Izhaja v a a k o sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16 —, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovnl račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cen« lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, strani din 250—, 'It t strani din 125_ Mali oglasi vsaka beseda din 1 — V Mim! Slovenci ponesemo letos v Rim prošnfo za beatiiiftacilo služabnika božfega Aniona Martina ssomšcha. Letos, in sicer o priliki binkoštnih praznikov v času od 22. do 29. maja gremo prosit sv. očeta, da prišteje našega Slomšeka med blažene. Vsi Slovenci, posebno pa še mi iz Slomšekove škofije, odzovimo se v velikem številu! O načrtu potovanja na drugi strani Slomšclfova drollmi Ena iielvečjfft potresu!!! nesreč Ena največjih potresnih nesreč je doletela 25. januarja južnoameriško republiko Čile. V trikotniku med mesti Concepcion, Talke in Los Angeles, namreč severoza-padno od Conceptiona in zahodno od tega mesta proti mestu Chilanu ter v južni smeri proti Los Angeles je razsajal strahovit potres, M je zahteval nad 50.000 človeških žrtev. Števila mrtvih ne bo mogoče kmalu ugotoviti, ker so pokopani pod razvalinami porušenih stavb in so nekatere najbolj prizadete kraje preleteli le letalci, kateri so videli same ruševine. Najhuje so trpeli kraji jugozahodno od Valparaisa in okrog velikega pomorskega mesta Concepcion (100.000 prebivalcev). Na tem področju ni videti ne mest in ne vasi, ampak same razvaline. Radi strahovitih potresnih sunkov sta iztirila dva vlaka. Potniki, ki so se vozili v vlakih, so umirali grozne smrti med popolnoma razbitimi preostanki vagonov. Grozno valovanje tal po mestih in naseljih je ljudi tako preplašilo, da so zbežali na njive, polja in v gozdove, a tudi tam niso bili varni. Ponekod se je zemlja naravnost odpirala in požirala vse, kar je bilo na njej. Mesto Concepcion je ena sama razvalina. V tem mestu so bili ob živ'.'enje vsi obiskovalci dveh kino-dvoran. Podrla se je škofijska cerkev in vojašnica, koje razvaline so pokopale več sto vojakov. Mesto Chilan je čisto porušeno in je pod razvalinami pokopanih na tisoče človeških trupel. Strašno sliko nudita dve gledališči, ki sta bili v trenutkih potresa nabito polni. Istočasno s potresom so izbruhnili po prizadetih krajih še požari, ki so vpepeljevali in uničevali, kar je preostalo po potresnih sunkih. Ne smemo se čuditi, ako je radi tako strašnih udarcev potresa in ognja zblaznelo na stotine ljudi. Vlada je proglasila nad prizadetim ozemljem obsedno stanje, ker sicer bi se preveč razpasla tolovajstva. Reševalna dela je osebno nadziral predsednik republike s člani vlade, ki so storili vse, da bi kolikor mogoče hitro pomagali pod ruševinami ječečim ranjencem, brezdomcem in pomanjkanje trpečim. Papež Pij XI. in ameriški predsednik Roosevelt sta koj nakazala večje denarne vsote najhuje prizadetim. Beg vodlteltev rdeče Spanlfe Kakor hitro je bilo očividno, da bo general Franco z zavzetjem Barcelone za-gospodaril nad Katalonijo, so se potrudili voditelji rdečih, da spravijo sebe in znatno imetje na varno. Predsednik rdeče Španije Azana je zbežal v letalu v Francijo in vzel s seboj 75 kg prtljage, večina zlato in dragulji. Dne 27. januarja je po padcu Barcelone prestopil špansko mejo in odpotoval a Francosko bivši predsednik španske vlade Largo Caballero, ki se je ponašal z imenom »španski Lenin«. V stanovanju predsednika rdeče vlade Negrina ao našli po zavzetju Barcelone blagajno z raznim nakitom v skupni vrednosti 50 milijonov pezet. Bivši rdeči vojni minister Prieto je bil organizator za pobijanje komunističnemu režimu neljubih oseb in ga dolžijo, da je dalo na njegove odredbe življenje 60.000 nedolžnih. Samo v okolici Barcelone so organizirali rdeči osem koncentracijskih taborišč, v katerih so čakali tisoči in tisoči na obsodbo. Predsednik katalonske republike Companys in več članov španske rdeče vlade se nahaja v bližini Figueresa, da lahko vsak čas pobegnejo s premoženjem vred na francosko ozemlje in s tem na varno — raja pa naj ostane prepuščena svoji usodi. Sponllo S padcem Barcelone, glavnega mesta Katalonije in poglavitnega gnezdišča komunistov in anarhistov, je državljanska vojna v Španiji bistveno končana. Vzniki* je kot odpor proti nasilju komunizma, ki je hotel vsej Španiji vsiliti tako zvano diktaturo proletariata po vzorcu boljše viške Rusije. Zgodovinska laž je, ki so jo po svetu raztrosili ter jo še vedno trosijo framasonski liberalci in marksisti socialistične in komunistične struje, da bi bili špansko državljansko vojno zanetil odpor desničarskih, osobito katoliških krogov zoper demokracijo in republikansko vladavino. Ko je bila v Španiji proglašena 14. aprila 1931 republika, so jo pozdravili ne samo katoliški krogi, marveč tudi ofi-cielni zastopniki katoliške cerkve. Od katoliške cerkve se torej ni bilo republiki nič bati. Nasprotno pa je republika takoj zavzela cerkvi sovražno stališče, ker so začeli framasoni in marksisti že izpočetka izrabljati novo vladavino za boj proti veri in cerkvi. Nova republikanska ustava je takoj uzakonila ločitev cerkve od države in prepoved katoliških šol. V tem duhu se je v republikanski Španiji vladalo, čeprav je pri parlamentarnih volitvah leta 1933 zmagala desnica. Čez tri leta (16. februarja 1936) so bile nove volitve, ki so po milosti kmetom sovražnega volilnega zakona prinesle zmago ljudski fronti (liberalnim framasonom in marksistom), ki je dobila 58 poslancev več kot desnica, četudi je imela 450.000 glasov manj. Ta volilni »uspeh« je opijanil komunistično-anarhistične elemente, ki so dobili prevlast v ljudski fronti. Mesto da bi kaj storili za zboljšanje socialnega iD gospodarskega stanja delavstva in kmet-stva, so strupeno hujskali ljudske množice zoper cerkev, duhovništvo in redovni-štvo. Od 15. februarja do 