opisujejo po svoje »združen naskok iol- tih organizacij« na njihovo. Med to šol te prištevajo tudi Z. J. Z., ki jo priredila 12. marca na Grobelnem shod, aa katerem ae je ustanovila podružnica Z. J. Ž. Poročilo v »Železničarju« je vse prej kot stvarno, v resnici popolnoma konfuano in zlobno, če ga je spisal Kopač, ki je bil takrat v družbi svojega adjutauta Pi-o i i • ii t4 s Pragu* akrga t U navzoč, je to jako čudno, ker mož takrat ni bil ▼ rožcah, čeprav je nosil zvončke v gumbniei, mogoče ga je črna kava razburila. Najbrže bo zadnje res, ker je revež tudi naštel samo 25 udeležencev. Sicer pa bije tu samega sebe po zobeh, ker jih našteje v zadnjem odstavku svojega poročila sani več, kar je bilo tudi v resnici. Je že pač pozabil celo do deset šteti v težkem boju za svoj kruh, v katerem je že osivel. Niti pričakovali nismo, da bi mogel spisati resnici odgovaijajočo poročilo in ga je na to g. Škerjano takoj tam izrecno opozoril. V poročilu kritizira vse. Vsi so klobasali, g. Kejžar, g. Skerjanc, sploh vsi. Toda, sodrtiže Kopač, klobasanje imate Vi v zakupu! — Kaj je odgovoril gg. Kejžarju in Skerjanou na njihova izvajanja o namenih in ciljih »Zveze«?! Klobasa! je o kanonih in barkah, poudarjal, kako je dr. Suster-šiČ glasoval v zadnjem času z vlado. Take in enake je pel in ko se mu je reklo, naj govori stvarno, da vojbka in barke nimajo z našo »Zvezo« nič opraviti in niso za nas železničarje življ-nskega pomena, je bil v svoji domišljavosti razžaljen in konštati-ral na enkrat, da mi nismo narodni zato, ker plava nad nami dvoglavi avstrijski orel, ampak, da so to edino sodrugi. Poudarjam, da za vse svoje konstatiranje ni navedel prav nobenega vzroka in razloga. Kdino eno je res, ko je pustil g. ftkerjanea konstatirati, da je govoril 20 minut, s da so ga med tem 10 minut motili. Ne vem, kje je pobral v poročilu svoj polurni govor in priznanje med delavstvom. Mogoče je smatral to za priznanje, ko mu je en prožni delavce prav razločno namignil, da je bolje če sploh gre. Ali jo bila morda afpra s kuponi, ki niso prišli od nikoder, kljub temu da je oni plačeval udnino, ono splošno priznanje? Pojte. pojt*» se solit! Ne farbajte sami sebe, saj da ste tu grozno pojroreli veste n«4 mi! Ni vredno, da bi človek omenjal Picininove surovosti, ki bi jih človek prisodil edino kakemu pijanemu mešetar jn, kadar mu je kupčija spodletela, ne pa predsedniku »Ortsgruppe« na Pragarskem, ki je Sel raje na Grr>-belno slepe miši lovit, doma pa *o mu nemški nacijonalet njegove pristaše v istem času snravljali na svojo stran. Je že menda sprevidel, da dmoa ne more poloma odvrniti, p« je sel s Kopačem na Grobelno. kj*r ie obema spodletelo. Ko je nato g. Kejžar začel navajati dejstva iz žalostne zgodovine soe. dem. o priliki zadnjih gibanj med železničarji in dokazal » narodnjaštvo« in grobno sebičnost socijalne demokracije, jima je bilo le dovolj. Kopač je postal surov, začel zmerjati s sleparji, takoj na to pa vse spet nesramno tajil. Uvidela sta, da je čas iti ia z dolgim nosom sta odšla na vlak. V »Železničarju« pa nedolžno pišeta, da *ta morala na Pragarsko na shod. Šla sta popolnoma sama za se. železničarji in na progi pobrani uradniki so pa potem res ustanovili podružnico, za katero se je priglasilo samo na Grobelnem že nad 20 udov. Toda ta fiasko Kopaču ni dal miru. Spoznal je svojo veliko blamažo in da so bile umestne besede onega gospoda, ki mn je rekel, da se le zato tako poteguje za edino zveličavno soc. dem. idejo, ker bi bil sicer ob kruh. Sam ni upal več k nam, poslal oa je eno prihodnjih nedelj Pičinina. Agitiralo se je na vse kriplje, da bo na ahodu »prejeta zelo važna rasol u-ciia in vabilo vse na shod. Prišel is Pičinin, čakal, čakal, otvori! ob štirih popoldne shod ob navzočnosti predsednika grobeljske »Ortsgrup-pe«, ki je obenem odbor in podružnica in persona. Poleg je bilo §* pet mof, ki so se ctMtom čudili, ko je govoril o papeževih vrtovih, prežvekoval Kopačeve barke in kanone in čakal, da ga je ob šestih rt lil H zadrega vlak, ki ga 1e odpeljal od tu. Odlcl je pač a sladko sa vestjo, da je zaton U a med sTOdnjeftaJerakimi slovenskimi železničarji gveada socijalno demo-krelkeg« dneva, anomal je, dg bodeno postati aa svoji seaaljl svoji go- spodarji in da zahtevamo svoje pravo. Upamo, da ga ne bo več, če pride pa lahko pristopi k nafti podružnici, njegovo bo itak enkrat slana vzela. Železničar. Jionlnskl (leđnih'. Dne 2. t, m. je iz6ei 4. zvezek toga planinskega glasila in prinaša spise J. Mlakarja, A. Lebeza, J. Zupančiča in dr. H. Turne ter 6 slik v tekstu in 5 ekic na prilogi. Prvi spis, ki mn sledimo že skozi vse štiri številke Vestnika t. 1., visokodoneci ua-slov »Jungfrau in še marsikaj«, nato slede »Pekel pri Borovnici«, »Okolica Gorice v luči turistike«, in Ka-ninska in Mangartska skupina«, za en zvezek precej snovi, ki si izplača, da se jo, kakor tudi prejšnjo, površno kritično pregleda. Nedvomno, najboljše delo v Planinskem Vestniku t. L je pač delo dr. H. Turne. Spisi tega pisatelja sicer ne, zanimajo vsakega, ker so večinoma strogo znanstveno-turistično spisani. Kdor pa natančno »ledi spisom njegovim, najde v njih delo, ki ga more izvršiti le neumorna vstrajnost in pridnost, izvrstno treniranega in skoraj ves prosti čas drf>-gim mu visokim planinam žrtvujoee-ga se veleturista. Posebno posveča svojo pozornost Montožki in Kaninski skupini, ki jo, kakor se vidi iz njegovih temeljnih spisov, izvrstno pozna. — Drugi spisi pa veleturista ne morejo ravno posebno zanimati. Vendar se v dveh spisih zrcali ljubezen do krasnih, že nič več k visokim planinam »padajočih krajev nase slovenske domovine. Zal, da se vse $elje onih pisateljev, obiskovati tudi *e divne kraj,j, ne primejo veleturi-itov, kajti če je volk okusil meso, mu ne diši nič drugega, kakor le me*o! S tem večjim poželjenjem primejo planinci v roke »Plan. Vestnik«. da bi ponesel njih sicer v vsakdanje skrbi upreženi duh na ledene vrhove staroslavne. ftvice potom spisa, ki jim ga obeta blesteči napis »Jungfrau .. .« Piše ta spis pisntelj, ki ima to zaslugo, da je po 6vojih prejšnjih jedrnatih spisih, polnih zdravega humorja, vzbudil mnogemu veselje do divnih gora. Toda ža*. se je—ne sieer po turah — pač pa po spisih zelo iz-premenil, ne Upoštevajoč nekaterih prejšnjih člankov.Z začudenjem sledimo tudi v lanskem »Vestniku« pisatelju ne toliko po gorah in divji gorski naravi, ampak po hotelih, prašnih cestah, slišimo stokati ljudi pod neizmerno težkimi nahrbtniki, ■rpremljamo na potovanju cepine in nahrbtnike, ki si volijo gospodarje po svoji volji in čudo nad čudo. opisuje se namesto v srebrnih oklepih bleščeče visoke device — device bežeče pred praški! In to se godi že v štirih zvezkih »Vestnika« t. 1.! Ali bi ne bilo mogoče cenjenemu gospodu pisatelju nn.s peljati po boljših in krajših potih na razne gore^ Zato tudi nehote vprašujemo vodilne kroge okoli »Plan. Vest.«: Kje so ?pisi prejšnjih Vestni kov, ki so popisovali res gore v njihovi lepoti, ki so po svobodi hrepeneče duše vodili v višave zajemat novih moči, se solneit po njih in gledat ter spoznavat naravo, ne pa pobijat in lovit hotelske bolhe, stenice in dmgo zver jad te baze! Toda preidimo k glavni napaki, k najhujšemu grehu, ki je bil povod tega članka. Vprašamo z žalostjo in naravnost, ali je resnična nevarnost, da se bode vpeljala celo v ta, nad politične boje vzvišeni list, politika z raznimi, v spis vpletenimi kritikami o »francoskih delih pred sto leti« in neslanimi opazkami o znanostih? Stojimo na stališču, da naj se mnenja o delih raznih narodov, ki stoje v kulturi vendar nekoliko više. kakor si domi-šljnjejo nekateri ljudje, ne pišejo v spise, ki jih čita tudi občinstvo drugačnega mnenja in prepričanja. Uredništvo naj bi strogo pazilo nato, da se ne žali članov, naj si bodo že takega ali drugačnega mnenja! Žalostna nam majka, če ima »Plan. Vesti.« kot planinskega pisatelja in res dobrega sotmdnika samo g. dr. Turno, ki vidi v gorah samo resnično vzvišene krasne gore! Dnevne vesti. + Kdo zakrivil »francoske r«a-mere«? Na Francoskem se je pred leti izvedla, kakor je znano, ločitev države od cerkve. Istočasno so izgnali iz dežele tudi menihe, ker so uvideli, da so prave pijavke na narodnem telesu. Ta odločni in ne-vstrasni nastop Francozov proti klerikalizmu in ministru je klerikalce vseh dežela hudo zadel, da se sedaj ne morejo preboleti tega udarca. Da so radi protikerikalne akcije na Francoskem »ogorčeni« tudi naši klerikalci, se samo ob sebi razume. Zate ne poteče teden, da bi ne priobčil častivredni »Slovenec« kake jere-mijade o francoskih razmerah in dn bi ae skuial dokazati, da so ločitev e*rkre ed države in izgon menihov, ki so MU beje prava blagodat m Francosko, zakrivili samo l (berglo?9 frajnaaoiii in brezverci. V koliko je to mnenje upravičeno, se s spoštovanim »Slovencem«, pri katerem itak ne zaležejo nobeni pametni argumenti, ne bomo prerekali, navesti pa hočemo mnenje odličnega avstrijskega cerkvenega dostojanstvenika, čigar naziranje v tem pogledu diametralno nasprotuje trditvam »6Jlovenoa<-in njegovih somišljenikov. V rokah imamo »Korr«spondenzblatt fiir den katholisehen Klerus Oesterreichs« z dne 25. marca t. L, ki ga urejuje znani prelat monaignor Sch^ieher. V tem listu pravi prelat Scheieher do besedno: »Ein Zuviel v on Klostern brlngt franziisic.hr ZusiiinHe«, kar so pravi po slovensko »Preveč samostanov ima za posledico francoske razmere.