Metoda pozitivne spodbude s semaforji v razredni skupnosti ob neželenem vedenju Mojca Strgar, učiteljica naravoslovja in strokovnih modulov naravovarstva, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola Dijaki nižjega poklicnega izobraževanja (NPI) prihajajo iz manj spodbudnega socialnega in ekonomskega okolja. To so dijaki, ki se pogosto soočajo z neželenimi vedenjskimi vzor- ci, delo z njimi pa predstavlja velik izziv, saj so v odnosu do avtoritete učitelja odklonilni. To vodi v povečevanje neopravičenih odsotnosti pri pouku, v končni fazi pa celo do izpisa ali izključitve dijaka iz izobraževanja. Da bi te dijake motivirali in spodbudili k aktivnemu vključevanju v šolsko okolje ter spodbudili spremembo neželenih k želenim vedenjskim vzorcem, smo vpeljali metodo pozitivne spodbude s semaforji. Vedenje vsakega dijaka smo mesečno ocenjevali z zeleno, rumeno in rdečo barvo. Pri ocenjevanju, ki smo ga opravi- li skupaj z dijaki razredne skupnosti, smo upoštevali število neopravičenih ur, opravljene domače naloge, pohvale in izboljšave. Z vpeljavo metode smo dosegli izboljšanje razredne klime in motivirali dijake, da so aktivno sodelovali pri pouku ter se medsebojno spodbujali k pozitivnemu vedenju. Teoretična izhodišča za vpeljavo metode vedenju posameznika, s čimer dosežemo, da do- Vedenje zajema vsako aktivnost nekega živega jame, da njegovo vedenje ni sprejemljivo in ga ne bitja (Cooper, Heron in Heward 2007). Vsako ve- bomo tolerirali. Na koncu predvidevamo, bolje re- denje – želeno in neželeno – je naučeno in ima čeno, upamo, da bo posameznik z vedenjem pre- svojo vlogo, npr. otrok s svojim vedenjem (npr. nehal (McCord 1995; Shores in sod. 1993). jokom) doseže, da dobi igračo. Z izrazom nežele- no vedenje (tudi moteče vedenje) običajno opre- Alternativo temu pristopu predstavlja vzpostavitev delimo vsako vedenje, ki ni skladno z razvojno učnega okolja, kjer učence oz. dijake neposredno stopnjo posameznika ter kulturnimi pričakovanji učimo želenega vedenja in jim dajemo možnosti (Blair in Fox, 2011). izboljšave. Podpora pozitivnemu vedenju (PPV) je celovit, proaktivni pristop, ki si prizadeva ustvariti Kobolt (2010) je v svoji raziskavi ugotovila, da pe- celovite spremembe pri posameznikih z nežele- dagoški delavci kot najbolj moteče vedenje opre- nim vedenjem. Pristop vključuje identifikacijo na- delijo: uničevanje šolskega inventarja, verbalno mena neželenega vedenja, učenje alternativnih in neverbalno izzivanje vrstnikov, ugovarjanje odzivov, ki zajemajo isti namen kot neželeno vede- pedagoškim delavcem ter odvračanje sošolcev nje, dosledno nagrajevanje pozitivnega vedenja, od dela. Kot vzroke za takšno vedenje pedagoški zmanjšanje nagrade ob neželenem vedenju ter delavci opisujejo slabe delovne navade, pomanj- minimalizacijo fizioloških, okoljskih in učnih ele- kanje želje po učenju ter nevzgojenost. mentov, ki sprožijo neželeno vedenje (Carr in sod. 2002; Sugai 2007). Pomembno je zavedanje, da so nekatere oblike motečega vedenja širše družbeno nesprejemljive PPV v šolah preprečuje neželeno vedenje in spod- (na primer fizična agresija, mučenje živali), ne- buja želeno, pozitivno vedenje. Pristop predvideva katere pa so odvisne od specifičnega socialnega uporabo jasnih, enostavnih in konsistentnih pravil, okolja. Tako je lahko nezainteresiranost učenca ki zajemajo pričakovano vedenje in vključujejo ta- oziroma dijaka med šolsko uro nesprejemljivo kojšnje odzive na neželeno vedenje. Smiselno je, vedenje le za določene učitelje, za druge pa je da je v vpeljavo vključena celotna šola, ki si zastavi sprejemljivo. Prav iz teh razlik izhajajo težave pri 3 do 5 skupnih pričakovanih vedenj. Pravila zasta- konsistentnosti izvajanja ukrepov ob neželenem vimo na način, ki predvidi pozitiven prizvok, npr. vedenju (Vec 2011). »Pogovarjamo se tiho.