2. marca 1936 je bilo, kakor je v parlamentu stvarno dokazal desničarski voditelj Calvo Sotelo, iz-ropanih in uničenih 58 verskih stavb, 72 zavodov, 33 zasebnih hiš in 36 cerkva; atentatov je bilo izvršenih v tej kratki dobi 712, ranjenih 354 ljudi, ubitih pa 74. Levičarski kolovodje niso mogli pobiti stvarnih dokazov Sotelovih, zato so ga pa dali 13. julija po policiji ubiti. To so bile samo »predigre«, ki so jih boljševiki uprizorili, glavna igra bi se naj izvršila 18. julija, ko bi naj buknila v Španiji od komunistov in anarhistov skrbno pripravljena rdeča revolucija. Nakrat pa so nacionalni generali, hoteč rešiti Španijo iz rok zločinskih komunte.ov, poklicali na obrambo domovini in veri zveste kroge ter prehiteli komuniste. Dne 18. julija 1936 začeta državljanska vojna, ki je prinesla nacionalistom ®od yodstvom generala Franca zmago, se nagiba h koncu. Prizadela je ljudstvu ogromno zla. Ogrožala je tudi in deloma še zdaj ogroža mir Evrope. Upati pa je, da ne bodo topovi, ko bodo prenehali grmeti v Španiji, začeh kje drugod grmeti radi Španije. Naj bi iz strahotnih razvalin državljanske vojne vznikla nova Španija, ki bo ■urejena na novih, s krščanskimi načeli skladnih socialnih in političnih osnovah, Španija, ki bo samostojna, neodvisna in nepristranska, ne pa privesek kake druge države ah državnega bloka! V Rimi Slomšekova družina in Prosvetna zveza priredita romanje v Rim, in sicer od 22. do 29. maja. Namen tega velikega romanja je, prositi sv. očeta, da prišteje našega škofa Slomšeka med blažene. Romarji bodo ponesli s seboj vse podpise in spise, ki se tičejo Slomšekove beatifikacije. Drugi naš namen je, zahvaliti se sv. očetu, da je prištel blaženo Emo, eno največjih dobrot-nic Slovencev, med svetnice. Tretji namen pa je, da se pokloni slovenska mladina, združena v naših organizacijah, v svojih krojih in z zastavami poglavarju katoliškega sveta, M letos obhaja svoj bisero-¡mašniški jubilej. To so nagibi in cilji našega romanja. Potovali bomo s posebnim vlakom. Ustavili se bomo v Florenci in si ogledali njene zna-jnenitosti. V Rim pridemo 23. maja proti večeru. Naslednji dan je na sporedu dopoldne poleg sv. maše v cerkvi sv. Petra ogled te cerkve, popoldne pa obisk vatikanskih muzejev. Dne 25. maja bi bil dan avdience pri sv. očetu. Ce bo stoJoval v Rimu, bo obisk v Vatikanu, ako bo pa že na počitnicah, ga obiščemo v Castel Gan-dolfo zunaj Rima. Naslednji dan si ogledamo cerkev Marije Snežne in Cerkev sv. Janeza v Lateranu. Popoldne pa moderni Rim, zlasti velike športne naprave na Forumu MussoJini. Dne 27. maja je na sporedu obisk cerkve sv. Pavla in katakomb ter groba sv. Cirila. Popoldne prosto. Na hinkoštno nedelio dopoldne prisostvujejo romarji -lovesni o/. maši v cerkvi sv. Petra. Popoldne krožna vožnja po Rimu. Zvečer bo odhod proti Benetkam, kamor pridejo romarji okrog sedme ure naslednjega dne. Po sv. maši je na sporedu ogled cerkve sv. Marka, doževe palcče in pomladne razstave. Po kosilu okrog treh popoldne bo odhod proti domu. V Ljubljano pride posebni vlak na binkoštni ponedeljek zvečer in takoj nadaljuje pot proti Mariboru. Predvideni stroški za to romanje, to je vožnja za m. razred, hrana in stanovanje za vse dne ,e ter kolektivni potni list znašajo za op^bo okrog 850 din, za H. razred okrog 1000 din. Priglasiti se je treba do 1. aprila romarji fa Iarantinske škofije pri »Slomšekovi družini« v Mariboru, Koroška cesta 5, ostali pa pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cest? 7. Pri vpisu je treba plačati na račun potovanja 250 din in priložiti dve ■liki za skupni potni list v velikosti 5X5 cm. — Člani in članice mladinskih odsekov in krožkov kakor tudi včlanjena društva dobijo podrobna navodila v posebni okrožnici. Pripomnimo, da je hrana in stanovanje x dobrih hotelih, Katoliški Slovenci, udeležimo se tega potovanja v velikem številu, da pomagamo našemu prvemu prosvetnemu delavcu Slomšeku, ki je naučil slovenski narod brati, na svetniški oJtar! Iz ravnili držav V NAŠI DRŽAVI Sestanek narodne skupščine. Verifika-cijski odbor je zaključil 25. januarja podrobno razpravo o pritožbah radi zadnjih skupščinskih volitev. Vse pritožbe kandidatov na državni listi dr. Milana Stoja-dinoviča in na listi dr. Mačka so bile zavrnjene in je odbor potrdil vse prijavljene poslanske mandate. Pritožbe, ki so prišle od strani kandidatov za Mačkovo listo, kateri nkj predložili svojih polnomočij, se zaenkrat niso vzele v pretres. Narodna skupščina se bo sestala dne 3. februarja. Na dnevnem redu bo poročilo verifikacija skega odbora, o katerem se bo ko j začela razprava, ki bo trajala do 6. februarja, ko bodo volili novo predsedništvo skupščine. Druga obletnica pogodbe večnega miru med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sredi minulega tedna je bila druga obletnica, odkar je bila sklenjena pogodba večnega miru med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ob priliki diuge obletnice omenjene posrodbe je priredil bolgarski poslanik v Beogradu slovesno večerjo na čact ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču. Večerje sta se udeležila med drugimi odiičniki predsednik senata dr. Anton Korošec in prometni minister našem delu. Da pa ne bi kdo misli1 da šmarjetčani še vedno spimo zimsko spanje, se le moramo oglasiti. Versko življenje se je poglobilo zlasti s pogostejšim prejemanjem sv. zakramentov, k čemur pripomorejo mesečne stanovske spovedi. Fantovska Marijina družba, ki je štela samo še štiri člane, se je obnovila dne 8. decembra, ko je bilo sprejetih 21 članov. Kandidatov pa ima 24. Marijina družba še vedno privlači fante, če se kdo z vso ljubeznijo zanje zavzame! — Naš priljubljeni poslanec g. P. 2ebot je dobil pri nas 251 glasov, vsi nasprotniki pa 18. šmarjetčani, korajža velja, zato pa na delo z božjo