« Ali ste slišali »Slovrnče-va« gospoda sodbo prelata S hei-cherja? Samostani, ki so se množili kakor gobe po dežju, in objestni menihi, ki so kakor zajedavci pili ljudsko kri, ti so zakrivili, da si francoski državniki niso mogli drugače pomagati, kakor da so izrekli ločitev države od cerkve in da so ljudske pijavke v podobi menihov izgnali r>: dežele. In še nekaj vsebujejo besede prelata S heieherja: svarilo, naj se tudi Avstrije ne prepleta s samostani in naj menihi in duhovniki ne nastopajo preveč objestno, ker bi se sicer tudi v Avstriji lahko prigodilo. da bi nastala močna reakcija, ki bi prav lahko douesla sabo —- francoske razmere. To si naj naši klerikalci dobro zapišejo za ušesa! -f- Klerikalna lopovščina. Z argentinskim mesom je vse zadovoljno: razmeroma po ceni in prav okusno je, za to si naši klerikalci ne upajo več zabavljati proti njemu doma, ker vedo, da bi jih to zabavljanje prav drago stalo. Cisto gotovo je namrr'", da bi v tem slučaju izgubili še ti^te voiilce, ki jih sedaj se upajo zaplesti v svoje mreže pri občinskih volitvah ljubljanskih. Ker pa klerikalcem žilica vendarle ne da miru, da bi ne rovarili proti cenenemu argentinskemu mesu, so prenesli polje svojega delovanja v — poljske časopise, računajoč s tem, da bodo intrigo v teh listih najbolj vplivale na to, da se zabrani nadaljni uvoz argentinskega mesa. Slovenski javnosti je znano, da je tržno nadzorstvo pretekli teden nekemu mesarju zaplenilo nekaj argentinskega mesa, ker ga je prodajal brez oblastvenega dovoljenj i in pred določenim časom. Stvar je lorei bUl zgolj formalna, zakaj meso je bil nepokvarjeno in dobio, kako:-drugo. Vkljub temu notoričnemn dejstvu pa je uredništvo :->Slo> r smatralo za potrebno, da je poslalo v poljske časopise to-le brzojavko, ki kijočitamo v nedeljski izdaji »Dzien-nika Polskega«: »Konfiskacija argentinskega mesa, Ljubljana. (Iivir-na brzojavka.) Znaten transport argentinskega mesa je bil tu konfisciran iz veterinarsko - zdravstvenih ozirov.« Ta tendenci jezna brzojav1*:1 klerikalne gospode v poljskih listih zasleduje dvojen namen: zbuditi mnenje: 1. Da je bilo argenan.-ko meso zaplenjeno na transportu iz Trsta na železniški postaji in 2. da je hiL> konfiscirano zategadelj, ker je bilo slabo in pokvarjeno ter vsled U zdravju škodljivo. Iz te brzojavke je razvidna vsa klerikalna lopovščin«. Doma si ne upajo več nastopati proti argentinskemu mesu, ker se boje l ozirorn na občinske volitve ljubljanskih volilcev, zato pa odlagajo *edaj svoja kukovi en a jajca po poljskih listih, ker merijo, da bodo s tem prav tako preprečili uvoz argentinski : i mesa, kakor če bi proti uvozu nastopali v svojih organih. Taki so torej ti klerikalci, ki se sedaj pred volitvami prilizujejo ljubljanskemu ■ prebivalstvu kot njegovi najboljši prijatelji. Niti dobrega, cenenega mesa ne privoščijo več Ljubljančanom! In take ljudi bi naj sedaj volili za svoje zastopnike v občinski svet! To bi se reklo toliko, kakor pljuvati v sv>jo lastno skledo, zakaj cisto gotovo je, da bi s tistim trenotkom prenehal nvoz argentinskega mesa v Ljubljano, ko hi dobili klerikalci odločilno besedo na magistratu. To dejstvo naj ljubljanski volilei u važu jejo in po Um uravnajo svoje postopanje pri občinskih volitvah. -f- Osrrčevatelj koroških Slovencev ^— dr. Brejc. Nedavno tega smo zabeležili, da je dr. Brejc poslal /upniku Bercetu račun za par ur trajajočo obravnavo pred celovškim porotnim sodiščem, ki je znašal 14:>B K 61 v. Razume se samo ob sebi, tla Berce te ogromne vsote ni hotel plačati, marveč je dal stroške sodno odmeriti. In te dni je dobil obvestilo, da je sodišče odmerilo strojke na 706 K 11 v, znižalo jih je torej za c lih 730 K 50 v, kar se pravi toliko, kakor da je dr. Brejc računll enkrat toliko in še več, kakor bi sploh snnd računiti. In taksen stroškovnik si je upal predložiti inteligentnemu č^e-ku, o katerem je vendar lahko domneval, da si bo snal pomagati. Kakšne stroškovnike šele posilj* ubo-gsmu slovenskemu koroškemu kmetu, ki si ne ume sam pomagati! A ta dr. Brejc, ki je *a obravnavo računal 730 K 90 v več, kakor bi smel, je bil pri obravnavi v Celovcu tako pre- drzen, da ja Breeto očital u mazano*t ia brezsrČnost za io, ker je zahteval ma veo ur dolgo pot k sodišču 4 krone, d očim mu je sodišče priznalo samo 3 krone. Ja, Bauer, das ist was ande-res, kaj ne g. dr. Brejc!! Sicer pa stvar z Brejčevim stroškovnikom Se ni končana, ker se Beree pritoži se na višjo instanco. + Volilski imeniki za dež Ino-sborske volitve štejejo 3538 volilnih upravičencev, tedaj 264 več, kakor pri zadnji volitvi. Volilo se bo v štirih skupinah in sicer bodo v prvi skupini volilci, ki se začenjajo s črkami od A do H, teh je 936, zadnjič 857; v drugi skupini s črkami od I do L, teh je 750, zadnjič 722; v tretji skupini od M do K, teh je 841, zadnjič 777; četrta skupina obsega volilen od S do Ž, teh je 1011, zadnjič 918. Volilski imeniki so javno razpoloženi od jutri naprej v mestni jx>-svetovalnici. -f- Izpred upravnega sodišča. Včeraj se je vršila pred upravnim sodiščem na Dunaju razprava o pritožbah mestne občino Idrijo proti odloku deželnega odbora kranjskega radi nepotrditve letnega računa in proračuna. Upravno sodišče je pritožbama mestne občine v toliko ugodilo, da je odlok deželnega odbora, katerim jo deželni odbor proračunsko postavko za \~z drž a Nanje mestnih poslopij znižal, razveljavilo vsled pomanjkljivega postopanja, v dru gem delu pa je upravno sodišče odločbo deželnega odbora pustilo v veljavi. Kar se tiče črtanja izdatkov 0 letnem računu za leto 1908, bo seveda moralo sedaj redno sodišče presojati, je-li so bili izdatki opravičeno izdani ali ne. Glede tega bo imelo mestno županstvo še priliko pred rednim sodiščem dati potrebna r*o;a*r:t-la. Mestno občino je zastopal g. dr. Fran NovaJc, deželni odbor pa g. dr. 1 van !Sust°ršič. -j- Prvo zadoščenje je že dobil gostilničar A. Kobal v Idriji, kateremu je deželni odbor kranjski na barbarski način dal razdreti klet, na zadnjem občnem zboru idrijske go-stilničarske zadruge. Izvoljen je bil s 22 glasovi za načelnika za lruge proti dosedanjemu načelniku klerikalnemu hotelirju Didieti, ki je dobil le 6 glasov. S tem so gostilničarji najlepše dali zadoščenje po deželnem odboru preganjanemu obrtniku, ki bi ga bili radi klerikalci uničili. Za podpredsednika je izvoljen Andrej Lipušček, ki je tudi naprednega mišljenja. Tako so dobili klerikalci prav kmalu lepo brco za svoja nezaslišana dejanja. Pri Didiču je bilo nare Ist vo zadruge, odkar se je ustanovila. Xič več ne bo odločal Oswald o obrtnih zadevah in tudi ne pisal klerikalni pisar Brus lažnjivib protestov v imenu gostilnicarske in mesarske zadruge. Značilno je. da Di-dič ni dobil v odbor niti enega glasu. To vse ima od Os^valdovega prijateljstva. Idrijskim gostilničarjem pa čast, da so se otresli klerikalnega jo-rohstva. + Somišljenikom naznanjamo, da se običajni sestanek v četrtek, dne 6. aprila ne vrši, ampak v petek, dne 7. t. m. — Cehi v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo poseti Ljubljano na svojem poučnem potovanju 24 gojenk trgovinskega tečaja trgovske in obrtne šole, ki jo vzdržuje društvo »Svetlo« v Velikih Mezefičih na Moravskem, pod vodstvom ravnatelja dr. Pičma-na s soprogo, štirih učiteljic in enega učitelja. Gostje si ogledajo mesto in njegove slične zavode ter odrinnjo drugega dne proti Postojni in Trstu. Zvečer je prijateljski sestanek v Narodnem domu, kamor so povabljeni vsi, ki so zanimajo. Vzlasti bi bilo pa želeti, da se vabilu odzovejo v Ljubljani živeči Čehi, ki bi bili gostom tndi lahko na uslugo pri ogledovanju mesta. — Dober in točen odgovor na škofov shod v frančiškanski cerkvi je dalo naše zavedno občinstvo s tem, da je dobrodelno veselico podpornega drnštva »Domovina« v »Narodnem domnev preteklo soboto v tako impozantnem številu posetilo! Ako upoštevamo, da je znašala le vstopnina (dijaki in dijakinje so plačale po 60 v!) sama čez 1600 K — potem se lahko trdi, da je bilo nad 1500 vseh obiskovalcev! Lep uspeh na vse strani -— in »Domovina« je lahko pouosna na svoje intenzivno in dobrotvorno delo! — Razstava slik bo tekom pri-hodnih dni v veliki dvorani hotela »Union«. Razstavljene bodo samo izvirne slike in sicer slike Franca Defreggerja, Gabrijela Maxa, Hugo-na Kanfmanna, Ed. Grutzncrja, Kaulbacha, Krohnerja itd. Razstavljenih bo nad 200 slik. Več bodo povedali inserati. — Umrla je nenadoma po jako kratki bolezni gospa Fanči Borštnik, soproga g. Leop. Borštnika, uradnika Kolinske tovarne v Ljubljani. Bodi ji zemljica lahka! Prijeta tatica. 