« namesto »Ne kričimo!«. Po- zitivno vedenje učencev oz. dijakov prepoznamo in V preteklosti se je večinoma vse ukrepe v primerih ga nagradimo. Hkrati pa še vedno ohranimo šol- neželenega vedenja usmerjalo predvsem v posle- ska pravila in z njimi povezane disciplinske ukrepe. dice takega vedenja, kot ukrep pa se je uporabljala Ob tem se učitelje spodbuja, da se na vedenjske kazen (Horner in sod. 2002). Tak pristop temelji na težave odzivajo podobno kot pri učnih zadevah: s stopnjevanju kazni ob ponavljajočem motečem popravki in poučevanjem (Benedict in sod. 2007). 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO V šoli je smiselno vzpostaviti tridelni model po- bude. Gre za obliko sprotnega preverjanja vedenja zitivne vedenjske podpore. Prva stopnja modela in dela dijakov ob pozitivni spodbudi (nagrada). zajema preventivni nivo z univerzalnim progra- Cilj metode je zmanjšanje neželenih oblik vede- mom in ukrepi šole (šolska pravila, nagrajevanje). nja znotraj razredne skupnosti ter vzpostavljanje Učenci oz. dijaki z večjimi vedenjskimi težavami spodbudnega in podpornega okolja znotraj ra- pa naj bodo vključeni v specializirane skupinske zredne skupnosti. Čeprav so bili sprva posamezni programe (sekundarna preventiva) in specializi- dijaki do metode odklonilni, se je sčasoma meto- rane individualizirane programe (terciarna pre- da znotraj razredne skupnosti dodobra usidrala in ventiva) (Sugai 2007). dijaki so sprotno preverjanje in ocenjevanje dela v razredu težko pričakovali. Metoda pozitivne spodbude s semaforji v šoli Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljublja- Metodo so kolektivu predstavili strokovni delavci na, Živilska šola, izvajamo program NPI pomočnik Centra Janeza Levca (Matej Rovšek, Matjaž Knez, v biotehniki in oskrbi. V program NPI se lahko vpi- Boštjan Kotnik) v sklopu daljšega izobraževanja šejo vsi, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost na šoli, skupaj pa smo delo tudi nekajkrat evalvi- in hkrati uspešno zaključili najmanj sedmi razred rali. Metoda pozitivne vedenjske metode temelji osnovne šole (program devetletke) ali pa so za- na enostavnem sprotnem preverjanju dela dija- ključili osnovno šolo v prilagojenem programu kov in podeljevanju ocen v obliki krogcev, ki pred- z nižjim izobrazbenim standardom (Razpis v SŠ, stavljajo barve semaforja (rdeča, rumena, zelena). 2020). Vsakega dijaka smo skupaj z dijaki ocenili indivi- dualno. V programe NPI se pogosto vpisujejo dijaki s spe- cifičnimi učnimi težavami, dijaki iz družin z niž- Kriteriji ocenjevanja so vključevali: število neo- jim socio-ekonomskim statusom, dijaki staršev z pravičenih ur v preteklem obdobju, število ne- nižjim izobrazbenim statusom, dijaki tujcev in po- opravljenih oz. opravljenih domačih nalog in v dobno. Nezanemarljivo ni niti dejstvo, da ima sko- eAsistentu zabeležene pohvale oz. predlogi za raj četrtina vseh dijakov v NPI odločbo o usmeri- izboljšave, ki so jih sproti zabeležili učitelji, ki v ra- tvi. Vsi ti dejavniki vplivajo tudi na klimo v razre- zredu poučujejo. Pohvale so običajno vključevale dni in šolski skupnosti, pogosto moteče vedenje pohvalo za aktivno delo pri uri, pohvalo za pomoč pa vpliva na učni proces pri različnih