pomočjo! — Lani smo dobili 37 prirastka, izgubili pa 26 oseb; porok je bilo 16. Sv. Marjeta niže Ptuja. Preteklo nedeljo je imelo Vinarsko društvo za našo župnijo redni občni zbor. Izvoljen je bil stari odbor. Tudi po-kret za elektrifikacijo se je poživil in je podana možnost, če bodo pogajanja s Falo ugodna, da v tem letu že zasvsti v našem okolišu falska elektrika. Isto nedeljo je imela gasilska četa Zago-jiči popoldne svoj drugi redni občni zbor. Skupščine so se udeležili vsi člani, ld so si začrtali delovni program za bodoče leto. četa zelo dobro napreduje in je v tem kratkem času odplačala motorko in postavila ličen gasilski dom. Tukaj velja: V slogi je moč! Sv. Jurij ob juž. žel. Na Svečnico ob 15 igrajo dekleta gospodinjskega tečaja lepo igro »Prisegam«. Vstopnina običajna, začetek točen. Vljudno vabljeni! Sv. Jurij ob juž. žel. Na Svečnico bo ob 9 v dvorani Katoliškega doma predavanje o razvoju kmečkega zadružništva s posebnim ozirom na slabe izkušnje z zadrugami Vojnik. Dne 13. februarja se bo vršil kletarski tečaj, ki ga priredi združenje gostilničarjev v Vojniku. Vabljeni so vsi vinogradniki, kletarji itd., da čujejo, kako je treba napredovati v kletarstvu. T čaj je brezplačen. Vabijo se udeleženci iz občin Vojnik, Vojnik-okoliea, Nova cerkev, Dobrna, Šmartno, škofjavas itd. Prijave sprejema združenje gostilničarjev Vojnik do 4. februarja. Sv. Rupert nad Laškim. V letu 1938 smo se takole gibali: otročičkov je priromalo k nam 42, 20 fantkov, 22 deklic, med njimi nezakonska 2. Poročilo se je 17 parov, umrlo pa 18 oseb: moških kar 1", žensk le 4. Sprevidenih na domu je bilo 54 bolnikov, sv. obhajil razdeljenih 10.740. Niti ob vojskinem času ni bilo pri nas tako nizko število rojstev kot prav minulo leto. Sicer pa smo rekordni tudi v majhnem številu umrlih: 18 umrlih na leto je pri naših mrtvaških knjigah tako nizka številka, da je doslej sploh še ni bilo. — Zato pa smo se toliko bolj gibali in razgibali ob državnoziborsldh volitvah v decembru: vsi naši dobri ljudje so zadeli pravo; le nekaj se jih je obesilo na mačkov rep. Sedaj mislijo ti siromaki oditi na Hrvaško. Bog jim daj srečno pot! Dramlje. Dne 10. februarja se vrši pri nas drugi dei kmečko-zadružnega tečaja, ki ga priredi KZ s sodelovanjem banske uprave. Tečaj se začne ob osmih in traja do poldne. Vršil se bo v Slomšekovem domu. škale pil Velenju. Na Svečnico ob 8.30 se vrši v farnem prosvetnem domu ustanovni občni '.bor Cenjenim dopisnikom. Ker je ta teden, v, četrtek, Svečnica, smo zaključili to številko »Slovenskega gospodarja« že v ponedeljek, da jo bo pošta dostavila vsem naročnikom vsaj do nedelje. skupine bojevnikov za občini škale in Velenje^ Obenem bo tudi skioptično predavanje. Tovariši! Ko smo postavili domačim žrtvam iz svetovna vojne skromen spomenik, poepešujmo z bojevniško organizacijo njen človekoljuben namen, da se tako mesarsko klanje nikdar ne povrne vjfi in da se tovarištvo, ki je bilo zvarjeno v ognju vojne, tudi v mirnih dneh ohrani. Na svidenje vsi! Sv. Rupert nad Laškim. Te dni je praznoval 60. rojstni dan g. Franc Kocman, posestnik in gostilničar. Kljub težkim gospodarskim razmeram je večino ostal zvest krščanskim načelom. Jubilant je že nad 25 let zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Beg ga živi! Koprivnica pri Rajhenburgu. V zadnjih mesecih se je pri nas razvilo društveno delo. V novembru je bil ustanovni občni zbor KZ. Redno vsak mesec imamo sestanke. Ta teden se vrši pri nas kmečko-zadružni tečaj v posojilničnih prostorih. Dekleta se že veselijo na trimesečno gospodinjsko šolo, ki se bo začela v marcu. Naša knjižnica, ki je sicer še majhna, posojuje tedensko po sto knjig. Bilo je pač potrebno, da smo jo( spet otvorili. Za knjižnice se je mnogo žrtvoval g. župnik. Po razpustu Prosvetnega društva dO sedaj je pa počivala, ker ni bilo nobene organizacije. Moers-Meerbeck. Dne 27. novembra smo obhajali izseljensko nedeljo z izredno sejo naše Katoliške zveze, na kateri se je povrnil zopet tisti zaželjeni mir, katerega smo že nekaj časa pogrešali. Dne 4. decembra smo praznovali v Marcloha pra^ > narodnega zedinjenja in praznik sv. Bar* bare. Ob te" priliki je nastopila skupina naših slovenskih otrok, kateri obiskujejo slovenske to* čaje ped vodstvom zelo agiilne učiteljice gdčn« Ažmanove. Dne 8. januarja smo se pa zbrali T dvorani Rassendahl v Marxlohu, da vzamemo slo* vo od našega vel espoštovanega g. generalnega! konzula Dušana Pantiča. Zbrana je bila velika' množica -'šega članstva s 17 zasta- —mi. Tambu-raši so zaigrali nekaj lepih narodnih. Govorili s 480 mesecih zavarovanja ali pa, ko dovrše 70. leto starosti in so dovršili vsaj 60 mesecev zavarovanja. Prejemanje iz pridobljene starostne rente pa ne preneha, čeprav opravlja zavarovanec še nadalje enako službo ali jo ponovno začne opravljati. M. Line. Vašega dopisa nismo dobro razumeli V kolikor navajate, da so Vam prodali posestvo in da ne veste, koliko je znašala cenilna vrednost, koliko je znašal najvišji ponudek ter v koliko so bili dolgovi plačani, se nam to ne zdi verjetno, ker so Vam morali biti dostavljeni vsi zadevni sklepi. V vsakem primeru pa si lahko pri sodišču ogledate izvršilni spis, kjer boste našli odgovor na stavljena vprašanja. Prodajalčev naslednik želi prodano zemljo nazaj. A. P. Lastninski prednik Vašega posestva je odprodaj kos zemlje; doslej ta kos še ni bil odmerjen po geometru. Vi želite, da bi Vam kupec navedeni kos zemlje vrnil. — Kupoprodajna pogodba med Vašim prednikom in kupcem je per-fektna, čeprav geometer odprodanega kosa še ni odmeril; radi tega je odvisno od kupca, da-li Vam hoče navedeni kos zemlje prodati nazaj. Pošiljanje zasluženega denarja (mark) v domovino. M. J. Ako ste sezonski delavec, smete poslati domov vsak mesec deset mark po pošti in 35 mark preko kliringa (pooblaščene nemške banke); ako ste pa stalni delavec, smete vsak mesec poslati le 15 mark preko kliringa in 10 mark po pošti. Nakazilo preko kliringa pride do izplačila približno v dveh mesecih. Menjalni kurz določa naša Narodna banka in znaša sedaj 14.20 din za eno marko. Odvetnik ne izplača sprejetih anu^iet upniku-klijentu. J. H. Ako je Vaš dolžnik res nakazal anuitete Vašemu zastopniku-odvetniku. slednji Vam pa sprejetega denarja ne izplača, naznanite zadevo odvetniški zbornici v Ljubljani. Možno Je, da si je odvetnik pridržal anuitete na račun stroškov obračuna, ako mu teh stroškov še niste plačali. Znesek 200 din se nam zdi za sestavo obračuna previsok, ko gre za znižano glavnico 350 din. Ako ste odvetniku že obljubili plačati omenjenih 200 din, se ne da ničesar več ukreniti. — Pogoj, da dobite v primeru požara Vaše hiše izplačano podporo 1000 din od »Slov. gospodarja«, je ta, da imate do 31. januarja že plačano naročnino za celo tekoče leto; dolgujete še 30 din. Pišite, kak koledar želite in katero knjižico naj se Vam pošlje. Hrasti segajo preko meje. P. A. Na Vašo njivo meji gozd in v tem gozdu rastejo hrasti tako blizu meje, da segajo v Vaš zračni prostor. Radi tega trpite škode — Upravičeni ste izruvati korenine sosedovih are ves, ki segajo v Vaš svet, in tudi odsekati vse vejevje, ki sega v Vaš zračni prostor. živa meja med lastno in sosedovo hišo. A. P. Med svojo in sosedovo hišo smete postaviti živo mejo, seve pa sme rasti le na Vašem svetu in ne sme ovirati izvrševanje kake morebitne sosedu pritikajoče služnostne pravice. Skušajte doseči sporazum s sosedom; ako bi sosed kaj ugovarjal, nam sporočite njegove ugovore. Ponovna prošnja onemoglega viničarja za invalidsko podporo. J. K Vaš sin je služil med vojno pri vojakih ter se po vojni ni vrnil, tako da ne veste, ali je živ ali mrtev. Pred odhodom k vojakom Vas je podpiral, ste reven viničar, 77 let star in nesposoben za delo. — Vaš sin se bo »tel za pogrešanega, ako ni prispela v šestih mesecih, računši od dneva demobilizacijskega ukaza, o njem nikaka zanesljiva vest ter je bil s pravomočno odločbo pristojnega sodišča proglašen za pogrešanega. Ako slednje odločbe še niste predlagali, lahko to še vsak čas storite. Po novi uredbi o vojnih invalidih imate pravico vložiti prijavo s prošnjo za državno zaščito in odmeno. Za Vas prihaja v poštev priznanje invalidnine in doklade. Pritiče Vam invalidnina v znesku 1056 dinarjev na leto ter poleg tega mesečna draginj-«rka doklada v znesku 30 din. Prijavo morate podati pismeno pri katerem koli invalidskem eodi-Ku. Invalidska sodišča poslujejo pri okrožnih sodiščih; za Vas prihaja v poštev okrožno sodišče T Mariboru. Ako ste slabo pismen, podaste prijavo lahko tudi z zaslišanjem na zapisnik pri navedene» sodišču. Za siromašno osebo po nave- deni uredbi velja, kdor ne plačuje več kot 200 din osnovnega letnega neposrednega davka, — Ako ste brez imovine in dohodkov ter za delo nesposoben in nimate otrok, ki bi bili sposobni Vas vzdrževati, Vas mora vzdrževati pristojna občina. Ako tega ne bi hotela, se pritožite na okrajno načelstvo. JMati želi zapustiti sinu »kotiček za stanovanje«. J. K Iz prvega zakona imate sina, kateremu Vaš dragi mož ni naklonjen in bi ga rad spravil od hiše, Vi bi pa radi sinu zasigurali »kotiček za stanovanje«. Vi ste s svojim možem solastnica do polovice zadevne hiše. — Ako niste morda vezani s kako dedno pogodbo, sklenjeno s svojim drugim možem, tedaj lahko s svojo polovico svobodno poslednjevoljno razpolagate, odnosno napravite oporoko brez sodelovanja moža. Za veljavnost oporoke zadošča, da jo lastnoročno napišete in podpišete, v katerem primeru ni potreba nikakih prič. Le ako oporoke ne bi sami pisali, bi morale sodelovati tri oporočne priče Po Vaši smrti bo stvar sodišča, da uredi pravico Vašega sina do rabe, odnosno užitka »štibla«, ako bo mož kaj ugovarjal. Vaše oporoke mož ne bo mogel spodbijati, ker mu ne pritiče do Vaše zapuščine nikaka nujna dedna pravica, ako ste svojo imovino poslednje voljno razpolagali. Le v primeru, da ne bi bilo oporoke, bi mu pritikala četrtina Vaše zapuščine. Pri tem predpostavljamo, da bo ob Vaši smrti živel kak Vaš otrok in da niste sklenili z možem kake dedne pogodbe. Hranilne knjige na tuja Imena in prikrajšani dediči. M. Z. Vaš pokojni oče je razen dveh posestev zapustil več hranilnih knjižic, ki se niso glasile na njegovo ime, marveč na tuja imena. Pred cenitvijo zapuščine in zapuščinsko razpravo je mati-vdova te hranilne knjižice razdelila med nekatere otroke, dvema pa obljubila, da bosta tudi toliko dobila kot ostali. Z ozirom na to obljubo sta se slednja dva otroka pri zapuščinski razpravi zadovoljila z manjšima dednima deležema. Sedaj pa mati noče obljube izpolniti ter j« nekaj pridržanih hranilnih knjižic celo razdelila med otroke, ki so že prej več dobili. — Hranilna knjižice spadajo vsekakor v zapuščino po pokojnem očetu, čeprav se niso glasile na njegovo ima. Ako Vam mati ne bo hotela zlepa izročiti hranilne knjige tako, da boste vsi otroci dobili prilično enako dedščino, boste pač morali pri zapuščinskem sodišču predlagati ponovno otvoritev zapuščinske razprave z navedbo, da so se v zapuščini nahajale tudi hranilne knjige. Sodišče bo izdalo dodatno prisojilo ter vloge pravilno razdelilo. Ako po prisojilu mati, odnosno dediči, ki so doslej preveč dobili, ne bodo hoteli izročiti Vam prisojene-ga deleža, jih boste morali k temu prisiliti ■ tožbo. • .