3. t. m. je prišla k Ivani Cel are v Novem Vodmatn 16Mna na v-dno se potepajoča Ivana Nov^k Iz Ljubljano in jo prosila za par čevljev. Celarfceva \o te spo- dila, Novak pa se je aplasila pod streho, ukradla tam par čevljev na zadrgo ia izginila. Včeraj so jo pa issledili in aretirali. Nesgode. Samski delavec Anton Omerzu je prišel te dni v tukajšnjem vojaškem preskreovališču z desnico v presejalnieo moke, pri čemer mu je zmečkalo dva prsta. — Na Kar-lovški cesti je padel 611etni Bogumil Bos kovic in si zlomil levo nogo. — Kleparski pomočnik Vinko Kastelic v Ljnbljani si je v delavnici med de lom hudo poškodoval desno oko. — 61etna Angela Zadovšek iz Most je neopaženo prišla do elamoreinico in si desno roko hudo porezala. — Neki lSHetni delavec Iz Cešnice pri Kranju se je pri cepljenju drv usekal v desno nogo in si jo hudo poškodoval. — Veja je udarila kajzerico Marijo Vidic iz Lipoglava v obraz in ji desno oko težko poškodovala. — Iz nerodnosti se je užitninski paznik na Dunajski cesti z gorečim pečatnim voskom prizadejal težke opekline na rokah. — Mizar Anton Golob iz Smartna pri Litiji je padel med <1e-lo^n v gozdu in si zlomil roko. — 451etni dninar Gašpar Požnik iz Zagorja se je 31. m. m. tako napil, da jf obležal na cesti. V temi ga je potem neki voznik povozil, vsled Česar je o*ohil Pečnik več. težkih poskodeb. — V tovarni za stole v Sodražici si je m«~d delom prizadejal delavec Dominik Marolt težke opekline na levi roki. S sekiro. 43)etni. oženjeni sobni slikar Jakob Sustaršič je prišel 30. t. m. v stanovanje čevljarja Frana Kopača v Zgornji Kašelj pri D. M. v Polju. Kmalu sta se začela oba prepirati In končno je zagrabil Kopač sekiro ter udaril Šušteršiča po glavi med tem, ko gn je Frančiška Kopač obdelavala z metlo. Težko ranjenega so pripeljali Suštaršiča v bolnišnico v Ljubljani. Prepovedan sad! Tam nekje na Notranjskem celo v nekem trgu pa-stiruje sicer še mlad, a za napredek nič kaj vneti župnik. Ukaz jo prišel po ^»Pastirskem listu**, da se obsoja vse napredno časopisje, priporočati pa se morajo »kerikalni« leibžurnali, ali pa naj se jih razdeljuje brezplačno. Župnik je bil eno zadnjih nedelj malo v zadregi, kako bi zadostil svoji vzvišeni nalogi > učiti vse narode besede sv. evangelija« — pa jo je ubral po razoranih brazdah škofovega leibžnrnala »Slovenca« ter začel strašansko zabavljati zoper napredne časopisje! Od ljubljanskega vladike prepovedane liste je seveda tndi imenoma naznanil! — In kakšen je bil uspeh tega v hiši božji izvršenega preganjanja naprednih časnikov? Lahko se reče, da je g. župnik dosegel ravno nasprotno tega, kar je nameraval: dekleta in žene so se pri-šedši iz cerkve kar trgale za one v bralni sobi ležeče liste, koje navadno le bolj površno pregledujejo in čita-jo! Sedaj je pa hotela vsaka vedeti, »kje je tisto, kar so jim duhovni pastir tako ostro prepovedali? Res je, ni timor in — veti tu m ... Cerkveni rop v Košani. V nedeljo je izvršil neki neznanec v cerkvi v Košani predrzen rop o katerem govori vsa okolica. Neznanec je prišel v žagrad, vzel tam ključ od tabrnak-Ija ter ukradel iz ciborija 100 do 150 posvečenih hostij. Pravijo, da je bil neznanec mestno oblečen in mislijo da bo isti, ki je v tukajšnji šentp ter-ski cerkvi ukradel monstranco. Ameriške novice. S 1 o v e n s k a tovarna v Ameriki. Franc Cc-rar, Janez Lacijan in Al. Cesar k so ustanovili v Nevr Yorku tovarno za izdelovanje slamnikov. — Slovenca ponesrečila. V Delagua, Co-lorado, je ponesrečil rojak Ivan Ga-šperšie iz Prema na Notranjskem. — V Clevelandu je rojak Matija Klemene rešil šestim dečkom življenje. Potegnil jih je še pravočasno z železniškega tira. Sam je pa prišel pod vlak, ki ga je povozil. Elektroradiograf »Ideal« ima samo v sredo, dne 5. aprila in četrtek, dne 6. aprila 1911 naslednji spored: Samo čevlje bi si rad popravil. (Komično.) Kinematograf v Radioprafu »Rideal«. (Naravni posnetek.) Škorpijon. Od igrača v variete. (Komično.) Mali Savojec. (Poučna drama.) Odvedena nevesta. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in polu 9.: Krivda. (Zgodovinski prizor, igrajo člani Ctmčdte Francaise. Barvasta kinematografija tvrdke Pathe Freres.) Elektroradiogral' »Ideal«. Samo v petek, 7. aprila »Velik večer smeha« vsako uro od 5.—10. z nastopnim sporedom: L Strogo službeni zdravnic _ 2. Trdo spanje. — 3. Ravnodušni stric. — 4. Uničujte muhe. — 5. Tontolini za advokata. — 6. Spati ne morem. — Cene navadne. Za obilen obisk se pri poroča ravnateljstvo. Samomor. K tozadevni včerajšnji notici glede utopljenca narednika g. Zaeherja (ne Zucherja) se nam dodatno poroča, da je bil slučaj le nesreča. Z^cber je namreč prišel isto noč s svojim prijateljem okoli 1. ponoči v kavarno »Central« ter tam ostal Čez drugo nro. Ko sta Sla ven, 4e Zacher zašel proti Ljubljanici is aa naslonil na okreten iiee. V tem je iagubil ravnotežje, padel osa iiee in adrčal v vodo, kjer je postal žrtev valov narastle Ljubljanice. Njegov prijatelj, tudi nek narednik ga je kotel poskušati rešiti, a ker je bil ponesrečenec že pod valovi in je bilo oeividno, da bi bil tudi ta postal žrtev, so ga očividci s stražnikom obdržali in ga nato izročili slučajno mimo doslemu častniku, ki ga je odve-del v vojašnico in s tem preprečil še drugo nesrečo. Zacher je bil šele 5 tednov oženjen. Njegovega trupla še niso našli. Usoda je zahotela, da ni mogel s svojim polkom, ki jo danes odkorakal kot alpinski polk na Primorsko. Delavsko gibanje. Vč-raj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 26 Slovencev, nazaj je prišlo pa 25 Hrvatov. 52 Hrvatov se je odpeljalo v Inoraost. Izgubila je ga. Marija Busova železniško legitimacijo in prost vozni list. — Gdč. Pavlina Naehtigaljeva je izgubila zlato žensko uro. Narodna obramba. Posnemanja vredno. Gg. igralci tukajšnje Narodne čitalnico so bili svoj čas sklenili, da naberejo, po 10 % od d >bička, dajoč po vinarjih vsoto 200 K ter tako polože en »kamen« (tomu na altar. Ta znesek je bil preteklo soboto nabran in se izro-5i tukajšnjemu vodstvu Ciril-Metodove družbe: Vinar U ftlajasir dr. Fran Zs> paae in dr. Fr. Koimslj, c. in kr. višji štabni zdravnik; dalje gospe: Evge-arfja BamHerg, Antonija Kosler, Beti pl. Lasehaa, Emesiaa pl. Račič, Helena plen. SeMppL Karla baronica Sekwarz, Vera dr. Slajmerjeva, Fani baronica Wnrabaeh, Lintgarda Ze-sehko; za podražniee: gg. Mihael pL Lukane, Gabrijel Pieeoli, Matija Sanida; gospe: Hennlna del Cott, Melanija Luekmann, Ninka Lučk-mann. Za računske pregledovale« so bili izvoljeni gg.: Adolf Eberl, Hen-rlk Lindtner, Josip Poklukar, gospa Tereaina dr. Jenko in g. računski svetnik Ivan Kovač. — Društveni odbor je izvolil za predsednika g. cesarskega svetnika Ivana Moralu, za podpredsednico go. baronico Karlo 8cnwarz, za L podpredsednika gospoda Petra viteza Grassellija, za II. podpredsnika g. vladnega svetnika dr. Fran Znpanca, za I. podpredsednico gospo Antonijo Kosler in za II. podpredsednico ~gospo Beti plem. Lasehan. — Dalje je društveni odbor izvolil zopet za odposlance pri Zveznem zboru na Dunaju: ekselenco Olgo Hein, gospo Antonijo Kosler, gospo Lintgardo Zeschko, g. sekcijskega predsednika dr. L od ovi ka Dim it t, g. dvornega svetnika dr. Andreja Ferjančič in ekscelenco Viktor bar. H d na. V razsodišče so bili poklicani gg.: dvomi svetnik marki Gozanl, višji sodni svetnik Josip Martlnak, dvorni svetnik dr. Josip pl. Račič, višji sodni svetnik Fran Andolšek in odvetnik dr. Fran Papež. Dramatični odsek »Sokola« Litija • Šmartno je priredil na večer 2. aprila t. 1. v dvorani na »Postih ki jo bila do zadnjega kotička napolnjena, Jakob Doiinarjevo roalomestno šaloigro »Cigani, ki je za nase razmere prav dobro uspela, za kar se je v prvi vrsti zahvaliti gospodični Mici-ki Mesojedec, ki je dramatični odsek v zadnjem trenotku rešila iz zadrege, s svojo uspešno pomočjo, in g. Pleni-čarjn, za njegov res izvrsten nastop s kojim nam je pripravil obilo zabave in smeha. Želimo, da nam dramatični odsek priredi šo enakih zabav! Izobraževalno, zabavno in pod* porno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi na cvetno nedeljo, dne 9. aprila, svojo mesečno zabavo. Zanimanje za to prireditev je veliko. Vzrok k temu ni samo lep uspeh, ki ga je doseglo društvo s zadnjima prireditvama, ni samo želja, slišati spet milo domaČo pesem v krogih rojakov — vzrok je v prvi vrsti vesela novica: Dne 9. aprila se ustanovi na zabavnem večeru »Zvezde« Ciril-Meto-dova podružnica na Dunaju. — Daleč od drage domovino med tujim ljudstvom nismo zabili zatiranih bratov ob meji, gorka želja je vsklila v naših srcih, da se postavimo v vrste onih, ki že leta in leta branijo obgro-ženo našo grudo. To željo, ki tli gotovo v vsakem slovenskem srcu, hočemo uresničiti, združiti se hočemo k skupnemu delu. Prepričani smo, da prihitijo vsi, ki jim ni tujina še umorila narodnega čuta, k ustanovitvi te podružnice, ki bo ne le pomoč zatiranim obmejnim bratom, ampak tndi močna vez dunajskih Slovencev. — Spored, ki ga nam nudi »Zvezda« ob tej slavnostni priliki, je obširen in bogat na krasnih točkah. Poleg moškega in mešanega zbora pod spretnim vodstvom g. Pirnata bode-ino imeli priliko slišati sopran-solo gce, H. in tenor-solo g. Koserja ter proizvajanja g. T r o s t a na glasovirju in g. Sajovica na go-6lih. — V nadi obilne udeležbe, je društvo najelo veliko dvorano hotela »Post«, L, Drachengasse 3, in namenilo čisti dobiček deloma novi podružnici, deloma prepotrebnemu dijaškemu podpornemu društvu na Dunaju. Stari Dunajčan. Razgled po slovanskem sveto. — Češki profesorji in dijaki na ameriških vseučiliščih. Kakor poročajo »Narodni Listy«, delujejo na vseučilišču v Minneapolisn v Ameriki, ki se uradno imenuje »Dniver-sity of Minnesotta«, trije vseučiliški profesorji — Cehi: dr. Jan Zelen^, glavni profesor in ravnatelj fizikalnega laboratorija; dr. Anton in Zeleni, redni profesor in dr. Alojzij Ko-vafik, instruktor v fizikalnem laboratoriju. Na vseučilišču je vpisanih tudi mnogo čeških dijakov, ki so si ustanovili svoje društvo »Komen-sk#« ter osnovali svojo češko knjižnico. — Osjet, mesto s najcenejšo ras. svetljevev. V spodnjem mestn v Osje-kn kopljejo globoke, rove sa podzemeljski vodovod. Delavci, ki so zapo-aljeni pri tem kopanju, so ie dlje časa opazovali, da se je jel v rovih širiti čuden duh. V soboto zjutraj je prišel v bližino teb rovov nek delavne ter opazil, da vre ii precej veli* ka špranje močni plini Mož je hotel špranje m nko snmaiiti, toda plin je bil tako močan, da ga je vrgel b metre daleč. Redar je o stvari poročal oblasti, na kar so se napotili na lice mesta mestni policijski načelnik Hr-žič, nadinženir Cutukovič in strokovnjak profesor Vesin. Ta komisija je konstatirala, da izpuhtevajo iz špranje zemeljski plini, ki so tako močni, da se lahko ž njimi razsvetljuje vse mesto in se ž njimi lahko kurijo vsi parni kotli. O stvari je bil telefonsko obveščen ogrski trgovinski minister. Osjek bo torej lahko v-bodoče vse mesto razsvetljeval s plinom, ki ne bo nič stal. — Srbski železničarji prirede izlet v Italijo. Srbski železničarji so sklenili, da prirede letos v več skupinah izlete v Italijo. Na potu si booo ogledali Pes to in Dunaj ter se mudili tudi v Ljubljani. Iz Ljubljane se peljej° preko Krm ina v Benetke, Milen, Tnrin in v Rim. — Razpust sofijskega občinskega sveta. Bolgarski listi pozivajo novo vlado, naj nemudoma razpusti mestni občinski svet v Sofiji, češ, da se tam gode silne nerednosti in da vlada med občinskimi svetniki velika korupcija. Med drugim navajajo, da je neki občinski svetnik priznal, da je bil pri zaključenju zadnjega občinskega posojila podkupljen z vsoto 9000 levov. V torek dopoldne je bila pri ministru notranjih del Ljudska-novu deputacija sofijskih mešeauov. da se pritoži proti občinskemu svetu in zahteva njega razpust. izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Poljanski fantje. Mesto palice je nosil s seboj kot orožje M. B. prazno četrtinko in ogledaval s svojim tovarišem po gostilnal, kje bi našel kake nasprotnike. In res sta trčila nato s tremi domačimi poljanskimi fanti. Zagovarja se sicer, da so jih ti napadli in do je rabil steklenico le za silobran. Toda to ni držalo. Vpili so na cesti prvi kot drugi in se kot fantje običajno klicali na korajžo. Ko so se sprijeli, je udaril R. s četrtinko fanta P. po obrazu in ga precej poškodoval. Ležal je tri dni v bolnišnici, viden spomin pa mu bo ostal šo precej časa na obrazu. Sodnik je obsodil obtoženca na dva dni strogega zapora in povračilo stroškov v znesku 9 K 60 vin. Odškodnino za bolečine mu je P. velikodušno odpustil. Radi bale. Zaljubila sta se na Viču, dolgo se rada imela in kot običajno pod pretvezo, da se vzameta, uživala popolno ljubezensko veselje. Posledica je bila mrtev otrok. Obeta la je ona, da dobi za slučaj porok«* doma balo. Ko pa je on prišel z resno zahtevo, da bi se to izpolnilo, češ, ker jo hoče poročiti, so starši naenkrat odrekli vsako podporo. Preložila sta torej poroko z nado, da se s časom morda le omehčajo trda srca in jima pomagajo do samostojnega ognjišča. Med tem pa se je njej zahotelo novega ljnbimkovanja^ kakor trdi on in kar bo baje tndi s pričami dokazal. Samo ob sebi umevno je izginila pri njem vsa ljubezen in vsa ka misel, da bi jo kdaj vzel. Ker pa ona s tako navadno ločitvijo ni zadovoljna, zahteva pri sodišču razne odškodnine, kakor za devištvo itd. Ker se hoče sodnik natanko prepričati o krivdi nesrečne neveste, je dopustil obtožencu dokaz resnice o nezvestobi svoje ljubimke in preložil konec te tragedije na poznejši čas. m m Izpred deželnega kot vzklicnega sodišča. Zagoneten tatinski lovec Ustrelil jo nekdo v Hudičkovem borštu na planini Zaplata, 2 uri cd vasi Mače, gamsa, srnjaka ali kozo. Vlekel je svoj plen po snegu v dolino, odkoder pelje sled v vas. To so opazili lovci Zilberta Fuchsa, «ki je lastnik lova in naznanili zadevo orožništvu, ki je uvedlo običajne preiskave. Odsoten ie bil tisti dan tudi vaščan, posestnik Matija Aleš. Sekal je les na planini Zrti, ki je oddaljena pol ure od vasi in poldrugo uro od Hudičkovega Imršta, Vendar se ta alibi ni zdel zadosten in kot bi se vseh zasledovalcev polastila neka fiksna ideja, da mora biti on zločinec, so letele vse indicije nanj. Zasledovali in narisali so si sled, katerega so pa izgubili sredi vasi 100 m od Alešove hiše. Pri tem bodi omenjeno, da so prišli na to šele v petek, zločin pa se je zgodil v ponedeljek. Uvedli so strogo hišno preiskavo. Pri tej niso dobili prav nič sumljivega, vendar so se tolažili s tem, da je Aleš puško in plen gotovo kje drugje skril — dasi ga je dozdevno po njihovem sledu privlekel v sredo vasi. Premerili se velikost njegovih čevljev, kakor tndi kram-pežev, ki jih je rabil Aleš tisti dan, kar se je vse natančno ujemalo s sledom. Govorilo je vse aa to, da je on zločinec, raznesla se je celo govorica, da je že znan tatinski lovec, dasi ni bil še nikdar za to kaznovan — in obsojen je bil radi lovske tatvine na 14 dni zapora. Proti tej kasni se je mož pritožil, ponudil nove priče, ki so dokazale sledeče: Res je bil Aleš ti* sti dan na Žrti, šel je dopoldne, aa vrnil h kosilu in odšel zopet popoldne okoli 3. Zvečer ja prišel domov takoj po Marijiuem zvonenju. Nikdo ne more reči, da bi imeli kdaj pri A lesovih kako puško in smodnik. Čevljar je izjavil, da dela večino umskih čevljev po enem kopitu in je določitev sledu nezanesljiva. Tudi krampe-'i. napravljeni od enega in istega mojstra, imajo približno enako velikost. Poleg tega kaže, kako lahko se sled zgreši, tudi okolnost, da je še tisti večer padlo za prst visoko snega in da je v snegu tako natančna mera sledu nezanesljiva, posebno še, če se jo meri še-le čez par dni. Na vse ?o je opozoril sodni dvor zagovornik obtožencev dr. Iv. Tavčar iu utemeljil, da bi se s temi indieijami osumijo lahko še veliko vaščanov vasi Mace. Temu mnenju zagovornika se je pridružil celo zastopnik državnega pravdništva. Prizivno sodišče je sodbo prve instance razveljavilo in Aleša oprostilo 'krivde lovske tatvine. Ostra kritika. Blagajnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani K. je prišel h krojaškemu mojstru A. po dolžne bolniške prispevke. Krojač se je blagajniku odločno uprl iu izjavil, da ne plača, ker baje leta 1895 ni dobil zahtevane podpore. In res od takrat svojih uslužbencev blagajni ni uazuanjeval in tudi nič plačeval. — Vobče je znano, kako težko stališče Imajo društveni blagajniki. Loviti je treba in iskati člane in težka je skrb za odgovorni denar. Ni čuda torej, da je blagajnika to neprimerno ravnanje krojačevo ujezilo in ga privedlo »lo sledečih besedi: »Vi morate plačali, to je grdo. to je goljufija in bolniška blagajna vas bo tožila!« - - Krojač se je Čutil radi te izjave žaljenega in je tiral blagajnika pred sodišče. Ker je res, da A. bolniško blagajno oškoduje, zakar rabi ljudstvo običajno izraz »goljufati« in je blagajnik le kot uradnik strogo kritikoval postopanje tožnika in ga opozarjal na posledice, je sodnik obtoženca oprostil. Ker je krojač na vsak način hotel dohiti za dozdevno žaljenje zadoščenje, se je pritožil proti oprostitvi obdolženca na deželno kot prizivno sodišče Navedel pa ni nič novega, česar že prvo sodišče ne bi bilo upoštevalo in se tudi prizivno sodišče ni moglo prepričati o kaki krivdi blagajnikovi, je priziv kot neutemeljen zavrnilo. Tatrinan ali — slamnat mož. Kot v vsaki vasi, tako tudi v Vodicah zašumi predpustni čas, ki povzroči mnogo šale iu zabave, zlasti med mladimi ljudmi. Stare so že navade, i leči ploh, babo žagati, tatrmana ali slamnatega moža prinesti in podobne predpustne zabave. Šala je sicer vse to. vendar pa težko za onega, na čigar račun se cela vas smeje. Posebne razposajeni pa so podobni predpustni nagajivei, če se v resnici podere kaka poroka. Po hišah in kuhi-ajah se menijo škodoželjno o tem vaški vasovalci in posebno vasovalke, pe dvoriščih si šepeče služničad in po ,« galih postavajo radovedneži, ki poekrbe, da se je činipreje raznese novica po celi vasi. — In prav tako se je godilo dekletu M. V. Vrh tega [}& so ji postavili neznani razposajen-ci pred okno še tatrmana ali slamnatega moža. Tega so otroci zavlekli proč in ga pustili pred hišo njene to-varisice Vrankarjevc. Ko so tej nagajali, da je to njen fanU se je ona >< veda razjezila in rekla zaničljivo, če. je moj fant, potem je od one snubec — Nekaterim priviečejo ploh, njej so prinesli snubca. Ker jo je s ?! izročila javnemu zasmehovanju in zaničevanju, je bila obsojena pred okrajnim sodiščem na 10 K globe. — Nato se je pritožila. Pritožbo i>odpira / izjavo, da je to rekla v jezi, ker so ji nagajali b fantom. Ker bi pa lahko vedela, da če je že njo jezilo, ker so ji nagajali samo s fantom, koliko bolj je me »ralu biti užaljena njena tovar išica, katere mučen in neprijeten položaj si je izbrala cela vas v zabavo, kar je ona brezobzirno javno izrekla. Sodišče je priliv zavrnilo iu potrdilo prvo kazen. mm stvari, * Ikimbo je iskal na tiru. Strojevodja Fran Hlikan je ustavil v ponedeljek na odprti progi pri Hiittel-'Jorfu vlak iu zlezel pod lokomotivo ter začel iskati na tiru bombo. Takoj .>o spoznali, da v njegovih možganih ni vse v redu in so ga oddali psihiatrični kliniki na Dunaju. * Redar vlomilec Na Dunaju sta t+j včeraj zagovarjala zaradi vloma redar Kihard Watzlawek in njegova žena. Več let sta kradla iz rikladnico v isti hiši stanujocega trgovca Kreis-Jerja zlatnino in srebrnino, kukala in risalno orodje ter trgovcu napravila na ta uaciii za več kakor 10.000 kron škode. Pri včerajšnji razpravi je prevzel Watzluwek vso krivdo in skušal svojo ženo razbremeniti. Posumi redar je bil obsojen na tri leta težke ječe, njegova žena pa zaradi soudeležbe oa tri mesooc. * l,biut— — — ■ MaUvam nWiiM Ia nje med zastopniki ergaaiaeeije delodajalcev in med zidarji in mizarji v Sedanju ao ae nabila, Vsled tega bodo delodajalci jutri isključili delavce, odnosno jim sahranili vstop v delavnice. Vsled tega bo brez dela 11,500 delavcev. * Vaeueiliški aloeeieUI kol ***a-karji. V nedeljo ao imeli v Budimpešti vseučiliški dijaki »borovanje, na katerem je govoril tndi dekan Bokefi ter ostro obsojal one dijake, ki ao se zavezali, vstopiti kot natakarji pri restavraterju Straussu v Ke»ztvely-ju. Dekan je poudarjal, da naj si išče vsak svoj kruh v svojem poklicu. * Kuga, V nizozemski Indiji te kuga vedno bolj širi. Vsak dan umre v treh najbolj okuženih okrajih po 50 oseb. Najbrže so zanesli kugo v nizozemsko Indijo malajski mobauie-danci, ki so se vračali od romanja r Mekko. — Po uradnih poročilih se je na Javi od ; a četka februarja do 2. aprila t. 1. ugodilo 105 slučajev kuge. Od zbolelih je umrlo 75, 13 jih je pa ozdravelo. Dne 2 aprila so oglasili 13 slučajev novega obolenja in 7 slučajev smrti. * Rufijanstvo v visokih krogih. V Kijevu se bavi sedaj policija z nečuvenim zločinom, v katerega so zapleteni najvišji krogi. Enajst odličnih oseb, med njimi enega aktivnega generala, enega odvetnika in enega bogatega veleposestnika je policija aretirala zaradi aovodstva in kopče vanja z deklicami. Žrtve so bile deklice iz odličnih rodbin v starosti 14 in 15 let. * Argument proti ženski volilni pravici. V ameriški državi Minesota so v zakonodajnem zastopstvu raz-ivljali o volilni pravici zan. Senator Duer je govoril proti. Pri tem je zaklicala neka gospa z galerije: i^Ce bi bila doli, bi vas potegnil«, *a ušesa!« Nato je zaklical Duer: »Takim osebam naj damo volilne pravice 1« Ta argument je zmagal. Predlog o ženski volilni pravici je bil odklonjen. * Smrdljiva afera. Bruseljskemu starinarju Dubigku je pred kratkim prodal poslanec Delmas bronasto soho sv. Martina za 41.000 frankov. Če tudi je umetnina last države, se je izkazalo, da je bila soha ponarejena. Starinar hoče tožiti francosko državo in prizadete osebe zaradi goljufije. Poslanec Delmas je v budgetni debati že priznal, da je pri prodaji že vedel, da je soha i>onarejena. * Govoreči pes v Berolinu. Govoreči pes »Don« iz Hamburga se je pred par dnevi prodnciral v Berolinu. Nastanili so ga v hotelu »Belle-vue«. Tam so priredili dvorano za prvi njegov nastop, h kateremu so imeli pa dostop samo povabljeni. Psa Dona je predstavil prof. dr. Voseller, ravnatelj hamburškega zve.rinjaka. Najprvo je predaval »O ljudskih glasovih pri živalih« in je nato prešel specijalno na Dona. Razlagal je, da tu ne gre za dresuro, temveč da je Don najbrže samouk, ki si je sam od sebe prisvojil par človeških besed .. . Don jc vse to mirno poslušal in se ni vmešaval. Šele po profesorjevem predavanju je prišla vrsta na njega. Nastal je trenotek napetega čakanja: Don je spregovoril. Govoril je ieto, kar je govoril v Hamburr;Ti pred 12.000 gledalci. Povedal je navzočim, da se imenuje »Don«, da je -lačen«, spoznal je tudi predložena mu jedila ter je popolnoma pravilno označil kot »kolač«, a na koncu predstave je prosi! navzoče, naj mu veno ar dajo >mir«. Izpraševala ga je hči njegovega gospodarja, nadgozdarja Kber-sa. Povedal ji je tudi ime njenega zaročenca. Je to neki »Ha-ber-land«. Toda tudi nekemu gospodu izmed občinstva je popolnoma pravilno odgovoril. Zdaj so vsi berolinski časopisi polni »Dona«. Vendar se pa baje Dona ne razume popolnoma jasno. Govori kaikor otrok, kateremu se moramo šele privaditi. Da ga učeni nemški narod dobro razume, priča to, da so o Donu izšle že dve brošuri. Don je star 7 let. Čuka ga torej se lepa ka-riera- * Vojak kot hišina. Zelo interesantan inserat je prinesla dne 18. marca » fisterr. Landzeitung«. Inserat se glasi: Kuharica za vse (poleg častniškega slu-žabnika) s 24 K mesečno se išče za Požun. — Pojasnila daje ga, pl. Gbrgey v Kremži, Garteuau-gasse št 3. Pač si na moremo misliti, da je poudarjala gospodinja, da js v hiši tudi vojak kot služabnik samo ia človekoljubnih ozirov, da ve namreč kuharica, da bo v svoji novi službi imela tndi ljubeznivega ajaiana. Inserat ima drug namen. Gospodinja namreč išče kuharico in ji obe enem naznanja, da ae ji ne bo treba brigati za pospravljanje in druga dem* ki jik sieer opravlja hišnica. S tem na je gospodinja obenem tndi rekla, da opravlja vojak v njeni kili vse te posle. Kuharica dobi 24 K metalna, iu ea ji je m premalo, ali pe ie ji t«* dt vojak mm u^aja, Ukke aa1**** alMft. ho i* gre. Vojak pa sine* ne dobi 24 kron mesečno, salo pa lasa dvomljivo zavest, da bo moral ostati 3 leta na svojem mest« kres previse odpovedi. Ce aapueti tvoje mesto, je deaerter, saj je prisegal, da bo v vseh bitkah in bojih, v vseh nsvernostih, na vodi in na nunam, pri lepem in pri grdem vremenu avaeto pospravljal stanovanje, otroke prenašal, psa vodil na iz-prehod, hodil kupovat, skratka, da bo zvesto služil, kakor je to dolžnost e. in kr. vojaka. Prav poceni je poleg tega tudi še tak vojak in tudi odpovedati ne more. In zdaj ae ozrimo malo na armado. Tak vojak ni za prav nobeno rabo in v slučaju vojne sploh v poštev ne more priti razen kot številka. Njegova vojaška izvež-banost je enaka ničli. In takih vojakov imamo v armadi, pri domobranstvu in pri mornarici nad 20.000. 0© to ni nesramno izkoriščanje davkoplačevalcev, kaj naj še potem imenujemo tako? Za osebne posle, da nosi svoji gospodarici nočne posode na stranišče, da pometa sobe in jih pospravlja, gredo vsako leto iz žepa davkoplačevalcev najmanj 4 milijoni kron, in 4 milijoni niso mačje solze in bi se poznali, kamor bi jih vtak nili. Volno no Balkonu? (Izvirno poročilo.) Kotor, 3. aprila. Ze delj časa se govori tukaj o sumljivem oboroževanju Crna gore in Srbije in čudno je, da se po listih le malo ali nič ne piše o tem. — Znano je, da prihaja dan na'dan precejšnje število upornih Albancev v Crna goro. Tako jih je prestopilo pretekle soboto več tisoč mejno reko Tara ia ae naselilo ob vznožju Dormi-torja. Imel sem priliko govoriti z nekim uglednim meščanom iz Kolasi-na v Crni gori. Na moje vprašanje, koliko je na celi stvari resnice, mi je odgovoril, da se Crna gora in nemara tudi Srbija resno pripravljate na vojno. Crna gora je že poklicala v Avstriji nahajajoče se podanike pod orožje iu v petek je odpotovalo iz Tr-*ta 17 Črnogorcev v domovino. Bav-notako mi je natančno znano, da je bilo poklicanih več višjih srbskih čaataikov, ki so bili na dopustu v Dubrovniku, nagloma domov. Govori se nadalje- da je. zajela avstrijska torpedovka neki italijanski parnik a orožjema, namenjen za Črno goro in, da se je baje aapria črnogorska meja. Dejstvo je, da se pripravlja tudi avstrijska vojna uprava, sicer brez hrušca, a z veliko vnemo na bližajoče se balkanske dogodke. Razvidi se to iz vedno bolj pogostih vojaških vaj, ki se vrše na slovanskem jugu. Nekateri spravljajo tudi v zvezo začasno premestitev k ornega poveljstva ia Zadra ▼ Dubrovnik, da tako lažje in oprezneje opazujejo črnogorsko gibanje. Se še spominjate na pradzgodovino aneksije — zagrebški »veleizdajniški« procesi Ravno tako se sedaj pripravlja tudi nov »veleiz-dajniški« proces v Dubrovniku. Pravijo, da js Avstrija primorana, zasesti v slučaju vojne Sandžak in ne sme nikakor dovoliti, da se Srbija iu Crna gora spojita, sicer bi namreč 'Afidel našo trgovino občuten udarec, ker imamo le eno pot na Balkanu prosto in ta pot pelje đkozi Sandžak. Ako pa dobita 8rbija in Crna gora Sandžak v svoje roke, ne bosta dovolili avstrijskemu eksportu prehoda skozi njih ozemlje. Razume se, da se resničnost takih in enakih vesti de le težko kontrolirati- Gorski. Telefonska in trzoiavna poročilo. O vremena. Dunaj« 5. aprila. Pb vsej Evropi se je vreme prav nenadno izpre-menilo. V Budimpešti je zapadel sneg in zlasti v Srednji Ogrski je padel sneg zelo visoko, pri tem pa je vreme tudi zelo viharno. Iz Lvova se poroča, da je po celi Spodnji Galiciji zapadel sneg in da vlada ado občuten mraz. V Petrogradu, Revalu in drugih ruskih krajih vladajo uprav snežni orkani. Češka agrarna stranka in položaj. Praga, &. aprila. Češka agrarna •franka je imela včeraj zborovanje, na katerem aa je izrekla ia princip inkompatabilitste med driavnozbor-akimi in deželnozborskimi mandati. Ogrska zbornica. Budimpešta, 6. epriJa, V današnji seji ogrskega drtavnega zbora je bila vložena na finančnega ministre interpelaoije, kako si predstavlja in kako hoče opravičiti pri sedanjih reemerah, ko je v Avstriji vnled raspusta poslanske sborpice suepeadi* rana ustava, priučit paritete pri av-etra « ecreki tenki b ***<^i^ £gfflnaj0a g gnaa^^ej^ gas taj kanuu. Avstrijske niitreljese naperjena proti gelgreda, Pančeve, 8. aprila. Poveljnik mitraljeskega vojaškega oddelka je dal namestiti na zvoniku cerkve v gornjem mestu mitraljeza in nameriti njeno žrelo v smeri proti Jielgra-du. Pravoslavni vladika (škof) je vložil proti nameščenju mitraljeza na zvoniku protest, češ, da as s tem onečašea božji službi posvečeno poslopje. Vojne priprave Crne gore. tetin je, aprila. Vojno ministrstvo je ukazalo mobilizacijo 10 bataljonov narodne vojske. Mobiliziranih je 6 bataljonov Jz plemena Vaso-jevičev in po dva bataljona Morača-nov in Zečanov. Na čelu mobilizova-nih Vasojevičev je postavljen nadvojvoda Laki« Vojvodič, temu pa sta prideljena brigadirja Blažo Boško-vić in Milutin Vučipić. Vsa Crna gora je v vojnem razpoloženju. Vstaja v Albaniji. Solun, 5. aprila. Turske prostovoljske čete so zopet zavzele mesto Tuzi. Albanci so se vrnili v gorovje. Carigrad, 5. aprila. Turška vlada je opozorila črnogorsko vlado, da se nahajajo med vstaši tudi številni oboroženi Crnogorci, ter da podpirajo Crnogorci vstaše z municijo in živili. Tudi druge velevlasti so opozorile Crno goro na konflikte, ki lahko nastanejo vsled sopomoči Črnogorcev. Carigrad, 5. aprila. Vstaški vodja Isa Boljetinac se je, kakor poročajo v Carigrad, tnrški vladi brezpogojno podvrgel. Cetinje, 5. aprila. Crnogorski konzul v Skadru se je obrnil do turske vlade t* ostrini protestom, da ta oborožil ie mohrmedansko prebivalstvo. Vsled tega oboroževanja je nastala silna panika med krščanskim prebivalstvom. Tudi je protestiral proti temu, da mora Cma gora varovati svoje meje z vojrštvom zaradi nemirov v Albaniji, za katere je odgovorna turška vlada. Novi predsednik ruske dume. Petrograd, 5. aprila. Predsedstvo ruske dume je prevzel oktobrist Rod-zianko, ker ni hotel niti Guckov, niti Homjakov sprejeti predsedstva. V svojem nagovoru je Rodzianko poudarjal, da iz srca veruje na življenjsko moč in neprecenljivo važnost ruske dume. Ferrerjev proces. Madrid, 5. aprila. V španski zbornici se vrši zopet živahna debata o Ferrerjevem procesu, ki so ara »pravili na dnevni red republikanci. Med republikanci in nekaterimi konservativnimi poslanci je prišlo ponovno do ostrih spopadov in tudi do dejanskih napadov. O Desantiju, ki je streljal ua duhovnike. Rim, 5. aprila. Dodatno k našemu današnjemu poročilu izvemo, da je izpovedal Desanti v preiskavi, da so mu požrli duhovniki dedščino. Tedaj to niso bili duhovniki, ki so mu delali krivico v njegovi mladosti. Desanti je imel v Istri strica in teto, ki pa sta napravila oba oporoke, da zapuščata vse svoje premoženje cerkvi. Desanti je bil vsled tega prikrajšan na svoji dedščini in je sklenil, maščevati se nad stricem, teto in duhovniki, povedal je nadalje v preiskavi, da je tudi svojega strica in svojo teto, ki sta živela v Istri, umoril. Položaj v Maroku. Pa Ha, 5. aprila. Položaj v Fezu, oziroma v Maroku postala vedno resnejši. Turška vlada je odposlala v Maroko vojaško ekspedicijo, da varuje ondotne turske vojne posadke. Bader.ska vlada in anUmodernMi. Rerolin, 5. aprila. Badenska vlada se upira imenovanju nekega pro* fesorja teologije, ki je bil imenovan na freiburški teoloeki fakulteti Ta profesor je bil namreč svoj čas položil antimodernistično prisego in ba-denska vlada pravi, da takih profesorjev na svoji fakulteti ne rabi. Revolucija v Mehiki. London, 5. aprila. Revolut-ija v Mehiki je zopet zmagovita. Nadomestni predsednik republike Corral je demisijoniral in se podal v Evropo. Proti njemu v prvi vrsti je bila naperjena vsa revolucija. Zedinjonft driave severoameriške pa so izjavilo, da se še niso odrekle namenu prevzeti protektorat nad Mehiko. Ameriški kongres, Washington» 5. aprila. Tu je bil včeraj otvorjen ameriški kongres. Za predsednika kongresa je bil izvoljen demokrat Clarke._ «-'PrnitYO) brvaiklk atenogra-fiej J« pred umevnim priredilo tekmovalno pisanje na Stroj. Pri tem je dobil »ieelni stroj »A«ler« nrvo in drugo darilo, Za to zanimaj očim se Stroj aaatonj reskeže, pa da tndi ua noizkuftnjo, Več pri Ivanu Jaau A •4m» ljubljen*! Dunajska eesta 17. Prvega petelina v letošnji sesani je v soboto 1. aprila ustrelil na Koloveu ljubljanski zobozdravnik g. dr- Bretl. Najboljši odgovor na škofovo „pastirsko4* pismo—pridobite vsak vsaj enega naročnika na „Slov. Narod". Tospo^stui —- Caj bo dražji. Cene čaju so V zadnjih tednih poskočile ekoro zt\ polovico in to vsled tega, ker so se naročila Zedinjenih držav vzdignila skoro za dvojni kvantum. Ker londonski trg ne more več zadovoljiti svojih odjemalcev, je treba računati S tem, da bodo cene še bolj poskočilo. Javna zahvala. Podpisani odbor zahvalja ob povodu svoje petindvajsetletuice bratski druitvi slavno delavsko pevsko društvo »Slavca« in slavno telovadno društvo »Sokola«, ki sta prijazno sodelovali pri akademiji aPis. podp. društva«. Obenem zahvalja visokoslavni magistrat deželnega stolnega mesta ljubljanskega za brezplačno dovoljeno porabo velike dvorane v Mestnem domu in za brezplačno okrasilo dvorane s cvetlicami, katero je oskrbelo mestno vrtnarstvo e priliki akademije. Dalje zahvaljuje gospoda Ivana Bonača, tvornica rja za brezplačni vez društvene spomenice, gosp. Va»a Petričiča, viteza roda F. J. m darilo 20 K v društvene svrhe, gospo Ano Podkrajškovo in gospoda Frana Pod-krajška za požrtvovalni trud pri društveni prireditvi ter slavna uredništva »Jutra«, »Slovenca«, Slov. Naroda« in »Laibaoher Zeitung« za dobrohotno objavljanje društvenih naznanil. Dalje zahvalja p. n. gospe in gospodične zastopnice slavnih društev »Splošnega slovenskega ženskega društva« ter ženske podružnice Scnt-petrske družbe sv. Cirila ic Metoda, p. n. gospode zastopnike slavnih društev: »Akademije«, »Čitalnice;, moške, podružnice šentpetersk" družbe sv. Cirila in Metoda, »Glasbena Matice«, »Slovenske Matice«, »Planinskega društva«, »Ruskega kružka<-, akaderničnih društev: »Triglava r, »Save«, ferijalnega društva »Sai ter organizacije svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštv.-i in »Zveze pevskih društev slovenskih«. Končno zahvalja vse zasebnike, ki so blagovolili udeležiti se društvene akademije. Odbor »Pisateljskega podp. društva;. Zahvala. Posojilnica v Logatcu je zopat darovala poleg prispevka »Narodni soli« tukajšnji šoli ua občnem zboru se 30 K za učila. Za ta posnemanja vredni čin ji izreka najlepšo zahvalo učitelj Legat. Darila. T'pravništvn naših listov so po* slali: Za Ciril • Metodovo družbo: Fr. Prem rov, Marti ujak 10 K, mesto ven-ea na krsto g. Jak. Medena v Begunjah. Fran Serko, Cerknica 10 K, mesto venca na krsto g. Jak. Medena v Begunjah, notar Jak. Kogej, Postojna JO K v imenu g. ravnat. Bri-narja, mesto njegove pristojbine za zvedeniško mnenje, Mihael Bragpr, Maribor 3 K 50 v, Tone Poljšak, 7* puže pri Ajdovščini 2 K 80 v in Ivana Sebenik, sestra pokojnega g, f. Tomca ter Fr. Uoršič, sestrična pokojnega g. I. Tomca 10 K, azettKl venca na njegovo krsto. Skupaj 5$ K 30 v. Za »Domovino«; i. Dimnik, uci tej 5 K in ces. svet. I. Murnik, mrs^o vencev na krste gdč, BeM fcfaiU 10 K, gospe Kristine Globočnik roj. Toman 10 K in g. Ivana Vurnika v Radovljici 10 K. Skupaj 35 K. Živeli nabiralci in darovalci! • a e »Domovina«. Vstopnino za dobrodelno prireditev »Domovine« so vposlali: Ivanka Trpine, Kamnik, L Kostevc, ravn. dr. Folar, 2 gospodične po 10 K; Aut. Globočnik, Železniki, dr. Majarou, uot. dr. Schmidiugrr po 20 K; dr. Triller, Jos, Poklukar po 25 K; prof, M. in g. H. po b K; Alb. Zeleznik, ofieij. 8t. Peter na K., svetu. Petrovčič, prof. Jeršmovir, trg. Baiželj, N. po 3 K; Drajj. Hribar 3 K; not, Ivan Rahne o0 K; G, prof. dr. Pavel Kozina je izročil drur Štvu »Domovina** vsoto 23 K 40 v kot preostanek dijaškega koncerta. Blagim darovateljem iskrena hvala! Izdajatelj la odgoverai urednik) Raste Pnateslemsek. v Ljub* m1. sledeči U04 K 04 V 74M K 96 v 12360 K 74 v T6on kTs v fthffl ia stTBffi; Jnftf ti. Offii ti Mitih' firuzba sv. Cirila ti liani je imela meseca marca promet: I. Pr»|omkl; a) Redni prejemki: 1. ) Prispevki iz nabiralnikov 2. ) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 830 K 28 v ft) Štajerska 1176 „ 83 M r) Koroška »4 „ —. \ '*■.- neobhodno potrebno domače zdravilo Moii-ev Soidillz arasok," ker vpliva *a prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima >lajSevalen in topilen učinek. Škatljica velja Z %. Po polnem povzeiji razpošilja to zdravilo lekarnar A. MOtI*. c. in kr. dvorni na DUNAJU, Tacalauaea 9. V lekarnah na cieželi je izrecno zahtevati MoU-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in 3 '8 i IjiK steri dstek - obupati hočeš- Zaradi malce katara ter mučnega kašlja? Ne delaj sitnosti in kupi si raje v najbližnji iekarni ali drogeriji škatljico Favevih pristnih rodenskih mineralnih pasti!j in stavim da se vseh težknč iznebiS presenetljivo hitro. Škatljica stane samo K 1 25, ne daj s' pa natveziti ponaredb. Generalno Gunizert no zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th* t, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV, \9 Grosse Neugasle 17. edina slevanaka Juillciu, ura za talavatfoe. Dobi se samo pri tvrdki liubli,M il Mra NKtii iti Sv. Petra usti j "1 Dober tek je daNi stvar, Zaneaarjaj je nikar! Dober tek imas vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni liker? Sladki il grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovasi liter K 2*40. t* n 4*80. Naprednjak!, prUeevalta sa Marodnl »kladi Serravallo vo zoleznato Rina-vino liaijeiičaa razstara aa iaaaju IMf: Drtaraa MHkiTaaje ii ćaalai eleleai k zlati ktlajii. Pa?irača telje da jedli, tkretca livce* pskeljša kri ia je rakaavalaaaaataaa bi aveUkrvmiam zelo piiporočeno od zdravniških avtoritet as laasartii okus. ae Večkrat odlikovano a Jed T— aatraeal4kili aprtaetal. a J J. IBIKAVALLO, i h lr. ii mi itliritilj taiT-larkavllo. Meteorolojitno poročilo. VS.-ir* »Ji ■•rlca Stri. Srtaali araeai ti«lt 7SI • mm rt i i Cas •paae-vaaja Staaje kara-■etra f mm ti Vetrovi Kebo 4 t. pop. 726 2 06 ar. jvzh. sneg • 9. zv 729 0 -04 sr. svzh. s 5. 7. zj. 729*3 —0-1 sr. srah oblačno Sicdnja včerajšnja temperatura norm. 7 5*. Padavina v 24 urah 26 mm Nasltv za sarečila: ,.riOtllWa< Ljobljaaa, Postavno varovano. Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega zožalja povodom smrti nepozabne soproge, gospe lis hnibve roj. Gostile? i izrekam najprisrčnejšo ;«'rvalo. Posebno pa zahvaljujem eenj. gospode pevce za ganljivo petje ob krsti drage rajnice. 1264 V Ljubljani, 4. aprila 1911. Jea. Mvnik. Zahvala. Ob pretreslj!\"i izgubi našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma dobrega očeta, brala in svaka, soproga Ivana Mesesnela, ketlarja ia pesastaika v Vipavi nam je došlo toliko dokazov soialja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom najisKrenejso zahvalo vsem. nadalje cenj. gg pevcem Vipavskega pevskega društva za ganljivo petje, cenj. gg. uradnikom iz Vipave, slavnemu občinskemu odboru, cenj. gasilnemu Hruštiu v Vipavi, čisl. učiteljstvu, posebej šolskemu vodstvu in šoh i mladini, čast duhovščini za spremstvo, vsem darovalcem krasnih encev, sploh vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so predragemu rajniki! izkazali zadnjo čast in ga v tako obilnem števil- spreirih" k večnemu počitku. Posebno se pa moramo zahvaliti g. dr. Pa\lu Kancu, okrož. zdravniku v Vipavi, za požrtvovalen trud in skrb ve« čas bolezni, kakor tudi g. dr. Erneshi Dcreaniju iz Gorice. V Vipavi, dne 4. aprila 1911. Globoko žalojoča rodbina Mesesnefova. Talnim arcam naznanjamo, ee je Vsemogočnemu dopadlo, poklicati nate nad vae ljubljena soprago, ©air. |mater, hčer, seatro, svakinjo ia tata, fufi BoniDit m. tesnit danes zjutraj po kratkem trpljenju v boljša Življenje. Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek 6. aprila, popoldne ob polu 4. iz deželne bolnica aa pokopaliiče k Sv. Križu. 1274 LJUBLJANA, 5. aprila 1911. Leopold Berstaik, soprog. Eerls ■erstaie, sin. Jaa'ptaa in Jeraf Ćoaaik, starši. Irago in Mirke Casaik, brata, afarlja, roj. Priaae, loaaka, roj. Smea, L|■danila, roj. Poraaai, svakinje Brago, Mila a, Vida, Ivaa, ttaaka Čeamlk, nečaki. Vaaasta vsakega aragoga akTestila. Slavbni polir saaooljiv ia trezen, želi slulfce. Ponudbe prosi pri jasa o pod „Zvest" Miklavž pri Orme i u. 1267 I l krepkega, a primerno šoUko izobrazbo, spra|me takol m; trjovec FRANC LAPAJNE v Idriji. i iiftčiki Miin h lnkuriji m se takol odda. Povpraša naj se aa Zabjaku štev. 3. .-. ▼ najssB se dajB tak#| lepi .". z gospodarskim poslopjem, napoljeno ledenico, vrtom, kegljiščem in stanovanjem v večjem industrijskem kraju, kjer so c. kr. uradi. Posebej ali skupno ae Oddali istotam večji in manjši pieliiiii prostori Pri hiši je koncesija za gostilno, kavarno. Hisa se eventuelno tudi proda. — Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Ste*. 123B." 12Z8 1 SJloSni za/bn. tn čamarn pcipotoca nloGutic 3Ba šfiof-i%)anv& 2,39 cPc3 cfta tiče. ptavfjtni* čTa&o 4uSi venci * /ca 4 o vi iti za^ac cvetfic-c Šotna i&jotovffcnt. •*. Sprejmem takoj sprotnega, izkulsnaaa strojnika« VpraSa naj se: Param iafa, MBtS 9% pa> HlfJtlltTB »iBiasioa, ,% V blizini ljubljanske okolice 80 lite majfaao stanovanje SB takaf. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda.« i 27$ Strojnik z veejo prakso za parni aH električni obrat, vesć montage ia reparatur, Uia v večjih ali manjših obratih služb* Ponudbe pod ,saiaftaast na upravniitvo »Slov. Naroda«. \20& Prostorne delavnice s pisarno se oddajo ▼ aafeaa. Popraša se: SlomikSTa uli o a št S,, prva aaalatrapla, lava. fimRliRke lo tiBBnui M i iM •M« 1242 prodajalno z mešanim blagom V aajam. — Pogoji pri načelstru. Kupi aa važan ali aavazaa. Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. Istem gospoda, ki potuje po Kranjskem in ki bi hotel provizijskim načinom ▼zeti seboj kovčeg z vzorci moške in ženske obutvi. :: Dopisi na Braaata Nenaer, izdelovanje čevljev, Trebič, Moravska, Vinarska in gospodarska :: zadruga v Dornbergu :: ima ia vaifa zalego aaj« izkaraejiafa vipavakaga sW^vina*^Pi v zaleaji. Caaa zmarae, paatratka tataa. Ie6a primarne oluaho pri kaki večji žagi, najsibo na vodo alt na električno napravo. 2nto2en je tudi voditi tovarno zabojev ali sodov in tudi zmožen popravil vseh v to stroko spadajočlh del pri strojih. Ore tudi za gozdnega manipulanta ali kaj stičnega- — Morebitne ponudbe je poslati na upravništvo M Naroda" pod „■.» sle 11. t. m. l?4o Sprejmaat takaj iahra izitrjeaeia mizarja k} bi bil obenem kot vodja zmožen samostojno voditi večjo delavnico aa stavbno ia pohištveno mizarstvo aa deželi. Prednost imajo Usti, ki se de« vršili kako obrtae Šolo, ter v enakem podjetju že bili nastavljeni. Starost okoli 30 let Plača po dogovoru Vstop takoj. Ponudbe a izpričevali je vlagati pkmeao na tvrdko Ivan Baralt, makaaiaaa) fsialavaaja taaaraklk ia BsiiarskJh isialka? vsak vrat, &aaaava »rt latfavllifi, 1100 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na aofivetje in amrt 1 man||aja«imi ae 04 vplačili. 4« - .». »iijtmm *a«ar««a|ita Sank« v Praai. .% . ■wwnl fmM K 4M«»T»T—. - fc^U*«^ iimi-»i t. tapttaUI* ■ l«MIMM^ H ***** *rugt mjcaiM »wrahiiai mie im*t f nnktd Utvankt-ivttet ipran. tewia ictiptri 1 uma! i tojn« Uiti nn. 12. -mi Zavaruje poslopja ia premičnine proti Solarnim škodam po najniljlh cenah, koda etnjuje takoj in najkulantneje. Uživa najtaljU sloves, kodar posluje, Dovoljuje is čiotega dobička izdatno potporo v narodne in občnokoristne namene. aim mm aaa aa 84 £lan dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sptejerne vse v specJicijo spadajoče prtvoaaine is vseh in v vse kraje* po najnižjih tarif h — Prevaža pohištvo v novih, patentovaath pohištvenih vozen na vse kraje, tudi v jOio inozemstvo. Jala sne {avarski tvor, Ustanovljeno leta 1903 Bavarci i tvor. Ustanovljeno leta 1908 ei Sprejema na zalogo razno blago« pohištvo itd Krasna, suha ia čista skladišča so na razpolago. Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lasi, špediter, Dunaj I. Schulhof 6. 1168 Najboljši vrati belega platna ste pianinsko platno In gorenjsko platno : Ji f ITI 3. nova. z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena tvornica žalnzif, rolet, lesenih ia Železnih rolojev za okna, prodajalnice itd. Tngrrt, Morile umerile nI. 8. Telefon Telefon 1SM. [alti. imlmiii in vnrti zaittij ii frnki m u\mm 11 »m (sunka) in sicer: domača 0a»tncga izdelka) a kg K 220 pristna graška gnjat . » » » 2 30 pristna praška gnjat 2-80 1270 v trgovini J. BUZZOLINI izdelovanje salam in kranjskih klobas. Velika zaloga lira, oajaaga masla, slanino Itd. mr Za praznite se hrte ficil fra. star riziin liter a I1178. Opirajoč se na svoje dolgoletno delevanje ? trgovini, si dovoljuje« slavi, obciastvn aljadno naznanjati, da sen prevzel od gospoda H. Privska v Ljubljani *T"^w---m---- v v Prisojna ulica itev. 3, na Friikovcu. Cenjeno občinstva zagotavljam, da sam vodil trgovina sa najsoliiaejši poslati, ter se sam potrudil veise s svežim »lagani ter z nUlcfmi ceaanri v vsakem ©rini .*. kar IZjbtlje ptstreči. Za esifea oaisk se priporoča s s nestore« jem .-. E. Dobovieek, trgovec. ANTON BAJEC uaetni ii trgrnki vrtair aazaaaja si. p. s. aseiastva. ds se aaaeja ajagsv cvetlični salon Pod Trančo* 243 :. mb aiin m ram.:. Izdelovanje Šopka?, vencev, trakov itd. — Okusno delo in n zmerne cene. Znali mil Mu. Vrtnarija H MiiH nO 34. t dobro pisarniško praks* , 1229 ffie Bali edntBiraeaa aH istar. kandidata Ponudbe š rv»gnfi j* pn&fljati pnd „Kandidat" postno ležeče, Ljubljana. ? Mnkllaal. 1226 Oddi aa vallka, zralna v sredini mesta v elegantni hiši. — Naslov iz prijaznosti v upravnistvu Iatetasn aa odda tasti majhna soba. Pristna bmska sukna. hnlaima ii pelena »zi)a 1911. Kupea Matr. 310 dalg sa keaap2otai9 maska akleka (suknja, hlače, telovnik) stane samo Kupon kupon kupon kupon kupon kupon kupon 7 10 12 15 17 T8 20 kron kron kron kron kron kron kron Kupon za črno salonako obleko 50 K dalje blago za površnike, turistovski loden. svilnati kamgirn itd itd. razpošilja po tvomiških cenah kot solidna in poštena vrlo znana 472 cala|a tvarnio« sukna Siegel-lmhof v Brnu. ▼ saree era tis ia poštnine proste. Pradaoati priratiii »tjeatice?, tu n«j» wu ilrcfcta« pri ftmi Sieget-lHk»f s« pr*ce,N»j«. Zarili »ilaeja pmri hlmg* T«ia« tek trm f«yf mri .nr JUlUll v Ljubljani Stari trg štev. 21 wr Mjiii »loga lamskib klobukov ii slamnikov. Ogltd kl*kak*T br«x 0feT«*M«stl tikapi. — Cene litke. — Posfrežka t*em, Sprejcaujd se popravila. pošilja se Mi na izbiro. Žalni klobuki vedno v zalogi. Avstr. patent §t. 46.347. Patentovano v 7 drravan. čudovito! Vse dosedanje iznajdbe skladnih stolev. klapi is nfz celega greta preseda J. isjk-mizflajdtts železnih skladnih stolov, klopi in miz, FR. BURGER V SPODNJI ŠIŠKI. MwW x*ft««j im M-iti!ir prtst*. ?t«ree tHK-a« f Hradt. Ah* ie ■§•)«, ..»rt-nr* rtinw( srosto Mzaj fi vniMi *,lacsai šcaar. Računi se plačujejo le neposredno meni. m m St. 185/pr. 1363 V smisle § 24. dež. zakona z dne 5. novembra 1898 (dež. zak. št. 40) se javno naznanja, da je imenik volilcev za dopolnilno deželnozborsko volitev enega deželnega poslanca za deželno atolno mesto Ljubljeno, namesto odstopivsaga poslanca dr. Ivana Oražna. ki se ima vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko g doe 20. marca 1911 št 230/Pr. vršiti dat 19. maja 1911, »e sestavljen in daje od četrtka, dne 6. aprila t 1. skozi osem dni v mestni posvetovalnici razgrnjen ed 5«—12 dopolnilne in od 3«—8. popolodne vsakomur na vpogled, ter da smejo od tega dne skozi osem dni, tedaj do četrtka dne 13. aprila t. 1. zoper ta imenik tisti, ki imaje pravico voliti V tej volilni skupini, pri mestnem magistratu ustmeno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega ispustile take osebe, ki imaje pravico voliti. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 5. aprila 1911. Za eskTieraajc »Banskih opraiil mesta Ljoaljaae sataaao ptatavljenf c. kr. detelae vlade svetnik: Laschan 1. r. Pameten način zidanja. Kdor koče hitro ta ceno zidati, uporablja le 1166 « lat » ***** «*«eae«»JU» asa- *«* napravo ločilnih stsn, ki jih vsak lahko postavi. PREDNOSTI i Varao proti potresu, ae propušca I se samo nosi, torej ni treba zvoka ia jako trdno. | ni kaki h traverz. ■aassaaaaaa is trpaiaa Kasalarla*a ataas (te. aana nai a mm Preračun stroftkov in proračun napraviu zastonj arhitekta imetnika patenta aonlnaberg & Dentaca, "-j^fST* Zagreb. RJ 24 56^964 CC 653^2828 02 43 5L Priporočamo našim gospodinjam & KOLINSKO CIKORIJO JI S£?m' 1505 Prva kranjska Izvoz priporoča uročila sprejema tudi L j pivovarna In sladarna na Vrhniki svojo Izborno Izdelke. jbljanaka kreditna banka v Ljubljani. Tefr«?i&na pisarna in stavbno podjetje Ingenieiir H.UHLIR 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Mmi Imfltn nek vnt načrtov in innhin. iMtm imosJiibI tzvtdK innifli nate. rj^asHEaaom C. kr. $ prta občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu ?sian.Tli«na leta 1831. J/gjT Jamstveni zak'rći r.'»š»jo nad 3 t S MiU|.B.V krCBi ; ct?lovn! Izkaz tors.^"Talnega oddelka za življenje. meseca marca 1911 , od 1. jaauarja 1911 VTložiio se je ponudb . ^ J . 2339 MS3 za zavarovano vsoto..... K 18,267.586 90 K 52,910.S€t'04 Izgotovijenih polic je bilo . . . 208S 581« K 15,898 457 40 E 44,795.514-82 Naznanjene Škode vnašajo. • . K 1.128 557'82 H 2,903.148-94 f -Kura« ■ a i -"III :-: so nedosežne glede :-; oblike, izvršitve in cene. W o -g ^ e si a, Teler.n «*«,•»-. 291. i trg 3 špecerijske stroke, z večletnimi spričevali želi premeriti službo. Prijazne ponudbe pod Šifro „Proda-talka* na upravnistvo »Si. Naroda«. , Najboljša in najzdravejša — barvam za lose m brado je dr. Drallea f,JfEBIL", ki daje sivim ia porHečelim lasem njih prrotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah S navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri S. STRMO Ll Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Cenornik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje aa zabtero zastonj. 11 Adrija". 27n Oblastvene doveljaaa mlaja denaOt ztaiiliil zeliff ter strepi? za lavske ii letiih iiim Jj. Čvančara v Ljubljani, Šelcnburgova nI. 5 priporoča svojo izbrano zalege vaek sredstev sa es*rse in eja-eeafe etrek v aeial mladosti — razaevrstalk tu ia inozemskih aarfanaev la sredstev za olepšan je polti ter lata posebna oddelek za telegraf, petrebsdine ta aparate. Temna delavnica na razpolago. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. J 1 r angeš STARE Ustanortjtu leti 1818. JULIU Ustanovljena leta 1818. Zaloga v Ljubljani, |Hetelkove ulici štev. 19 priporoča svojo izborno vle.fano naršao, ovojno marčne in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. Telefon štev. 248. Zclcfn ste*. 248. fini JCrej či £jnbljana, Volfeva nI. št. 5. pn p »ro^a svoto bogato zalOVO Bajnederaelalk, aajflaajalk cilindrov, klobukov in čepic, mi Prozeaa tudi vsa f tt vrsto spadajoča aepravlU proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kote div-jaetae in jih najselje plačuje. Jlago ceno in solidno. PATENTE vsth ćtZtte izposluje inženir 35 SJLJOBh oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik aa OufteJM VI.f PJaHahlHeretreene et. 87. 1V(odni salon H. SEDEJ-STRMAD priporoča cenjenim damam !