predmetih. sošolcem in podobno, izboljšave pa zapis o neak- Dokazano je, da dijaki v poklicnem in srednjem tivnosti pri uri, zamujanje, nepripravljene potreb- strokovnem izobraževanju ob pojavu učnih težav ščine, prehranjevanje pri pouku in podobno. le redko poiščejo pomoč. Na težave jih običajno opozorijo razredniki in učitelji, ki dijaka poučuje- Kriterije so prvo uro uvedbe metode skupaj z jo, pomembna je tudi vloga staršev in svetovalnih razredničarko in svetovalno službo zastavili di- delavcev (Grašič in sod. 2010). jaki sami. Pri tem je zanimivo dejstvo, da so bili pri njihovem oblikovanju zelo strogi. Zeleno bar- 1.1 Vpeljava metode v razredno skupnost vo je tako dobil dijak, ki ni imel vpisov izboljšav, Prav zaradi tega smo v okviru razredne skupnosti je imel zapise pohval, ni imel neopravičenih ur in 1. pd vpeljali metodo semaforne pozitivne spod- je opravil vse domače naloge. Rumeno barvo je Prikaz načina vrednotenja s semaforno podporo (podeljevanje barv semaforja). 42 Didakta dobil vsak, ki je imel do 2 vpisa izboljšav (brez po- vo bom zelena!«. Najbolj »zeleni« dijaki so ob na- hval), do 3 neopravičene ure ter do 3 neopravljene povedanih odsotnostih celo prosili, da se metoda domače naloge. Rdečo barvo pa je dobil vsak, ki ne izvede na dan, ko jih ni, ker želijo biti prisotni. je imel več kot 3 izboljšave, nič pohval, več kot 3 neopravičene ure ter več kot 3 neopravljene do- Večji izziv pa je bil na aktivno vključevanje pripraviti mače naloge. Kriterije smo med šolskim letom tiste, pri katerih smo želeli spremembo motečega tudi prilagajali. Dijak, ki je prejel več pohval kot vedenja. To so hkrati dijaki, ki so na začetku kazali izboljšav, je bil še vedno ocenjen z zeleno, s čimer bolj odklonilen odnos do metode. Njihovi odzivi na smo še dodatno spodbudili prejemanje pohval in začetku so bili pogosto: »To je kar nekaj!«, »To je za možnost popravljanja vedenja. otroke!«. S temi dijaki smo na mesečnih evalvacijah skupaj z razredom skušali ustvariti podporno okolje, Evalvacijo smo vedno opravljali v razredni sku- prilagojeno prav njim. Tako smo dijaku, ki je bil sprva pnosti, pri tem so s svojim glasom sodelovali vsi vedno rdeč, ker ni opravljal domačih nalog, dodelili dijaki. Evalvacija je potekala enkrat mesečno. Vsi, pomoč sošolke, ki ga je spodbujala (in nadzorovala), ki so bili ocenjeni z zelenim krogcem, so dobili da sta domačo nalogo opravila skupaj. Dijaku, ki je tudi pripadajočo nagrado. Ta se je razlikovala od s svojim odhodom iz šolskega prostora v času tra- meseca do meseca in ni bila vnaprej znana (npr. janja pouka kršil šolska pravila in pogosto zamujal kinder jajčki, čokoladica itd.). Dijaki, ki so se v oce- k uram, je pomagala sošolka, ki ga je vedno, ko je njevalnem obdobju odrezali slabše, so pridobili želel iti po svoje, motivirala, da je ostal z razredom rumeno ali rdečo barvo. Take dijake smo motivi- in pri pouku. Pri več dijakih smo kot nagrado upora- rali, da se v prihodnjem obdobju izboljšajo. bili tudi izbris določenega števila neopravičenih ur, če je dijak dosegel zeleno barvo. Vsi ti »bonusi« so Pri tem smo pristopali čim bolj individualno in najtežavnejše dijake vodili v spremembe vedenja in upoštevali napredek dijaka kot posameznika. Kot njihov trud, da dosežejo zeleno barvo. Njihovi odzivi smo že na začetku predvidevali, so dijaki, ki so ob lastnem napredku so bili boljši kot na začetku, že na začetku kazali manj moteče vedenje, svoje npr.: »Profesorica, ste videli – niti ene neopravičene vedenje še izboljšali in brez večjih težav dosegali ta mesec. Zdaj pa bom zelen in se izbrišejo tudi 3 zeleno barvo. Odzivi teh dijakov so bili od začetka neopravičene ure za nazaj!