šlm malčkom Uvodu Bili so nekdaj pri nas na Slovenskem drugi in drugačni časi. ko bi bilo mogoče, da pride kdo naših pradedov z onega sveta nazaj, bi težko spoznal izpremenjenih vnukov in svoje domovine. Gospoda po gradovih, zidanih visoko po goran in gričih, in trdno na skalo postavljenih, je imela veliko oblast. Kmet ji je bil tlačan. A kje so današnji dan gradovi, nekdaj sovražnikom trepet in strah?! Le razvaline, še vidimo po gorah, le ostanki nam pričajo, da so nekdaj bili, in živo pripovedujejo, da človek malo, malo časa potuje tod. Le še v pravljicah žive med nami vitezi, ki so delali nekdaj za dom s krepko desnico. Veliko so nekdaj slovenske dežele prebile od Turkov. Skoro čuditi se moramo, da so še take ostale. Svoje pradede pa moramo spoštovati, da so nam ohranili zemljo in rod. Grad Kozjak Izmed mnogih razvalin po Dolenjskem je znamenit grad Kozjak. Pred štiri sto leti je še trdno stal, kakor bi bil zidan za večnost. V njem so prebivali mogočni gospodje. Ohranili so svoje preprosto slovensko ime Kozjak tudi še potem, ko so se morali večidel vsi domači plemiči umakniti tujcem z Nemškega in Laškega. Brata Kozjaka ■....................... Pred kakimi pet sto leti sta živela dva brata Kozjaka, Marko in Peter. Starejši brat Marko je bil gospodar gradu. Bil je zastaven po telesu, pa tudi blagega srca. Svojim podložnikom je bil najboljši oče, zato so ga pa tudi vsi ljubili. Ko je po očetovi smrti sam zagospodaril, se je oženil s hčerko sosednjega graščaka. Pa žena mu je kmalu umrla in mu zapustila sinčka Jurija. Po ženini smrti se je gospod Marko posvetil le eni skrbi: da sina vzgoji za dobrega kristjana in dobrega državljana. (Dalje sledi) I)va postopača »No, koliko si «dobil» od tistega grofa? Si mu vse vzel? Je bil plen velik?« »Pri tem «grofu» sem se dobro namazal. Saj ni grof, marveč : ?-o»alni agent." »No, potem nisi imel bogate žetve.« »Kaj, žetev? še izkupil sem jo. Pomisli, ta lump me je zgrabil in me ni prej izpustil, dokler se nisem dal zavarovati in največja svinjarija je de to, da sem moral prvo premijo takoj plačati!« POSESTVA: Lepo posestvo ee poceni proda. Rudolf Partlič, Vooek 8, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici 208 Pozor! Prodam drevesnico: 17.000 hruškovih in jabolkovih dreves. Pretažnik, Sv. Barbara pri Mariboru. 204 Prodam vinograd s hišo, kletjo, prešo in vsem inventarjem za 15.000 din zaradi bolezni Vi-denšek, Čret, Teharje. 189 Cepljene trte, korenjak« in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, Smarjeta, p. Celje. 192 RAZNO: Kolesa (hldkle) svetovno gnanih znamk v kroini-rani in ponikiani opremi, garancija dve leti, t» od 570 din naprej dobite tudi na obroke pri A« Cvetko, Po! jskava, Pragetrstao. Pišite Se danes po brezplačen cenik! 210 Prešo za seno kupim takoj. Ponudbe poslati: Mar ribor, Meljska cesta 29, skladiščnik. 209 Vinogradniki! Nudim prvovrstne cepljene trt« »Trenega izbora«. Sprejmem tudi naročila. Ivan Kr&ner, trsmčar, Kamarkova, Sv. Lenart v Slov. goricah. 195 Samo vodo sme piti. Ponoči pa zleze »stradalni umetnik« skozi skrivna vratca v shrambo. Vzdržal je! Štirideset dni brez hrane! Navdušena množica! Venci! Šopki! živijo! MALA OZNANILA SLUŽBE: Ofera, najmanj tri delovne moči, brez malih otrok, sprejme oekrtmištvo Ornig, 6t. Janž na Dravskem polju. 201 Konjarja, oženj onega, vešč poljedelstva in kmetijskih strojev, sprejme s 1. marcem oflkrbni-štvo Ornig, St Janž na Dravskem pod ju. 202 'lotlarski vajenec se sprejme. Glumac, Maribor, Aleksandrova 33. 199 Oelo ali službo iščem. Zmožen sem vsakršnega navadnega in ekonomskega dela. Več pove: Schwinger, krčmar, Počehova pri Mariboru. 187 Kravarja sprejmemo pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Dopisi upravi »Slov. gospodarja« pod »Dober moizač 188«. Sprejme se učenec za trgovino mešanega blaga z dobro šolsko Izobrazbo in ki ima res veselje do trgovine. Viktor Grahor, trgovina, Selnica ob Dravi pri Mariboru. 191 Kmečki fant, prost vojaščine, išče službo v Mariboru. Naslov v upravi 193 Prvovrstni semenski oves dobite ugodno pri Kmetijski družbi, Celje. 137 Cepljeno trs je in korenja&e prodaja Turto, Mo» draže, pošta Studmlce pri Podjčanah. 20t Kmetice! Bučno in drugo Besne zamenjate najbolje v oljarni Maribor, Taborska 7, pri dravskem mostu. Dobita poceni bučne otrobe in prgo. 1» PRI SV. LENARTU V SLOV. GORICAH REVOLUCIJA CEN raznim Vašim potrebščinam, kakor petrolej ttte» 6 din, sladkor kocke kg 14.90 din, moka ogg k» 2.90 d», sod kg 2.50 din, bučno oije Rter 9.50 d* — Blago za ženske obleka 8, 7, 8 din naprej m« ter, moški štofi meter od 14 din naprej, moški klobuki 30—40 din tbd. Velika zaloga vsakovrstnega blaga in manufa&ture po zelo nizkih cenah. — Krojači in šivilje! V zaiogi vedno sukameo »Hutter«; pri odjemu celih det in druge podlog« velik popust! — Raznim vrstam železnine so cen« padle za 10%. Prepričajte «e! — V zalogi cement, apno, strešna opeka itd. Točna in poštena postrežba! — Kupujem vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. — Slovemjegoričani, kupujU svoje potrebščine v trgovini 194 ANTON HRASTELJ Sv. Lenart v Slov. goricah in podružnica Sv. Benedikt v Slov. goricah Prav dobro se zalaga. Mir hoče imeti Zdravnik: »Gospa, letos vas bom spet moral poslati v kopališče.« Gospa: »V Rogaško Slatino?« Zdravnik: »Tja nikakor ne!« Gospa: »Zakaj pe. ne? Dozdaj ste me vendar vsako leto tja poslan« Zdravnik: »Vem, a letos bi jaz rad šel tja.« Starejšo pošteno služkinjo za poljska in hišna dela išče Marija Pečovmk, posestnica, Fram. 194 Krajevne zastopnike za prodajo dvokoles, malih motorjev in šivalnih strojev na otoroke iščemo. Le agilni prodajalci, ki se kolikor toliko razumejo v tej stroki, imajo prednost. Ponudbe na upravo pod »Lep zaslužek 211«._ Vin;čar z več delovnimi močmi se sprejme v bližini Maribora. Vpraša ae: Sodin, Maribor, Orožnova 9._ _212 Pošten hlapec in dekla se sprejmeta takoj na kmetijo. Dobra plača in redna oskrba. Naslov V upravi.__209 Kuharica ali kmečka ženska, katera zna nekaj kuhati, iz krščanske hiše, samska, okoli 35 let stara, se sprejme v trgovsko hišo, pri kateri je tudi posestvo, v službo. Vpraša se pri posestniku Maribor, Dravska ulica 15. 203 Voznik za mleko, pošten in zanesljiv, se sprejme. Predstaviti: Oskrhništvo Rogoza. Hoče. 206 OZNANILO. Naznanjam cen j. občinstvu, da sem otvorfl pri Sy. Lenartu t Slo?, gor.» (prej gostilna Sekol) trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Prevzem tudi vseh vrst kož v delo, katere »e pri Sv. Trojici izdelujejo. Nakup svinjskih in drugih kož. Z odličnim spoštovanjem Karel Hirbisch Pomati Knjigovezi kupujejo potrebščine v knjigoveznici Tiskarne sv. Cirila — Maribor Umetnost stradanja Sprejme «e afer ah viničar, 2—3 delovne moči, blizu Pesnice. Naslov v upravi 207 300 dinarjev tedensko lahko vsak zasluži s prodajanjem ah izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Anton Blaz-nik, Ljubljana VTI. 185 Komisija vse preišče. Vrata zapečati Komisija ga pregleduje in se čudl.n Prodam posestvo 12 oralov, hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, oadonesnik, gozd, sončna lega, jx»l ure od cerkve, postaje. Izve se: trgovina Plut, Šmarje pri Jelšah. 18« Ukradena nevesta Reimmichlova povest podomačena 17 Sredi februarja si je vzel spet osem dni dopusta in jo je mahnil na laško stran. Tam je hotel najprej k tisti Matildi Kutin, ki mu jo je Tonč omenil, toda prišel je prepozno. Ta gospodična, ki je bila učiteljica za jezike, je bila res v Pontablju, pa je odpotovala nekam v Jugoslavijo. Zdaj se je obrnil v Trbiž k Lejinim znancem, toda tudi tu ni našel sledu za svojo ženo. Stari gospod in gospa sta bila na moč prijazna in tudi vsa v skrbeh za Lejo, povedati pa mu nista znala nič drugega kakor to, kar sta mu bila že itak pisala: Le je ni bilo k njima in jima tudi nobene pošte ni poslala. Sem in tja so preudarjali in nazadnje so se tako zmenili, da bo stari gospod s pomočjo državnih oblasti skušal dognati, kje je Leja in brž, ko bo kaj izvedel, bo to Hanzeju sporočil; sevgda po taki poti ni bilo v.kratkem še nič kaj upati. Hanzej se je hvaležno poslovil in je še po vsej poti gledal, če bi morda vendarle našel kako sled za Lejo, ali nikjer ni bilo nič. Najsi se je še tako branil, ni se mogel ubraniti temnega, bridkega suma: Ali ima Leja še kaj drugega na srcu, kar mu je prikrila ? Morda kaj takega, da zakonsko življenje sploh ni mogoče? Kaj. ga pušča tako brez vsake besede, brez najmanjšega obvestila? .. . Ne, ne, ne — saj to ni mogoče. Saj je bila vedno tako odkritosrčna. Ni mogoče, da bi mu bila nezvesta. Morda ni več med živimi ali pa, če živi, živi v taki bedi, da mu ne mara o tem pisati, ker ga noče še bolj za-strašiti. Ne da bi bil kaj opravil in ves žalosten se ja mladi mož vrnil domov. Prve dni marca je dobil iz Trbiža pismo; .stari gospod mu je pisal, da je bila Leja v nekem hotelu v Vidmu v službi, dne 28. februarja pa da je šla nazaj na Koroško. Hanzej je čakal in čakal, toda minul je teden za tednom, o Leji pa še vedno ni bilo ne duha ne sluha. IX. »Peter, ali veš kaj? Imenitno misel imam; te pa ne uganeš.« »Nič ni tako prikrito, da bi kdaj ne postalo učite. Zini pa izkozlaj se!« »Poslušaj! V Rim pojdeva romat.« »Kdo neki?« »Midva, tisti, ki mu pravijo Veliki Lojz, in oni, ki ga zmerjajo za Črnega Petra.« »Tako, v Rim romat? Kako pa? Peš? Samotež s sanmi? Ali ^ n kar po zraku?« »Z romarskim vlakom, ki gre 2. maja iz Celovca. Jaz sem naju že tako rekoč kar zapisati dal.« »Ali si morda plačal tako rekoč tudi kar ti za oba?« »Plačati mora vsak sam.« »Tako? Tedaj boš Črnega Petra tako rekoč izpisati tudi spet dal.« »Tega pa ne bom. Ali pojdeva oba ali pa nobeden.« »Tedaj nobeden.« »Jaz pa pojdem, naj bo že, kar hoče. Torej ne ostane tebi nič drugega, iti boš moral.« »Koliko pa stane ta reč?« »Natančno tega še ne vem. Menim, da bo dve sto šilingov1 več ko dovolj.« »Dve sto šilingov je velik denar. Kje jih naj vzamem, če jih na cesti ne najdem?« »Ti skopuh škrpičasti, državni rokomavh, pen-zijon vlečeš — kdo pa drugi vsak mesec toliko denarja na cesti pobere kakor ti, da mu še z mezincem ni treba migniti?« »Ti ga pobiraš pa kar doma.« »Jaz ga sploh ne pobiram, ampak si ga moram i potu svojega obraza prislužiti.« »Potem ga pa zabiješ s takimi popotovanji za zabavo in kratek čas.« Okoli 1600 dinarjev. »Romanje ni potovanje za zabavo in kratek čas.« »Kaj neki drugega? Malo pobožnosti je zraven, glavna reč pa je zabava.« »Bolje malo pobožnosti pa veliko zabave, kakor pa sama zabava brez pobožnosti.« »Tak lep denar zapraviti, taka pobožnost pač ni kaj vredna.« In spet ga je usekal Peter: »Če imaš že toliko denarja preveč, plačaj mi poprej svoj del, k! si mi ga od Hanzejeve svatovščine dolžen!« »Kaj senj ti dolžen?« je vzrojil Lojz. »Ali nič ne veš, kako sva se zmenila? Da bova stroške za nevestino krajo vkup dala. Svoj del si mi še dolžen.« »Za uho sem ti dolžen, ker si me za norca imel.« »Da, taki ste kapitalisti! S klofutami plačujete svoje dolgove. Le kar daj, ti bom drobiž takoj vrnil.« Lojz, ki se mu je greben že vnel, je res nameril, da bi Petru pripeljal zaušnico; Peter pa se je sklonil in zdrknil dolginu med nogami in za hrbet, grede pa ga je potegnil, da se je Lojz zvrnil po tleh. Bil je ves iz sebe, tako mu je prišlo iznenada, in je obležal kakor klada: z odprtimi usti in s kvišku štr-lečim nosom. »rlahaha,« se je zakrohotal Peter, »ali misliš kar na tleh prenočiti in sladko zaspati? — Čakaj, ti bom večerno molitev predi molil...« V tem je Lojz skočil pokonci in je odkuril v vas, ne da bi se na hudomušnega prijatelja še kaj ozrl. Peter je capljal dve klaftri za njim in je venomer govoril razkurjenernu Lojzu v hrbet: »He, Lojz, kaj pa te je prijelo? Ali te je osa piknila? Ali;ti je jezik v goltancu primrznil? Ali te je kdo razžajlil ? Povej, kdo; mu bom vrat zasukal in nos odgriznil. Midva se ne dava. Tako mu razbijem glavo, kdor te je, da še za kislo juho ne bo... He, Lojz, ali ne znaš več po slovensko? Govori tedaj po laško! Če greva v Rim, bova itak morala po laško marnjati. Ppvej, kako dolgo se bomo vozili! Kako se je treba obleči? Ali v škornje? Za mraz? Ali moram vzeti dežnik s seboj? Kdo še pojde? Čul sem, da gre tudi Jošt in poštni Janez in mežnar. Ali se popeljemo v tretjem razredu ali v drugem ali v prvem?