«; »Profesorica, ta mesec izvajanja metode pozitivni, najpogostejši so bili: bom zelen in ne bo ukrepa zaradi neopravičenih!«, »Profesorica, kdaj bodo spet semaforčki?«; »Pro- »Profesorica, ste videli pohvalo profesorice za angle- sim, povejte, ali bom ta mesec tudi zelena?; »Ta ščino?«; »Že cel mesec nisem zamudil na prakso – mesec sem opravila vse domače naloge – zagoto- tokrat bom zelen!«. 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Vpeljava metode v digitalno okolje (delo na da- pozitiven zaključek leta komentiral z besedami: ljavo) »Nikoli si nisem predstavljal, da lahko šolsko leto Metodo smo nadaljevali tudi v času dela na da- zaključim brez popravnega izpita! Moj oči ne bo ljavo, kar je predstavljalo dodaten izziv, saj je bilo verjel.«. potrebno dijake motivirati brez fizične nagrade in osebnega stika. Sprva smo sicer sklepali, da se- Pozitivna stran izvajanja metode pozitivne spod- maforji v tem obdobju dijakom ne bodo predsta- bude se izkazuje tako pri delu dijaka kot tudi ra- vljali motivacije za delo, zato je v prvem mesecu zrednika. Razrednik z izvajanjem metode dobiva dela na daljavo nismo izvajali. Slaba odzivnost di- sprotno podobo dela vsakega dijaka (individual- jakov nas je spodbudila, da metodo preizkusimo ni pristop), kar vpliva na pravočasno prepoznavo tudi v digitalnem okolju, kjer je povečala odziv- učnih težav dijaka ter odzivanje nanje. Hkrati z nost dijakov. izvajanjem metode razrednik lažje doseže večjo razredno povezanost. Dijaki so z veseljem podpi- Dijake smo v času dela na daljavo ocenjevali gle- rali svoje sošolce na poti do zelene barve – zago- de na opravljanje obveznosti na daljavo pri po- tovljena je bila tudi končna nagrada ob napredku sameznih predmetih. Kriterij je vključeval število vseh, in sicer zaključni sladoled/pijača v centru predmetov, kjer so dijaki opravili vse tedenske Ljubljane. obveznosti, opravljene domače naloge ter mo- rebitne zapise pohval ali izboljšav pri posame- V prihodnje bomo z izvajanjem metode še nada- znih predmetih. Pohvale so običajno vključevale ljevali – v omenjeni razredni skupnosti ter v priha- izjemno odzivnost dijakov, pravočasnost oddaje jajočih generacijah 1. letnikov NPI. V primeru dela nalog in podobno. Izboljšave so vključevale pred- na daljavo je ključen razmislek o pozitivni podpo- vsem neodzivnost, zamujanje pri oddaji, kopira- ri, ki bo motivirala dijake na daljavo, zlasti ob pred- nje izdelkov in podobno. Največ težav je bilo sicer postavki, da podpore ne bodo dobili doma. pri predmetih, kjer dijaki v šoli ne pišejo, npr. špor- tna vzgoja. Evalvacije stanja so potekale »v živo« preko sple- Viri in literatura Benedict, E. A., Homer, R. H. , Squires, J. K. Assessment and im- tne aplikacije ZOOM v sklopu razredne ure. V plementation of positive behavior support in preschools. Topics obdobju, preden smo uvedli »semaforje na da- in Early Childhood Special Education. 2007. št. 3 (letn. 27), str. 174–192. ljavo«, je bila odzivnost dijakov pri posameznih Blair, K. S., Fox, L. Blair, K.C., Fox, L. Facilitating Individualized In- predmetih praktično nična, nato se je povečala. terventions to Address Challenging Behavior: Toolkit. Minneapo- lis, MN. 2012. Pri dijakih, kjer so bile težave z motivacijo večje, Carr, E. G., Dunlap, G., Horner, R. H., Koegel, R. L., Turnbull, Satlor, oz. so bile težave dijakov povezane s slabo digital- W., Anderson, J. L., Albin, R. W., Koegel, L. K., Fox, L. Positive Be- havior Support: Evolution of Applied Science. Journal of Positive no pismenostjo, smo kriterije (podobno kot v šoli) Behavior Interventions. 2002. št. 1 (letn. 4), str. 4–16. prilagajali tako, da smo dijaku tedensko določili Cooper, J. O., Heron, T. E., Heward, W. L. Applied Behavior Analysis. New Yersey: Pearson/Merrill-Prentice Hall. 2007. nabor obveznosti, ki jih je moral opraviti, da je bil Kobolt, A. Moteče vedenje v naših šolah in odzivi pedagoških de- ocenjen z zeleno barvo. Sprotno opravljanje obve- lavcev. [Online] ZRSS. [Citirano 10.8.2020, 18:15]. 2010. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.zrss.si/gradiva/socialno-uce- znosti je potekalo s pomočjo posebne tabele, ki nje/starejse-gradivo-15-16/03-vedenjsko-izstopajoc-ucenec-v-ra- so jo izpolnjevali izvajalci predmetov vsak teden. zredu.doc Grašič, A., Kavler, M., Magaja, L., Lipec Stopar, M., Bregar Golobič, K., Čačinovič Vogrinčič, G., Janželj, L. Težave dijakov pri učenju v Ponovno je bilo največ težav z odklonilnim odno- poklicnem in strokovnem izobraževanju: opredelitev, prepozna- vanje, oblike in mreža pomoči. Analiza stanja. [Online] MZŠŠ RS, som pri dijakih, ki tudi v razredu potrebujejo do- Ljubljana. [Citirano 10.8.2020, 19:10]. 2010. Pridobljeno 6. 8. 2020 datno spodbudo in so bili tudi sicer na daljavo sla- s http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/Publikacije/Teza- ve_dijakov_pri_ucenju_raziskovalno_porocilo.pdf bo odzivni. Pri teh dijakih sta tedensko obveznost Horner, R. H, Carr, E. G., Strain, P. S., Todd, A. W., Reed, H. K. Pro- sproti preverjali tako razredničarka kot svetovalna blem Behavior Interventions for Young Children with Autism: A Research Synthesis. Journal of Autism and Developmental Di- služba (s telefonskimi klici), s čimer smo dijake sorders. 2002, št. 5 (letn. 32), str. 423–446. sproti spodbujali, da opravijo dogovorjeno. McCord, J. Coercion and punishment in long-term perspective. New York: Cambridge University Press. 1995. Razpis v SŠ. [Online]. Gov.si: Objavljen je Razpis za vpis v srednje- Zaključek šolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2020/21. [Za- dnja sprememba: 20.1.2020]. [Citirano: 10.8.2020, 18:00]. Dostopno Pri večini dijakov smo opazili napredek. Večina jih na spletnem naslovu: https://www.gov.si/novice/2020-01-20-obja- je dosegla zeleno barvo in uspešno zaključila le- vljen-je-razpis-za-vpis-v-srednjesolske-programe-in-dijaske-do- move-za-solsko-leto-202021/ tnik. Spodbudno je predvsem dejstvo, da so bili Shores, R. E., Jack, S. L., Gunter, P. L., Ellis, D. N., DeBriere, T. J., & ob koncu šolskega leta (pa tudi 1. ocenjevalnega Wehby, J. H. Classroom interactions of children with behavior di- sorders. Journal of Emotional and Behavioral Disorders, 1993, št. obdobja) pozitivni dijaki ponavljalci, ki so bili na 1 (letn. 1), str. 27–39. začetku leta problematični zaradi neopravičenih Sugai, G., Horner, R. R. A Promising Approach for Expanding and Sustaining School-Wide Positive Behavior Support. School ur, pomanjkanja motivacije za šolo in vzgojnih Psychology Review. 2006, št. 2 (letn. 35), str. 245-259. ukrepov. Zlasti zgovorna je izjava enega najbolj Vec, T. Moteče vedenje: Ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj vpli- vajo. Disturbing behaviour: Background and the basic factors. problematičnih dijakov, ki je letnik ponavljal in je Socialna pedagogika. 2011, št. 2 (letn. 15), str. 126 – 152. 44 Didakta