« »S teboj se sploh ne bom peljal,« mu je Lojz, ki ga je jezik le zasrbel, zabrusil nazaj. »Toda jaz s teboj. Hočem reči: na vlaku se bom sam peljal, ker dobim kot železničar do meje brezplačno vozovnico.« »Tako, tako, to je torej tvoje prijateljstvo? Sam se boš vozil — brez mene?« »V Rimu počakava na postaji eden na drugega; potem pa ostaneva ves čas skupaj.« »In tebi se zdi vredno, da državo za tiste groše opetnajstiš ?« »Haha, če je mati država tako dobra, da mi da nekaj zastonj, vendar ne bom tako neumen, da bi se zahvalil.« »Da, da, ti si prava državna uš, penzionist in profitarec. Pa te bo že minulo veselje, da bi se sam vozil; saj ne znaš laško.« »Saj ti tudi ne znaš.« »Pač, znam, kar je za silo treba. Tri tedne sem delal pri nekem laškem ključavničarju v Trstu.« »Jaz pa sem imel tri noči nekega laškega zidarja pod streho. Bova videla, kateri od naju zna bolj po laško, ti ali jaz.« »To še tudi ni gotovo, ali se more udeležiti skupnega romanja, kdor se sam vozi.« »Zakaj ne? Vožnja je eno, v Rimu pa drugo. Če to ne gre, bova morala pač oba doma ostati. Saj si sam dejal: ali pojdeva oba ali pa nobeden.« »Oba pojdeva pa je!« se je vnel Lojz. »Naj bo, kakor hoče: šla bova! Le meni prepusti vso reč; bom že uredil, da bo prav.« (Dalje sledi) Letalo za angleškega kralja Angleški kralj Jurij bo v kratkem dobil letalo, ki bo njegova osebna last in bo v njem prostora za 18 potnikov. Letalo je tipa Havilland-Flamingo ter bo letelo s brzino 400 km na uro. Stroški so preračunani na 100.000 funtov. Tudi doslej je imel kralj Jurij VI. zasebno letalo, bilo pa je premajhno; imelo je namreč samo štiri sedeže. Kričeča listnica Neki varšavski inženir je izumil listnico, ki za-vrešči, če jo kdo krade. Samo lastnik ve, kje j« na listnici gumb, s katerim je mogoče to vreščanje preprečiti. N®¥reasms prašek za prašiče. Vsak kmetovalec si z Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. Prašek za pomnožite/ in izboljšanje mleka ter izvrstno hranilno in re-dilno sredstvo za gov»-do. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov njv-prej 12 din. Moštna esenca Mostla za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 12 din. Za boljše izrabljanje poštnine priporočamo* da naroči eden za več sosedov skupaj. Pravi Redin, Mlekin in Mostin se dobi samo % napisi Redin, Mlekin* Mostin ter ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica. 106 MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda ▼ malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave., doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja. SLUŽBE: Majer srednjih let, po možnosti brez otrok, in ki se razume tudi nekaj na vrtnarstvo, se ¿če za manjše posestvo v Ptuju. Vprašati: Restavracija Berlič, Ptuj. 181 Iščem pridnega viničarja. s 4—5 delovnimi močmi. Plača 3000 din letno. Petar J. Miovič, Maribor, Aleksandrova 57. 174 Pridna dekla in hlapec dobita službo takoj. Košič Jurij, Gornja Rečica 89 nad Laškim. 16S Ofer, 2—3 delovne moči, se sprejme pri g. švarc, Košaki 36, Maribor. 167 Viničarja (majerja), mlajša zakonca, eventualno z enim otrokom, samo poštenega, z dobrimi spričevali, ki razume dobro vinogradništvo in sadjarstvo, sprejmem na manjše posestvo pri Mariboru. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja pod »Stalno 183«. POSESTVA: Vinograd, tričetrt joha žlahtne trte na Spod. Grušovju, četrt ure od državne ceste med Konjicami in Slov. Bistrico, se proda. — Drugače iščemo upokojenca, ki bi nadzoroval delo v vinogradu proti čednemu stanovanju v hiši. Ponudbe na M. Spindler, Ljubljana, Gledališka 10. 180 Radi starosti se odda malo posestvo v najem ali na polovico. Zrkovci 24 pri Mariboru._172 8. februarja ob pol deveti uri se vrši pri okrajnem sodišču v Ptuju sodna dražba posestva Gojčič Ane iz Starš, hiiš. št. 33. CeniLna vrednost 20.159.—, najmanjši ponudek din 13.440.—, va-dij znaša 2.016.—. Informacije na sodišču v Ptuju ali v pisarni dr. Senkoviča, odvetnika v Mariboru. 177 RAZNO: Da se more vsakdo toplo in vendar poceni obleči, smo znižali cene zimskemu blagu. Pohitite z nakupom, dokler traja zaloga, in zadovoljni boste. Priporoča se Josip Tušak, trgovina, Sveti Anton v Slov, goricah._176 Sadna drevesa kupite najugodneje v Drevesnici Šauperl, Sv. Barbara pri Mariboru._161 Moštna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.___ Priporoča se Itupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1427 žične vložke, vse tapetniške izdelke in ves tapetniški pribor kupite najceneje pri »Obnova« F, Novak, Jurčičeva 6. _ 80 Kleparsko orodje se proda (je Wulstenmaschine in Sickenmaschine). Izve se v upravi »Slov. gospodarja«. _ 173 Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tnhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. Ana Stuhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. 1436 »Jablus« za jabolčnik! Ako boste imeli pijače za domačo uporabo premalo, ako je Vaš sadjevec kisel, vse to si lahko pomagate, ako naročite priznano snov »Jablus«, iz katere napravite poceni izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez da rabite naravnega sadjevca. »Jablus« je sedaj tako vsestransko izpopolnjen, da vsebuje vse snovi naravnega sadjevca in se iz borno da mešati z vsako drugo pijačo. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53—, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.—, 300 litrov 182,— din. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Jablus«, Podčetrtek. 184 Vsem,, hi siomšeKa Častijo, priporočamo: Vreže: Slomšekove šmarnice, vez. 28 din. M. Lendovšek: A. M. Slomšeka zbrani spisi, 6. knjiga, pridige osnovane, vez. 20 din. A. M. Slomšek: Življenja srečen pot, fantovski molitvenik, vez. v platno z rdečo obrezo 14 din, vez. v platno z zlato obrezo 20 din, vez. v usnje z zlato obrezo 30 din, finejše usnje 40 din. A. M. Slomšek: Cvetke, nauki za dekleta in sprejmnica za Marijino družbo, 1 din. Slomšekove podobice, enobarvne 100 kom. 10 din, 1 kom. 0.25 din; večbarvne 100 kom. 30 din, 1 kom 0.50 din; z življenjepisom na četrti strani 1 kom. 0.50 din. Slomšekove slike, stenske, večbarvne, 37 X 28 cm, kom. 10 din. Slomšekove slike v kovin, okvirju, 17 X 12 cm 12 din, 14 X 10 cm 9 din, 7 X 7 cm 5 din. Slomšekove svetinjice (na drugi strani Marija Pomagaj na Brezjah), male kom. 0.50 din, večje kom. 1 din. Slomšekove razglednice, enobarvne kom. 0.75 din, večbarvne kom. 2 din. Erjavec: Slomšekovi zbrani spisi za mladino, kart. 18 din, vez. 25 din. Brumen V.: Blaže in Nežica, kulturno pedagoški pomen Slom-šekovega dela, broš. 15 din. Dr. Ft. Kovačioj. A. M, Slomšek (srfeskohrvafska izdaja, latinjca in cirilica), prevedla S. Airtič, broš. 3 din, Boje E.: Slomšek naš duhovni vrtnar, broš. 12 din. Spindler Fr. S.: Jezus, blagoslovi nas, Slomšekove pesmi pri blagoslovu in pred pridigo, namenjene ljudskemu petju v cerkvi (z notami), 5 din. Goričar: Slomšekov rodovnik, broš. 10 din. »Kraljestvo božje«, mesečnik, glasilo Slomšekove družine. List prinaša sestavke o Slomšeku in poroča o delu za Slomšekovo beatifikacijo. Letna naročnina 15 din. Vse naročajte v rni sv. Maribor—Ptuj 1 a. -r Pozor! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem začel izdelovati vsakovrstno namizno olje. Semena zamenjam z najfinejšim oljem. Stranke, ki hočejo izdelati olje iz prinešenega semena, se to izvrši v najkrajšem času, tako da zamorejo na izdelke počakati. Petovar, Sv. Lenart v Slov. goricah. 182 Rani rdeči ventlinc — ali ga poznate ? Poleg tega, da bogato rodi, da tudi dokaj dobro vinsko kapljico. Naročite tudi Vi te sorte! Na zalogi imamo tudi še druge sorte trsnega izbora, korenjake, sadno drevje, sadne divjake in nizke vrtnice. Trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfank v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1303 Radio-aparat in lovsko puško zamenjam za čebele in panje. Jenko Metod, Hrastnik ob Savi. 175 Dentist-tehnik Heric Ludovik jzvršuje za zobno zdravilstvo in zobno tehniko vsa zobozdravniška in zobotehniška dela v Kuršincih št. 34 pri Mali Nedelji. Cene solidne. Pregled in informacije brezplačno. 131 Po tako nizkih cenah še niso bila nikdar prvovrstna kolesa in šivalni stroji kot letos. Pišite po cenik! šket, Vransko. 92 Trsne škarje znamke Kunde in druge znamke, cepilne nože, škropilnice za vinograde »Jesser-nigg«, škropilnice za sadno drevje, bambusove cevi in vse druge posamezne dele za škropilnice, dobite že za letošnjo sezono v trgovini z že-leznino Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve, po jako zmernih cenah. 169 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. trs-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po ceniti! 1453 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Jesen, zima! — Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje peri- lo, 128 din. — Reklamni paket serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo, v najlepši sestavi, paket 130 din. — Dalje Specialni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo, za izjemno ceno 150 din. — Paket nerija »Z«, vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč, in Bicer: »Z/l« 130 din, »Z/2« 160 din, »Z/3« 300 din, »Z/4« 250 din, »Z/5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 dih. Trgovcem popust! Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Neštete priznanj odjemalcem na razpolago. Pišite še danes: »Razpcšiljalnici Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo i» ugodne cene! za ccrhev in <2om kupujte v prodajalnah Tisharnc sv. Cirila Maribor— Ptuj Ženin — nevesta! Najceneje in dobro bosta postrežena v mamrfak-tunsi trgovini 102 L Preac, Maribor, Glavni trg 13 Ženini in neveste! 16 Poročne prstane iz zlata, srebra in dublea kupite najceneje pri nrarja K. Ackcrmann, PluJ, Krekova uL 1 Wincka frfil Cepiči najplemenitej- misiiu 11 su. gih vrst ter ijjua b koreniaki Kober 5 BB, Teleki 8 B, Ri paria in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno dobavlja Prca JggpslocEnsfea trsnlca, Banrcar 1761 Zahtevajte cenike! Nailepše in nafroveišc fzorce za re£na delo, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 1 Za novoporočence! PodgUrnik» sa n» postelj od din SS*— dulje, peroik« (tubente) od dia 100'— dalj« posteljno perje od din — dalje t »eJiki tebiri 89 dobite pri „Luna"Maribor, lino Olsmi trg84 GRAMOFONSKE PLOŠČE od 26 din naprej dobite pri Ackermann R, Ptuj, Krekova ulica št L Zahtevajte cenik! IT Hranilnico Dravshe banoil cr Centralo : Maribor Podružnico: Cclfc t lastni novt palaCi na ogla nasproti poste, prej Jn2noSto- Gosposke-SIovenshe ulice. 27 tersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. NaftoolJ varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. * C iiniiiiimiiiii V S A. K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZÀVÀMU]E SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ii E 83 VZAJEMNI ZAVAROVALA! ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! nafbolfe In najvarnefe pri SpodnlcSlajcrshl Ifudshi Maribora Gosposka ulica 23 Ulica 10. ohtobra regislrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. ■■■■ Tiskar: Tiskarna »v. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin t Mariboru — Urednik J&niut Goleč, novinar v Maritoru — IsdajateU: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru