DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER , y y NO. 280. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, NOVEMBER 29th, 1930. LETO XXXII. —VOL. XXXII. 2(Metni zrakoplovec se je rešil s padcem 10,000 čevljev navzdol San Diego, Cal., 28. novembra. Gerald Nettleton, 20 letni mladenič, doma v Toledo, Ohio, ki je skušal ustvariti nov rekord za zrakoplovstvo, je včeraj komaj ušel smrti, ko se je njegov zrakoplov v Pine Valley ponesrečil. Nettleton je še ob pravem času si privezal rešilni parachute ko se je nahajal v višini 10,000 čevljev, in z rešilnim pa-rachutom srečno dospel na zemljo. Zrakoplov je plaval naprej in eno miljo od prostora, kjer ga je mladi zrakoplovec zapustil, je treščil zrakoplov na tla in bil popolnoma razbit. Ko je Nettleton šel v zrak z zrakoplovom, je bilo krasno vreme. Takoj potem pa je nastala gosta megla in snežni zameti, kar je povzročilo, da stroji zrakoplova niso pravilno delovali. Mladič se je boril in boril, pa je končno sprevidel, da ne bo zmagal proti vremenski nepriliki. Pripovedoval je, da ko se je s parachutom spustil na tla, da ni videl zemlje, dokler ni bil kakih 200 čevljev oddaljen od nje. Padal je iz višine 10,000 čevljev dobri dve minuti. Rekel je, da ga je bilo nekoliko strah, toda prepričan je bil, da pride srečno na "trdna tla." -o- 'Javni sovražniki' so oni, ki kratijo delavcem plače Washington, 28. novembra. William Green, predsednik American Federation of Labor, je danes označil kot "javne sovražnike" Amerike vse one, ki izkoriščajo današnje slabe čase in znižujejo plačo svojim uslužbencem. Manjše plače povzročajo, da imajo ljudje manj denarja za Potrošiti, da imajo tovarne same manj naročil in da je seveda pri tem marfjši zaslužek. Vse blago, Proizvajano v tovarnah, je ravno tako drago kot pred leti, toda delavci mnogo manj zaslužijo in pri gospodarski depresiji, ki vlada, sedaj, ko je toliko brezposelnih, seveda tudi manj potrošijo. Green je izjavil, da je pa-triotična dolžnost vseh ameriških delavcev upirati se kapitalistom, ki izkoriščajo sedanje razmere in znižujejo plače. Te znižane plače so v veliki meri odgovorne, da vladajo tako slabe delavske razmere. Zajčja večerja Opozarjamo še enkrat cenjeno ■iavnost, da kdor hoče pokusiti dobro zajčjo pečenko, naj pride nocoj zvečer v Grdinovo dvorano, kjer bo dobil fino zajčjo pečenko. St. Clair Rifle Club, organizacija naših slovenskih strelcev in jagrov, jo priredi. Tajcev bo dovolj za 2,000 ljudi. Le pridite! 10,000 kosil Razne dobrodelne družbe v mestu so na Zahvalni dan bo-Sato pogostile 10,000 potrebnih družin. Vsaka družina je dobila basket živil, vreden $2.50. Društvo Kras Nocoj zvečer, 29. novembra. Priredi društvo Kras št. 8 S. D. lep zabaven večer za vse svo-Je člane in članice, pa tudi za ^Ugo občinstvo, ki želi v resni-dobre zabave Pričakuje se Vseh 500 članov, da se gotovo l,deležijo. In zabava bo v resni-ci Prvovrstna, kot je niste že dolgo časa imeli. Le pridite, sto-boste dobro narodu, sebi in Vsej javnosti. Ameriška javnost o novi slovenski cerkvi fare sv. Vida lepo poroča The Cleyeland Plain Dealer prinaša včeraj jako lep opis slav-nesti p o k 1 a d a n j a vogelnega kamna nove cerkve sv. Vida. Mi smo slavnost opisali že včeraj, j toda v poročilu angleškega lista so gotove točke, ki so častne za naš narod, in o katerih je dobro, da jih zna naš narod, da vemo, I kako nas znajo drugi ceniti. Poroča "Plain Dealer:" Nova cev-; kev sv. Vida bo krasno poslopje, j ki bo veljalo $250,000. V glavnem delu nove cerkve bo 1,050 ! sedežev, ob straneh pa za na- j daljnih 400 oseb. Rev. Ponikvar pričakuje, da bo nova cerkev gotova v septembru prihodnjega1 leta. Poleg cerkve bo postavljeno tudi novo župnišče. Rev. John J. Oman je imel krasen govor v slovenskem jeziku v stari cerkvi, dočim je škof Schrembs govoril v angleščini. 100 slovenskih deklic, lepo belo oblečenih je podelilo škofu častno spremstvu v sanktuariju. škof jih je prijazno pozdravil in dal svoj blagoslov. škof Schrembs je krasno govoril navzočim faranom. Izjavil je tekoin svojega govora, da bo nova cerkev krasna spomenica katoliške vere, kateri pripadajo Slovenci nad 1,000 let. Slovenci so najbolj napredna skupina narodnosti v Clevelandu. Kjer je napredek, na društvenem, cerkvenem ali narodnem polju, tam so gotovo Slovenci zraven. Slovenci so narod, na katere je Amerika ponosna, dasi so mal narod po številu, toda po aktivnosti in duhu in razumu so veliki!" To so lepe besede katoliškega škofa, ki je Nemec po rodu, toda visoko ceni našo slovensko zavest, in pri tem, da prinašajo njegove besede angleški časopisi, nas bodo znali ceniti tudi Amerikanci in druge narodnosti. Lahko smo hvaležni lepim besedam našega škofa. Naredil nam je lep ugled v javnosti. -o- Vogelni kamen Fotografijo, katero posnetek prinašamo danes na prvi strani lista, je izdelal Mr. Paul Trentel, 1117 E. 61 st St. Mr. Trentel je vzel več raznovrstnih slik, in če se oglasite pri njem, lahko dobite za malo ceno sliko tega pomembnega dogodka v slovenski naselbini. Njegova telefon številka je ENdicott 3847. štirje cekini Mr. John Potokar, lastnik slovenske izdelovalnice mehkih pijač je na seji Slovenskega radio kluba sinoči izjavil, da ne bo daroval 25 zabojev svoje fine meh-! ke pijače, pač pa bo dal štiri cekine po pet dolarjev, kar je se- j veda še boljše. Vest iz domovine Mrs. Pepca Mandel, soproga Mr. Krist Mandelna, je dobila v i petek vest iz domovine, da ji je v vasi Vesela Gora, fara št. Rupert na Dolenjskem preminul njen ljubi brat Janez. Prav globoko sožalje vsem preostalim sorodnikom. Zgubljen denar V četrtek zvečer se je v Nor-j wood gledališču zgubila večja j svota denarja, deloma v gotovini, deloma v čekih. Nagrado dobi, kdor prinese, oziroma vrne denar v urad tega lista. V bolnico Jos. želetova ambulanca je odpeljala v Lake Side bolnico rojaka Joe Može, ki stanuje na 1044 E. 70th St. Podvreči se bo moral težki operaciji. Kako je narod skrbel za Slovenska banka je pri-svoje brezposelne, pravi jena, da začne s hra-Oblasti so na dela nilnim klubom za Božič Zakaj bi morali biti hvaležni i na pretekli Zahvalni dan? Pet milijonov oseb, ki so brez dela, ; ni moglo biti hvaležnih, in teh pet milijonov moških in žensk ima družine, tako da se lahko! njen v reče, da trpi pomanjkanje danes j klubu." Slovenska banka, The North American Trust Co. je te dni razposlala svojim prijateljem, ki so znali hraniti denar, nad $100, 000, kateri denar je bil prihra-takozvanem "božičnem Kljub neravno dobrim V četrtek poooldne se je vršilo slovesno polaganje vogelnega kamna nove slovenske cerkve sv. Vida v Clevelandu. Slika nam kaž4e prizor v trenutku, ko je škof Rt. Rev. Joseph Schrembs položil vogelni kamen. Sliko je vzel naš mladi rojak Paul Trentel, 1117 E. 61st St., pri katerem se lahko dobijo še mnoge druge slike, ki so bile vzete pretekli četrtek pri pokladanju vogelnega kamna. Kako je Cleveland praznoval Zahvalni dan Marsikdo brezposelnih v mestu si bo zapomnil Zahvalni dan letošnjega leta. Dobil je kosilo, dobro in obilno kosilo, katerega ni nikdar pričakoval. George Dallas, lastnik restavranta na 6. cesti, blizu mestnega avditorija, je na ta dan nasitil 7.500 oseb, in bi jih še več, toda zmanjkalo mu je vsega. Mr. Dallas je najel 132 strežnikov in kuharjev in kuharic ter strežnic, ki so nosi- li lačnim na mizo. Bil je to slikovit prizor, ko so — lačni jedli. Tisoče izmed njih niso imeli dobrega in obilnega kosila že mesece ne! Eden izmed moških je naročil tri krožnike. Rekel je, da je lačen. Mesa ni jedel že mesece! Neka stara ženica je ves čas jokala, ko je jedla. Pravi, da, ni bila sita že devet mesecev. In neka družina, obstoječa iz štirih oseb, ni mogla priti na kosilo. Niti mož, niti žena in otroci niso imeli čevljev, da bi šli iz stanovanja v trdi zimi. In poslalo se jim je avtomobil, ki jih je pripeljal v restavrant, kjer so se nasitili. In dobili so tudi čevlje, pa še dovolj, da bodo lahko en teden jedli. Ob 3. uri popoldne je Dallasu zmanjkalo vsega, kar je imel. Pa je nadaljevala dobrodelnost Mrs. Kaase, lastnica restavranta v Carnegie Hall. Servirala je brezplačno 2,400 kosil. Neka družina, v kateri je pet otrok, je korakala šest milj daleč v hudi zimi, kot smo jo imeli na Zahvalni dan, da je prišla do restavranta. Namreč samo otroci so prišli. Oče se nahaja v ječi, mati je pa bolna doma, mali otročiči so pa v trdnem mrazu in snegu kora-cali dolgo pot, ko so slišali, da se bo dobilo kaj za pod zob. Bili so nečuveni prizori, ko se je delila hrana brezposelnim. En delavec je pripeljal sedem otrok na kosilo. Oče ne dela že eno leto. Povedati ni mogoče, je rekel oče, koliko družina trpi. Neki drugi delavec je poljubil roko Mrs. Kaase, ko se je nasitil. Dobil je dva krožnika mesa, sladoled in torto. Rekel je, da kaj takega še ni imel, odkar je v Ameriki. Zopet drugi brezposelni so potem, ko so se nasitili, začeli peti primerne pesmi. Oh, ka^-ko dobro se počuti človek, če se lahko naje! Kdor ni tega sam preživel, seveda ne more vedeti. Medtem so pa dobrodelne družbe skrbele, da so dobili jesti tudi oni, ki niso mogli ven. Razdeljenih in razp€..lanih je bilo na domove 10,000 kosil. In gledalo se je, da je vsaka družina dobila svoj dober delež. In kako dostojno so se obnašali ti pri-prosti, brezposelni, lačni ljudje! V najfinejšem hotelu ne bi dobili boljšega obnašanja pri izobraženih ljudeh, kot so se obnašali ti lačni siromaki! Pa ne samo priprosti ljudje, pač pa tudi nekdajni bogataši so sedeli pri rnizah z najbolj pri-presto in borno oblečenimi. Imeli so še svoje fine obleke iz prejšnjih let. Neka strežajka je spoznala v enem moškem, ki je prišel na kosilo, svojega bivšega delodajalca! In da je bilo veselje popolno, sta bili najeti dve godbi, ki sta igrali za brezposelne. Vsaj en dan so dobri ljudje postregli siromakom, ki trpijo v tej republikanski atmosferi in "prosperiteti," kot niso trpeli že mnogo let prej ali pa nikdar ne. Kralj Karol ima zopet prepir v družini Dunaj, 28. novembra, Iz Bukarešte prihaja novica, da je romunska kraljica-vdova, Marija, sklenila zapustiti Romunsko in se podati za nedoločen čas v Paris, ker se je sprla s svojim sinom Karlom. Odkar se je slednji vrnil v Bukarešto, so se vršili na dvoru neprestani prepiri, in kraljica Marija je zbolela. Frank Kellogg je dobil Noblovo nagrado \yashington, 28. novembra. Frank B. Kellogg, bivši ameriški državni tajnik, je dobil danes obvestilo, da mu je bila podarjena Noblova nagrada, radi njegovega prizadevanja za splošni svetovni mir. Nagrada znaša $48,000. Ob istem času je komisija prisodila enako nagrado nadškofu dr. Soderblumu, ki je pro-kancler Upsala univerze. Oba bosta dospela v Oslo, glavno mesto švedske, 10. decembra, kjer bosta nagrado osebno prejela. Zahvalni dan je bil zelo "trezen" v tem mestu Charlotteville, Va., 28. novembra. Tekom football igre med Virginia in- North Carolina univerzhimi dijaki, letos ni prišlo do nobenih izgredov. Tudi pijanih je bilo zelo malo. Vidi se, da so med nami brezposelni časi. Policija je aretirala samo 22 pijancev v tem malem mestu. v Ameriki najmanj 20,000,000 časom, pa so znali naši marljivi | oseb. In to je Amerika, naj bo- Slovenci, mladi in stari, hraniti, gatejša dežela sveta. .Na Zahval- da so spravili skupaj, po centih ni dan, ko je bilo malo zahvale, in dolarjih, nad $100,000, kar pa so oblasti v raznih mestih' jim bo slovenska banka te dni skrbele, da so pogostile brezpo- razposlala kot božično darilo, iselne in siromake. Dočim so Marsikdo ne pomisli, kaj se da ameriški delavci potom svojih narediti z malimi svoticami, ako 'organizacij izjavljali, da ne ma-|re sistematično hrani. En kvo-rajo miloščine, pač pa priliko, da der na teden, en dolar na teden, zaslužijo kaj denarja in se sami tod? stalno, pa imate na koncu preživijo, pa so bili prisiljeni leta malo premoženje. Banka sprejemati dobrote od dobrodel- j vam poleg tega plača tudi štiri nih družb. In tako se poroča iz procente obresti. Lahko pa tudi New Yorka, da je mestna oblast na koncu sezone obdržite denar podarila brezposelnim 450 ton j v banki in ga priložite svojim živil, to je 900,000 funtov. Nad!rednim prihrankom. Božični 40,000 družin je dobilo potrebno j klubi so se izkazali kot največji hrano. Iz Chicage se poroča, da uspeh po vsej Ameriki. Marši-! je 100 restavrantov nasitilo na i kdo ne bi imel denarja za Božič, Zahvalni dan 20,000 družin. Do-i ako ne bi tekom leta redno in brodelne družbe so preskrbele : vsak teden nosil na banko goto-družinam brezposelnih 50,000 vo svoto. In gotovo se boste za kosil. V Philadelphiji so dobro- hranitev tega božičnega denarja delne družbe pogostile 10,000 j poslužili naše slovenske banke, revnih otrok. Enako se poroča, The North American Trust Co., iz mesta Los Angeles. V De-; ki vam bo v teku 50 tednov točno troitu je dobilo 20,000 brezpo- in pošteno izplačala vso prihra-selnih dobro kosilo in živeža za njeno svoto, pa vam navrgla tu-. prihodnji dan. Tisoč oseb je na- di obresti. Prosimo, da prečita-jelo mesto, da čistijo ulice. Pet te tozadevni oglas v današnjem milijonov je dovolila mestna, listu, kjer dobite natančnejša po-zbornica za javna dela, in 2,000 i jasnila glede božičnega kluba. nadaljnih ljudi bo dobilo delo. V i -o- Atlanti, Ga., so restavranti pro- Jg ubil svojo ženo^ leo je dajali za 2 centa dobro kokošje i jedel kosilo kosilo. V Pittsburghu je mesto j Detroit> Mich>( 28. novembra, potrošilo $58,000 za živila brez- pri kosila so sedeli 60 ]etni Cav_ poselnim. Enako se poroča iz(lo Perry> njegova žena, tri ličer-New Orleansa, San Francisca m ke> ena izmed njih omožena> in iz drugih večjih mest. In sedaj, jnjen soprog) ko je nastal prepir ko je Zahvalni dan minul, kdo|radi izjave moža> da kosilo ni bo skrbel za vse te brezposelne. pray kuhano. Ves jezen je stari Hoover in njegova republikan- mož potegnii revolver in ustre- ska prosperiteta ? --o- .111 svojo ženo, nakar je naperil j orožje proti sebi in izvršil samo-; mor. Slovenski radio Ko boste v nedeljo, od 5. do 6. ure poslušali slovenski radio program potom postaje WJAY vas zlasti opozarjamo na godbo Slovenskega radio orkestra. Orkester bo igral točke kot sledi: prva, ali otvoritvena točka bo na zahtevo "Cingel-congel," ameri-kazirana "vroča" (hot) kot pravijo, da se boste lahko zavrteli doma po vseh 192 notah. Druga točka orkestra bo lep valček. In imenitna bo tretja točka "Holz-hacker koračnica." četrta bo zopet valček in zadnja točka orkestra pa polka, vesela, toda bolj mehkobna. Poslušajte v nedeljo, boste prav zadovoljni! Smrtna kosa Danes zjutraj ob peti uri je preminul rojak Frank šali, 18905 Shawnee Ave. Ranjki zapušča žalujočo soprogo, dva sina in eno hčer. Doma je bil iz vasi češče, fara Prečna na Dolenjskem. Podrobnosti poročamo v pondeljek. Iskreno sožalje družini, ranjkemu naj bo ohranjen pa blag spomin! Ples društva Prešern Društvo France Prešern, št. 17 S. D. Z. priredi nocoj, v soboto, 29. novembra, v dvorani S. N. Doma lepo plesno veselico. Odbor obljubuje vsem, ki se udeležijo najboljšo zabavo. V bolnico Ladislav šušteršič, 1105 E. 64th St., se je podal v Lakeside bolnico. Prijatelji ga tam lahko obiščejo. Kvartet Poslušalce slovenskega radio programa opozarjamo na kvartet, ki nastopi jutri tekom slovenske radio ure. Po tračnicah hoditi ni zelo varno - Detroit, Mich., 28. novembra. Jakšičvkeglja Dva brata sta bila takoj ubita Mr. Frank Jakšič, priljublje-danes popoldne, ko sta hodila po ni tajnik North American ban-tračnicah Michigan Central pro- ke, je dobil v četrtek, na Zahval-ge. Oba fanta, 12 letni Thomas ni dan, veliko boxo lepo dišečih in 16 letni Štefan Kovach, sta se smodk kot v nagrado za dobro vračala domov iz gledališča, ko kegljanje. Smodke je podaril sta radi snežnega zameta skleni- Mr. Jos. Pozelnik kot lastnik la vzeti bližnjico preko železni-; keglišča, in kaj je Mr. Jakšič ške proge. V istem hipu je pri- naredil s smodkami, si lahko vozil v zapadni smeri tovorni predstavljate, vlak, dočim je peljal v vzhodno : Državljanska šola smer brzovlak "W o 1 v e r i n e." i Prihodnji pouk v državljanski Fanta sta bila zajeta od obeh šoli se vrši v četrtek, 4. decem-vlakov. Trajalo je eno uro, pred- j bra, v veliki dvorani javne knji-no so našli trupla. Nesrečo je ižnice ob 7. uri zvečer, opazil uslužbenec tovornega via-1 DelftVSki tajnik Washington, 29. novembra. ka, dočim strojevodja brzovlaka niti vedel ni, da je koga povozil.; __Predsednik Hoover je včeraj po- 7a Božič poldne imenoval Williama Doak Tudi letos bomo pošiljali bo- za delavskega tajnika v svojem žično številko v staro domovino j:kabinetu. Doak je postavni za-ali pa sploh kamorkoli jo naro-: st°Pnik uniJe železniških usluž-čite. Vsaka 'številka velja samo!bencev- Prevzel bo mesto James * In jutri, praznujemo god sv. Andreja, čestitke! * Prihodnja nedelja je prva adventna nedelja. 10 centov. Prinesite nam naslov in 10 centov, pa bomo mi za vas poslali, kamorkoli želite. Ne odlašajte z naročili, ker moramo vedeti, koliko številk je treba tiskati. Gre na vzhod Frank Simončič, ali "Simms," Davisa., ki je bil izvoljen v senat Zedinjenih držav. Toda s tem imenovanjem se je predsednik Hoover močno zameril predsedniku Ameriške delavske federacije, Wm. Greenu, ki je zaporedoma opominjal Hooverja naj ne imenuje v kabinet osebo, ki pripada k uniji, ki ni vključena naša slovenska bojevita koreni- v American Federation of Lana, gre v nekaj tednih proti bor. Wiliam Green je že dal v vzhodu, in se bo najprvo ustavil javnost protest proti imenova- v Bostonu, kjer bo deležen več tekem v rokoborbi. Frank uživa splošno poznanje po vsej atletski Ameriki radi svojih dobrih slovenskih pesti. nju Vsi predsedniki od Wilsona do Coolidga so imenovali za delavske tajnike člane Ameriške delavske federacije, Hoover je pa naredil izjemo. "AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays J> PRIREDITEV PEVSKEGA ZBORA ORIGINALNE "ZARJE" NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.5$; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 5117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 082tf. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. Klub ostremu vremenu in hudemu vetru se je zbralo na Zahvalni dan v avditoriju Slov. Nar. Doma množica b r o j e č a okrog 800 udeležencev iz cleve-landske naselbine. Da bi bili vremenski bogovi dnevu bolj za-klonjeni, bi bili gotovo vsi sedeži zasedeni, kot malokdaj poprej pri tovrstnih prireditvah. Col-linwood, kot Newburg je bil precej zastopan na tej prireditvi. Program se je otvoril nekaj No. 280. Sat. Nov. 29th, 1930. kasneje kot je bil napovedan po . pevskem društvu o r g i n a 1 n e ~ "Zarje," s pevsko točko "Slav- "Dan strahote" ?nk" NastTnizborješteltoč,no 40 pevcev, ki so navzoči avdi-jenci zelo imponirali z proizvo-Pondeljek je bil vedno dan strahote za gospodinje, dom nastopa. Ko se je zastor \Prat' se mudi," zaklicala je mati pridnim deklicam. Ali kdo dvignil, smo bili radovedni, kak-je rad pral? Dandanes pranje doma postaje stvar preteklo- šno število bo stalo pred nami in sti. Velike perilnice (laundries) z mogočnimi stroji nado- kaj nam bo nudilo v zadovolj-mestujejo pranje doma in, kjer se še pere doma, so pralni stvo. Nepristransko lahko pri-stroji olajšali delo gospodinje. znanli da sem bil sam kot oseba Število velikih strojnih perilnic v Združenih Državah,prijetno presenečen, ko sem zase je več kot podvojilo od leta 1909 do 1927, kakor pravi bro- gledal v polukrogu močan zbor, šura, izdana od ženskega urada, U. S. Department of Labor, ki poseduje vso zmožnost. No-pod naslovom "Študija perilnic in njihovih delavk v 23 mestih." To pomenja, da dnevi pranja doma in preutrujenih gospodinj hitro izginjajo in da vstop ženske v industrijo, poslovno življenje in razne poklice je imelo za nujno posledico vsaj delo odpravo starodavnih gospodinjskih dolžno- če pa se pomisli, da je zbor zad-sti, šivanja, pečenja, pranja itd. nji čas trpel z izgubo mnogih Od industrije, ki se je poprej bavila samo s pranjem dobrih moči in na njih mest0 srajc in likanjem, je perilnica, odgovarjajoč stalno rastoči nadomestil nove, je zboru pri-potrebi, razvila v splošno perilno industrijo in leta 1927 smo znatj Vso agilnost in lep uspeh imeli skoraj 6,000 velikih strojnih perilnic v Združenih po reorganizaciji, ter kratki do-Lrzavah. bj vežbanja v petju. . Pf",na industriia je se ostala velikega pomena za Absolvirane pevske točke po ženske. Hitro se je razvila iz skromnega pocetka in starin- ;Zarjanih v mešanem moškem sk.h metod v moderno znanstveno upravljeno m sistem.- zboru go bile zelo dobro izva_ zitano industrijo in postaje ena izmed glavnih delodajalnih Jane ter vredne doigotrajnih industrij za ženske. Dve tret.n, zaposlencev so ženskega Japlavzov od strani avdijence. A • i • l i • .v , , Pevci kot pevke so vredne ob- Ga n, vrste dela^v penln.cah kjer niso ženske zaposle- jftkti priznanja na polju ne.; Glavna dela za ženske pa so likanje, markiranje, sorti- lepega in impozantnega petja. v vso čem pretiravati, toda če hočem biti pošten, moram zboru priznati vse vrline v glasbi, čeprav bi bilo želeti tu in tam kakšen dodatek primanjkajočih glasov. ranje. detajle zbora se nočem spuščati, Glavni zdravstveni problem industrije je velika vročina ker' prj sporu sem popoinoma v delavnicah vsled vročine pri likanju. Temperatura 80 sto-1 indifirenten le toliko mi je žal pinj oslabuje telo. Vzlic tem slabim okolnostim je večina d - mo„lo'to tako daleč loriti delavk naglašala, da rajše delajo v perilnicah kot v drugih , v . . - i V k in rešlti naša vprašan-]a za našo mizo mirnim potom v kompromisnem obojestranskem hotenju. Ne trdim, kdo ima in kdo nima prav, toda pri dobri volji storilo bi se veliko ugodnejšo likvidacijo, nego jo bodo odločili Cleveland (Collinwood), O.— zelo zadovoljen z godbo in pet- drugi v znamenju zakona. Koli- jem, posebno pa sem občudoval ko potrebnega gradiva bi se lah-Mr. Resnika, ki je tako umetno- ko kupilo za zatožene zneske brez lepo zaigral na harmoniko tako, ozira na prepad, ki je s tem raz- Prosim, priobčite teh par vrstic v priljubljenem listu Ameriški Domovini. Začetek naj bo bolj starokrajskega značaja: Tako se govori — so rekli naši očetje in stari očetje v stari domovini, če je sosed napram sosedu kaj boljšega povedal. Da se pa razumemo, tukaj pa živimo v naši domovini, med drugorodci, zato je pa naš ugled toliko večji, ker smo se po možnosti amerikani-zirali v narodnem oziru. Prvo sezono smo imeli slovenski radio program bolj staro-krajskega značaja, kar smo tudi v polni meri odobravali, ker da sem kar v radiju videl njegove prste, kako so se premikali po tipkah. Prav lepa hvala vsem skupaj. Kritike nimam nobene, pač pa bi priporočal, da bi vsak radio program pričel slovenski radio orkester s kakim slovenskim komadom. To je priporočljivo za našo slovensko mladino, d»dobi takoj v začetku programa užitek in pomen slovenske pesmi in godbe. Tudi kadar oznanjevalec govori, naj bi dorom zazijal v naselbini. K sodelovanju je priskočil pevski zbor "Jadran" iz Collin-wooda z par lepimi pevskimi točkami. Kaj prijazno me je šege-talo ob pogledu na ta najstarejši pevski zbor v naselbini, ko se je pokazal izza zaves odra. Zbor je nastopil disciplinirano v spevu in žel za proizvajane točke zaslužen aplavz. Avdijenca ga je ponovno zahtevala na oder in po dolgemu klicanju se je odzval z dodatno točko, ki je dosegla igrala godba bolj tiho, ker če je so se nam s tem zbudili spomini j Sodba preglasna, moti poslušal- speva v lepi harmonični nazaj v naša otroška leta, ki smo ca. melodiji. Jadrančanje, vam vse. jih preživeli ob domačem ognji- Kot je vsakomur znano> je priznanje za nastop in sodelova-j pa živimo, kakor son | izda, radio klub listke> na katg. nje. yj Jadrančanje ne gledaste I skupnega dela. Priporočam, da se tudi vnadalno odzovete vsar kemu, kdor vas bo naprosil za sodelovanje, ker s tem boste pokazali vašo zborovo avtoriteto in v njej potom zbora pridobljeno in prav pojmovano inteligenco. Pevski zbor "Cvet" je prvič nastopil v moškem in drugič v mešanem zboru. Proizvajal je "Hišca pri cesti" in "Ne zveni mi," zelo dobro in povoljno. "Cvet" zasluži priznanje v krogu dobrih zborov častno mesto. Ni ogromen po številu, toda poseduje dobre glasove in dobro voljo v borbi za napredek. Kljub oddaljenosti in slabemu vremenu, je pokazal kompaktnost skupnega kulturnega dela. Zbor se vedno rad odzove vabilu in rad sodeluje z ostalimi slovenskimi zbori. Vreden je življenja in znatne podpore v naši naselbini. Zadnja koncertna točka je bila skupen nastop "Zarje" in "Cvet" v spesnitvi "Svoboda, ki jo je priredil zborov pevovod-ja g. Ivanush. Zaključna koncertna točka je bila krasna slika velike trupe agilnih in aktivnih pevcev. Proizvod je bil neoporo-čeno dobro dovršen v petju, tak tiki in melodiji. Po kratkem odmoru je bila na oder postavljena d v o d e j a n k a "Grobovi bodo spregovorili." Igra je bila vse skozi napeta v prikazu gorja siromašnega delavca, ki si želi vsakdanjega kruha, sebi in družini. Predstavljala otroka sta kazala faktični položaj sedanjih razmer, proseča kruha, ki ga ni bilo niti trohice v hiši. Krčevito je bolelo srce očeta, ko je tolažil lačna zelod-čka, klečeč poleg prestradane žene in onemoglega starčka — očeta. Igra je krasno delo in primerna času ob sedanji delavski krizi. Vloge so bile dane v dobre roke talentiranih igralcev in do malega prav dobro naštudirane in izpeljane. Igralci so se potrudili svoje vloge najboljše podati, kar se jim je tudi v splošnem posrečilo izpeljati. Scenerija je igri odgovarjala in žnjo je ubo-štvo, prikazano v družini, postalo krivica, ki sama v nebo vpije. Po končani igri se je vršila v spodnji dvorani prosta zabava in ples, ki je bil nepričakovane dobro obiskan. V veselem razpoloženju nad dobrim uspehom so udeleženci zapuščali veselični prostor, obljubljajoč, da, pri prihodnji prireditvi jih tudi ne bo manjkalo. V splošnem se sme reči, da prireditev je prav dobro uspela v moralnem in finančnem oziru, v veliko zadovoljstvo posetnikov. Vidi se, da prireditve, ki nosijo značaj kulturnega dela ne delajo razlike med našimi rojaki, ampak jih radi posečajo v zadoščenje duševnega razvedrila. Opaziti je bilo na prireditvi ljudi, ki se za politiko zelo malo zanimajo in so v vsakem političnem prepričanju popolnoma iri-diferentni. Slovenec je Slovenec in je ponosen na svojo pesem pa naj ta pride iz kateregakoli grla. Jožko Penko. zastopnik Ameriške Domovine. -o- 7-URNI DELAVNIK V RUSIJI St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. W. KMET Danes zvečer se pa vrši tista zajčja večerja, za katero se naši fantje prav pridno pripravljajo. Vsega bo dovolj in za vsakega prav izvrstna postrežba. Pridite skupaj naši prijatelji in znanci, da boste videli, da fantje od našega kluba niso od muh, ampak da znajo nekaj napraviti. Za ta večer so se pa še posebno pripravili, ker hočejo, da bo vsega dovolj in da bo vse zidane volje. Zadnji torek se nas je bolj malo udeležilo strelskih vaj, to pa menda zato, ker so bili skoro vsi na lovu. Upam, da bo večja udeležba prihodnji torek, ker bo obenem tudi letna seja. Izid streljanja je bil pa tak: Susel...................... 188 Strauss.................. 138 česen...................... 162 Peterka ................ 181 Prah ...................... 170 Novak A............... 161 Novak J............... 165 Malovašič 1............. 168 Kavchnik .............. 167 Kmet...................... 163 šču. Ker pa živimo, kakor . , I "UOI muiu niUU UBLB.C, IIH KUIU- "J1-- T * «cmi-t>njw nt jjiwutwu. , omenjeno, v novi domovini, k*-j re se bo dobilo lepe nagrade. Se-'na spore, ampak vaša pot je1 tero smo si izbrali za svoje bodo-1 *imb po njihj da tako omojroči. ravna na polju kulturnega dela. ce Življenje sebi in svoji druži- j mo da se bo slovenski radio pro- Tudi pri vas so bile krize, toda m, je potrebno, da pokažemo na-.Kram vršil naprej. Poglejmo vi ste jih znali sami urediti pod {celokupnem ozemlju SSSE. Ko-predek tudi v vsakem oziru. ! Poljake, kako so Tri leta so minila, odkar je bil moskovski Centralni izvršilni odbor objavil program o uvajanju sedemurnega delavnika na v vsakem oziru. | Poljake, kako so organizirani domačo streho. Veliko zaupanje Sedaj, ko imamo drugo sezono med seboj in vzdržujejo svoj gojim do vašega zbora, toda z našega slovenskega radio pro- j program skozi celo leto. Da je četrtkovim nastopom ste poka-grama, smo pokazali že velik j pa častno imeti svoj narodni da kultura vodi ne oziraje uspeh in napredek, ki služi v j program, je razvidno iz tega. kdo je eden in kdo drugi, po potu povzdigo slovenskega naroda v j ker se tudi Amerikanci toliko___ splošnem, kar je vse hvale vred- {zanimajo zanj. čital sem v častna mesta zanimajo za naš no od strani voditeljev radio j Ameriški Domovini, da je celo program, koliko bolj bi se mora -programa. Ker je pa letošnji ra- j senator Bulkley podaril $25.00 li zanimati mi. dio program boljši od lanskega, j XH pomoč radio programu in ti- Končno pozdravljam vse na-rečem pa tudi jaz: tako se go-jsto so storili tudi drugi Ameri-jročnike Ameriške Domovine in vori in hvala lepa! |kanci, kot: sodnik Sawicki, dr- radio poslušalce, listu pa želim Poslušal sem - radio program prvo in drugo nedeljo in sem bil žavni pravdnik _Miller. itd če j mnogo naročnikov. se take osebe, ki zavzemajo tako Frank Uie. liko tega programa se je izvršilo po ostali Rusiji, boljševiški viri molče, poročajo le o Ljenin-gradu. V ljeningradski industriji se je doslej prevedlo na 7-urni delavnik 210.000 delavcev. Zadnje tri mesece se jp to število povečalo za 36.425 delavcev. V zadnjem letu petletnice bo pa imelo v Ljeningradu na sedem ur skrajšan delavnik 250.000 odstotkov delavcev ali 71 odstotkov vsega ljeningradskega delavstva* Kap ga je zadela pri povrat- ku v domovino. Po 24 letih se je vrnil iz Amerike g. Anton Pire iz Viher, ki se je leta 1906 kot 25-letni mladenič izselil v Ameriko. Kot vesten deflaivec je bil skozi vso dolgo dobo zaposlen v vedno isti tovarni v Chi-cagu. V mnenju, da si je prislužil toliko, da bo lahko nemoteno preživel jesen svojega življenja v mili domovini, se je s tovarišem Bogolinom podal na pot v rojstni kraj Vihre, kjer gospodari njegov brat Janez. Dospel je res te dni v rodno hišo, kjer so ga komaj spoznali. Po srečnih urah svidenja in razgovorov v domači hiši, se je vlegel k počitku, toda vstal ni več. Svidenje je tako silno vplivalo na moža, da ga je zadela kap. Položen je bil na mrtvaški oder in ob prisotnosti mnogih vaščanov pokopan na leskovškem pokopališču. Razne nesreče. Josip Plaveč, 30-letni oglar ,zaposlen pri knezu Auerspergu v Sostrem, je v gozdu med delom tako nesrečno padel, da se je sunil v levo oko, ki mu je izteklo. — Matija Rot, 65-letni posestnik iz št. Vida nad Cerknico, je vozil drva iz gozda; na ozkem kolovozu je padel pod voz in si zlomil levo nogo. — V paromlinu v Pekrah je padel višji mlinski mojster, 54-letni Karel Bikovšek med delom z lestve in si zlomil nogo v členku. — V Št. Petru pri Mariboru je konj udaril 30-letnega Blaža Mlakarja v stopalo desne noge in ga hudo poškodoval. — V Hutterjevi predilnici v Melju nameščeni 23-letni Frank si je z žvepleno kislino po nesreči tako poškodoval levo oko, da ga bo najbrže izgubil. — Te dni je popravljal 24-letni posestnikov sin Ivan Dobnik v št. Juriju pH Južni železnici svoj samokres, ki je bil nabit. Samokres mu je padel na tla in se nepričakovano sprožil. Krogla je zadela Dob-nika v glavo in ga hudo ranila. — Marjeta Drofenikova iz Dra-melj je padla pri nabiranju d račja tako nesrečno, da si je nevarno poškodovala hrbtenico. — Delavcu Jakobu Planku je padel v železarni v štorah kos žarečega železa na spodnjo ustnico in mu prizadel strašno ra- j obupano povprašujejo, ali bi še no. ' (kazalo ob našem podnebju goji- Smrt na čevljarskem stolen, it[ "»dalje nasade na vrtovih ali Na škrjancih, dobre pol ure odll,a popolnoma opustiti, če- ne Novega mesta, se je pošteno juniči megleno - ledeni mraz, ta-preživljal čevljar France Lojk. kozvani "požlep"-drevja, pa ga Dosegel je že čestito. starost 76 let. Dela je imel vedno obilo, ker so ga kmetje cenili kot starega dobrega mojstra. Tudi za minule praznike je imel pokojnik mnogo dela. Na večer pred prazniki Vseh svetnikov je moral dogotoviti še poslednji par Gašper Jakše iz Krke, občina Šmihel-Stopiče, ki je utonil v noči od 10. na 11. oktobra. Nesrečni Gašper Jakše je čez dan s svojo ženo hodil na dnino, v nočeh pa se je večkrat s čolnom vozil preko Krke. Usodne noči si je izposodil najprej čoln oa posestnika Medveda in se odpeljal z njim na ono stran reke v Mačkovec. Tu pa si je odpel velik čoln pri valjčnem mlinu gra ščaka Germa ter se ž njim podal preko močno narastle reke. Kakšne opravke je imel tam, ne ve nihče. Zjutraj okrog 2. je slišal mlinar Germovega mlina Šala-mon klice na pomoč. Obupni klici so doneli od jeza pri Mač-kovcu. Mlinar šalamon nesrečnemu brodniku ni mogel pomagati, ker ni našel na bregu priklenjenega čolna. Jakšeta so dolgo iskali, a ni bilo za njim in za čolnom nobenega sledu. Šele selaj je Krka izročila svojo žrtev. Drevo ga je ubilo. V Kokri nad Kranjem je v gozdu padla nasekana bukev na 22-letnega posestnikovega sina A. Virnika in mu stisnila prsni koš ter mu prebila lobanjo. V ljubljansko bolnico prepeljan, je nesrečnik kmalu podlegel poškodbam. Mrtvi se oglašajo. Z Doba Matija Jemc iz Žej pri Sv. Tro jici, se je oglasil iz ruskega ujetništva. Pristojen v faro Dob, je bil petnajst let pogrešan in že proglašen za mrtvega ter vpisan na spominski plošči v Dobu. Pisal je svojemu bratu Jakobu po krstni in domovinski list itd. Ima ženo in dve hčerki. Poslal je svojo sliko in obljubil še sliko otrok in žene, če bo dobil odgovor. Pošilja pozdrave vsem znancem. Št. Vid nad Cerknico. Cez obširne severne dele naših hribov v delni višini do 850 metrov je nepričakovano zadnjič zapadli sneg povzročil na gozdnem in predvsem na sadnem drevju ogromno škodo, ker listnato drevje še ni izgubilo listja. Po nekaterih nasadih je uničenih čez dve tretjini nasadov, ki jim je teža snega zlomila vse vejevje, mnoge pa tudi izruvala s koreninami. Posestniki gozdov, posebno pa vrtnih nasadov, se prezgodnje zapadli snegovi. — No in ni obupati, ker to ni prva tt.?ka nezgoda, sicer bi bili naši pradedje že davno opustili gojitev svojih vrtov, ko so ti lansko leto vendar prinesli tako bogatih sadežev, le žal, da se ni La božji dar uporabil za prehrano, čevljev. Zjutraj ga je pa našla jPač l)a ,e P»'t;ve6 za alkoholne in žena g. Beleta, sostanovalka vjdnige pijače, koje v pretežni njegovi hiši, mr-tvega. Pokojni j veči_™ nlso Ponesle gospodarske Lojk je sedel na trinožnem stolč- J koristi, ku prekrižani!) nog, nedovršeno ' Mati obuvalo je imel z jermenom pripeto ob nogo, v ustih pa pipo. Najden utopljenec. Krka je i/.plavila blizu mlina in žage bratov Pisanskih na Brodu že močno razjede no truplo nekega moža. Orožniška patrulja je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da je'utopljenec 34- letni dninar 13 otrok je umrla radi silnega mraza La Salle, 111., 27. novembra. Mrs. Marcella Oglesby, mati trinajstih otrok, je bila danes najdena zmrznjena na dvorišču lastne hiše. Silna snežna nevihta je v mestu povzročila ogromno škodo. Ne vem, kako je tale rožica našla pot skozi žamete iz daljnega Sheboygana, pa ker je bila namenjena za mojo kolono, je ni ustavila ne vihra, ne blizard in prav skromno je potrkala na moja vrata in sedaj je tukaj, kakoršna je — malo s troštom pomazana, malo pa z giftom. "Oj, ta nesrečna Jakatova kolona! (Je že spet lop s polenom na komat. Op. Jak.). Koliko jeze povzroči! če se v nji povišuje možakarje, se ženske jezimo, če bi se gospod Jaka (hvala, se mi jako dobro zdi, da me titu-lirate z gospodom. Op. Jak.), zmotil, da bi pohvalil ženske, bi bila pri moških zamera. Prav nehvaležno delo! Da si pa naši moški ne bodo mislili, kako so smart, bom še jaz povedala zgodbico, katera bi pravzaprav ne smela zagledati belega dne v tej koloni, ker je resnična, če verjamete, al' pa ne. . . Imam prijateljico, ki ima urarja za moža. Ta mož je ravno tako točen, kot njegove ure. Kadar manjka pet minut -do opoldne, že pride po stopnicah v drugo nadstropje, kjer se nahaja stanovanje, ter pričakuje, da bo žena ravno tako točna s kosilom, kot so točne njegove ure. Navadno se to tudi zgodi. Samo enkrat se je žena zakasnila in zamudila, ko je prala. Ura je bila pet minut do opoldne in kosilo še ni bilo gotovo. Pa si je znala pomagati. Hitro gre in pomakne uro nazaj za petnajst minut. Ko pride moz v sobo in vpraša, če bo kosilo kmalu gotovo, mu žena vsa začudena pokaže na uro, češ, saj še ni dvanajst. Mož gleda uro na steni in gleda svojo, ki jo ima v žepu-Njegova kaže pet minut do dvanajste, na steni pa kaže dvajset minut do dvanajste. Začne majati z glavo, kaj bi neki to pomenilo, da bi njegove lastne ure ne kazale prav, ko jih vendar vsak dan navija in gleda, da kažejo pravi čas. Saj je bila stenska ura včeraj še prav, danes se je pa toliko zakasnila. Bes te plentaj, kaj je za en vrag z uro-Kot mož od "faha" pa ne pomi-šlja dolgo, pa hitro sname uro s stene, jo odpre in razloži kolesje po mizi, ji, pretiplje vse obisti, jetra in srce, pa ne vidi nič posebnega. Pa malo namaže kolesje in dene uro zopet skupaj in jo obesil zopet nazaj- V tem je bilo pa že kosilo gotovo. Mož se vsede k mizi, vendar ne more pozabiti, kaj je bil'-' narobe z uro. žena, ki vidi, da možu ne gre iz glave zakasnela ura, reče: 'Ej, kaj si boš belil glavo s tisto uro; kak prašek sc je zataknil za kolesje, pa je zaostala.' Tako se je žena izrnii-za,la, da ni bilo treba poslušati godrnanja radi kasnega kosil«': si že spet mečkala tiste cunje-ali pa štefnala po omarah in da ni nobene orenge in nikdar kosila o pravem času na mizi, dii misli na vse drugo, samo naW ne, da je on (revež) vedno ta zadnji pri hiši, in da je vesel, ce dobi kakšno kost itd. itd. No, pa recite, če se znate možaki takole izmazati, kot se znamo me ženske! Pozdrave! M. P- A Ardigata nohamol, pa ne mislil, da jo znate ženske tal<;> izpeljati. Tisto sem vedel, se je včasih pripetilo, da I>Hn "l hotel goreti, da je bilo meso ta; ko trdo, da ga je kuhala štn'> ure, pa še ni bilo nič žnjim, se je hotela ta mala cel dan Pc* stovati, ker so ji zobčki naga.)a' li, da je prišla ongava soseda N vas in jo je zarnotila vse bOŽJ popoldne, da se je bila "vašma-šina" polomila, da je bila eleK" trika ugasnila, da ni mogla benega otroka sklicati, da bi '' •šel v "štor" — ampak, da se >>°' ste spravile na ubogo uro, tel?11 bi si pa ne mislil. Ampak, hva ^ za poduk, se bomo že ravnali P njeni I DVA TEDNA V KANADSKIH GOZDOVIH ' Piše JAKA PEBEVEC Toda čakal sem srnjaka in te ljube račke, naj se kar zabavajo in igrajo, kakor vedo in znajo. Nekaj časa so se zadržale na obrežju, naenkrat pa plane velik racman kvišku, zafrfota s perutnicami in plane v vodo, za njim pa vsa stotnija rac, račk in racmanov. Spoznal sem takoj, da je tisti racman, ki je prvi planil v vodo, za generala in da ima sedaj jutranjo vežbo rekrutov. General je plaval naravnost v jezero in ko je bil kakih 50 korakov od obrežja, se je obrnil naravnost na desno v ravni črti, ali kakor pravijo Sokoli: dvo-stop desno v. bok. Pa je imel general tudi svoje pobočnike in frajtarje, ki so pazili na red in če ni kaka račka držala lepe vrste, jo je dobila s kljunom po grbi. Potem je prišlo povelje "nieder!" in v trenotku je bila vsa kompanija pod vodo. Kakih 20 korakov proč so se pokazale iz vode, se vzpele nad vodo in otresle raz sebe vodo, nakar je zapovedal vodja "v skok" in v trenotku se je zapodila cela vrsta po vodi, pomagaj e si z nogami in perutnicami, da je voda pršela na vse strani. Potem je vodja zopet zapovedal: desno v bok in vsa stotnija je privesla-la na obrežje, da si malo odpočije. Imel sem tako zabavo nad to račjo družbo, da sem pozabil na srnjake in na moose. Bile so tako blizu mene, da bi lahko kamen vrgel vanje, toda niti slutile niso, da jih gleda krvoločno lovčevo oko in da se lovcu pod smreko kar sline cede po rumeni pečenki. Naenkrat plane vsa račja družba v vodo, kot bi skočil med nje lisjak. Pogledam, kaj bi bilo vzrok temu nenadnemu vznemirjenju, ko zagledam Jova, ki teče doli proti meni na vso moč. Skočim kvišku, da vidim, kdo ga podi, toda razen Jova ne vidim nobene žive stvari. Joe je tekel sklonjen naprej in reči moram, da je bil pri njegovih letih kaj uren tekač. Kam se mu neki tako mudi? Priteče blizu mene in ko me ugleda, samo pokaže z roko na jezero in komaj vjame toliko sape, da da iz sebe nek čuden glas, iz katerega sem vjel besedo: moose. Pogledam v smer, kamor je Joe pokazal z roko in zagledam na nasprotni strani jezera neko temno točko, ki je plavala v vodi in se bližala nasprotnemu obrežju. P a z n o sem motril tisto temno stvar, toda nisem mogel natančneje razločiti, kaj je. Videl sem le toliko, da se je premikala v vodi in ni bila videti večja, kot muha. Seve, jezero je bilo široko tam kakih 6 milj in na tako daljavo človek ne more razločiti, kaj plava na površju. Joe je planil gori k moji postojanki v dveh skokih in se je samo toliko ustavil, da je šel globoko v se po sapo in da mi je povedal, da je od zaliva, kjer je bil zagledal moosa, ki je bil že sredi jezera in ki je na vso moč plaval preko širokega jezera. "Kar brž v čoln," je hitel Joe, "in zaveslajva na jezero, kjer ga bom zopet poklical. Nobene minute ne smeva zamuditi, če gre enkrat na breg na oni strani, ga ne bova nikdar več videla."' Jaz sem mislil, da se trii je nebo odprlo in da vidim vse an-geljske kore, ki s trombami in piščali poveličujejo slavo božjo. Uud bi bil padel na kolena in se brckrižal in zahvalil sv. Evsta-hija, zaščitnika in priprošnjika Vseh lovcev, ki mi je dal učaka-ti, da sem videl moosa. Toda Joe je kar planil doli v čoln in tudi jaz nisem iskal opore, da si Pomagam v čoln, ampak sem kar z brega skočil notri, da se je čoln sumljivo zamajal in je malo manjkalo, da se ni šel Joe ko-l>at v hladno jezero. Joe zgrabi fca vesli in na vso moč zavesla ha odprto jezero. Delal je, da iiiminiiiiimniiiHiiimiimiHmmiHiHiii pred kuhinjska vrata krompir ponujat. Komaj sva bila s čolnom kakih 50 korakov od brega, ko vzame Joe v roke rog, ga nastavi na usta in pokliče moosa. Joe je bil od hitrega teka in veslanja tako upehan, da skoro ni mogel uloviti sape. Zato je bil tudi ta njegov klic moosu tako nekam čuden, da sem se, kljub resnemu in razburljivemu trenotku, na ves glas zasmejal in pripomnil, da če bo moose ta klic smatral za klic samice, da sem jaz največji operni pevec v Zed. državah.' Joe pa ni odgovoril nič, ampak je še enkrat poklical. Pazno sva motrila tisto plavajočo točko, ki naj bi bila moose, kaj bo naredila. In glej, čudno prečudno: komaj je Joe drugič poklical, ko se stvar' v vodi obrne in plava naravnost v smeri proti nama. "Jau, proti nama plava, Jack!" zavpije Joe. "Sedaj pa le pripravi puško in patrone. Jaz bom veslal naravnost proti njemu in ko pridemo tako blizu, da bo moose videl, kdo da sva, boš pa, streljal." Joe trdno poprime za vesli in na vso moč vesla naravnost proti moosu. Tako smo se bližali drug drugemu. Joe, ki je veslal, je bil s hrbtom obrnjen proti moosu, zato se je vedno oziral nazaj, da vidi, kako stvar stoji. Priveslava moosu v razdaljo kakih treh milj, ko Joe naenkrat ustavi čoln in pravi: "Spak, saj to ni moose, samica je in samic se ne sme streljati. Na, pa je ves trud zastonj!" Jaz sem sedel v zadnjem koncu čolna, obrnen proti moosu, se pa sklonim in pogledam preko jezerske gladine t?«ko, da sem mogel kolikor največ videti moo-sovega telesa iz vode. Tako sem mogel natančno razločiti rogove in sem to tudi povedal Jovu: "Saj ni samica, Joe, ampak je samec; natančno razločim velike rogove." "če si gotov, da vidiš rogove, potem pa le naprej," reče Joe in zopet poprime vesli. Zopet se približava za kakih sto korakov, ko moose naenkrat izpre-meni svojo smer in začne plavati v poševni črti od naju, proti bližnjemu otoku, ki je ležal na levi od naju. K sreči nisva bila še preveč blizu moosa, zato Joe obrne čoln in ga naravna tako, da se bomo srečali z moosom sredi jezera, če' veslava dovolj hitro in če naju moose ne prehiti. Joe je bil od veslanja moker kot muha in menda nikdar v življenju ni tako veslal, kot takrat. .Njemu je bilo za plen in za čast, ker zadnji dve leti v tem kraju še noben moose ni bil ustreljen in je sedaj hotel imeti Joe to čast, da ga je pripeljal lovcu pred puško. Moose ni izpremenil več svoje smeri in izračunala sva, da pridemo na vsak način skupaj. Kakor sem poprej vedno mislil, kako bom nervozen, kadar prvič ugledam moosa, pa sem sedaj tako miren, kakor bi se vsedel doma k večerji. Pregledal sem karabinko, če je vseh pet nabojev pripravljenih, da gredo, kamor jih bom poslal, poleg tega sem pa položil poleg sebe na sedež pet nadaljnih nabojev, da bodo za vsak slučaj pri roki. Končno sem lahko videl razločno moosa, ki je imel polovico glave iz vode in grbo, ki jo ima vrh tilnika, ostali dgl života jej bil pa v vodi. Prav z lahkoto je rezal vodo in se ni ozrl ne na levo, ne na desno, ampak si je naj-brže vzel kot svoj cilj bližnji otok, iz katerega ga je, po nje- j govern skromnem mnenju, hrepeneče poklicala samica. K e r smo se bližali eden drugemu v ostrem kotu, smo si prihajali vedno bližje in bližje. Prišli smo na 300 jardov, na 200, na 100, takrat pa moose obrne gla-vo in pogleda proti čolnu. Nc-j kaj hipov se je zdelo, da se ni T. C. Bridges—Ant. Anžič NA POMOČ! Novele Gra2ia Deledda iimmimiiimiimiiiiiimimimiiiiiiiiimi Toda mogli so presneto slabo stopati, vsaj izpočetka, kajti pot je bila strašna in preteklo je dokaj časa, preden so našli cesto. Ko pa so jo končno dobili pod noge, se jim je pot bolje odseda-la, dasi so radi teme morali tudi zdaj hoditi oprezno. Ob prvem svitanju so bili še vedno v dolini. Profesor se tu ustavi in se posvetuje z Zambom in Andyjem. Nato pa s prstom pokaže na čudno ostro skalno špico, ki se je na ozadju ugašajočih zvezd odražala liki ogromen spomenik. "Rov je pod to špico," pravi profesor pritajeno. "Potruditi se moramo, da pridemo do njega, preden se zdani." Zopet urno odkorakajo naprej, a kaj, ko so bili tovori tako težki in se je tako hitro danilo! Prvi žarki vzhajajočega solnca so že oblili visoko špico in jo pobarvali s krasnim škrla-tom. Jim željno upira oči v visoke pečine in vpraša: "Sam, ali ti vidiš rov?" "Ne," pravi Sam nevoljno. "Pa bi ga rad." "Zakaj? Ali se je kaj zgodilo?" Doslej še ne, vendar pa kar čutim, da je nekaj narobe." Jim se ozre naokoli, pa ne more nič takega odkriti. Vkljub temu pa postane nemiren, kajti vedel je, da ima kolikor toliko ljudi s Kornuelsa, včasih tudi Sam, čudovito zmožnost, ki ji pravimo drugi vid. Po sredi doline se je razprostiral gost les, cesta sama, vsekana v skalo, pa je bila skoraj ves. čas nezarašče-na. Končno pridejo do mesta, kjer se je -pot začela vzpenjati navkreber. Jim si globoko oddahne in pravi: "No, zdaj bomo pa dobri." "Prehitro si rekel," za zavrne Sam mrko. "So že tu." S palcem sune v smeri proti drevju in Jim zagleda nage ljudi, ki na vso moč dirjajo proti njim. Andy se ustavi kot bi odrezal. "Naprej!" krikne Greg. "Le čemu?" pravi Andy, "če zmečemo vse od sebe, jim že še lahko uidemo; ako pa hočemo cijaziti svoje težke tovore po taki strmini, nas morajo črnci gotovo zajeti" "Kaj predlagate, Andy?" ga vpraša profesor. "Imate kak načrt?" "Imam. Le poglejte tja, kjer se cesta med tistimale skalama zoži! Vi in jaz vzameva lovsko puško in risanico ter sotesko braniva, drugi naj pa neso našo šaro navkreber. Do vhoda v A-ov itak ni daleč, saj ga lahko razločno vidim." Profesor se brž ozre na mesto, ki ga je pokazal Andy, nato pa po Indijancih. "Kar dobro, Andrew," reče j živahno. "Vi drugi nesite tovo- | re po klancu do rova! Pa urno! časa imamo presneto malo!* Tako je tudi bilo, kajti Indijanci so tekli jako hitro. Bili so videti divji ljudje čokoladne polti, srednjevisoki in ! krepko raščeni ter oboroženi s. kopji, loki in: puščicami. Ko zapazijo, da belci bežijo — tako so si namreč razlagali njihovo urno umikanje — zadoni iz njihovih grl strašen bojni krik in zdirjajo še hitreje. Ko je družba belcev dospela do obeh skal, ki ju je bil pokazal Andy, so bili Indijanci le še sto jardov oddaljeni. Tu pa skočita profesor in Andy v zasedo, vsak na eno pogruntal, da čoln in oba čolnarja ne izgledata preveč podobna kaki samici, pa sc je zaničljivo stran pota, ostali štirje pa so-pihajo težko obloženi po strmem pobočju navkreber. Hip nato zasliši J i m tresk profesorjeve dvocevke, nato pa odjekne An-lyjeva puška, kakor bi kdo z bičem počil. Kriki se razlegnejo, pa Jim se ni smel ozreti. Tresk, tresk! zopet zagrmi iz nižave. Bilo je torej jasno, da se divjaki še niso dali ustaviti in Jima je kar streslo, če je pomislil, kakšna strašna usoda utegne zadeti oba strelca. Pogleda gor in zagleda ne več ko sto korakov daleč rov, ki zeva kakor temna usta v obličju gore. Streljanje tam spodaj je prenehalo in Jim vidi, da se je Greg ustavil in okrenil. "Zapodila sta te divje zveri," pravi Greg razjarjen. "Le poglej jih, Jim, iztaknili so, kar se iskali." Jim res toliko pogleda, da vidi, kako se je glavna moč Indijancev umikala z bojišča, kako jih pa vsaj kakih dvanajst leži nepremično na tleh. še eno minuto in ysi štirje no-sači pridejo do mesta, kjer je cesta tonila v mračnem predoru, ki je vodil v goro. Jim je bil tako zdelan, da mu je kar migljalo pred očmi. vendar pa opazi dva moža bele polti in svetlih las, oblečena v dolge modre srajce in obuta v sandale. Boječe sta stopila iz teme in z jako visokim, pa vendar nenavadno blagodonečeim glasom nekaj pripovedovala. Pa Jim ni imel časa, da bi ju poslušal, kaj imata povedati, ampak hitro odloži svoj tovor. "Nazaj moramo, Greg, da našim pomagamo.', Toda Greg se je že obrnil in zdirjal po pobočju dol, Jim, Sam in Zambo pa za njim. Greg, ki je tekel spredaj, pride do nekega cestnega ovinka nekoliko prej ko drugi in Jim ga vidi, kako obstane in obupno hrope: "Ujeli so ga!" kriči hri-pavo. "O Jim, Indijanci so ga ujeli!" 6i. Dobri strelci Jim je samo pogledal, pa je takoj razumel, kaj se je zgodlio. Bakairi so se delali kakor da se umikajo; obenem pa so odločili dva majhna oddelka svojih mož ter poslali enega na levo, drugega pa na desno. Liki mačke so se splazili med grmovjem in skalovjem, prišli profesorju in Andy ju za hrbet ter planili nanju. Profesorja, ki je še vedno stražil ožino, so zgrabili nenadoma, dočim se je Andy baš tedaj, do so divjaki planili po njem, obrnil ter enega ustrelil, drugega pa pobil s kopitom svo je puške. Seveda je bila premoč le prevelika, zato so ga trije ali štirje možje premagali in podrli na tla kot bi mignil in to s tako silo, da se je onesvestil. Greg začne teči na vso moč, ostali trije pa za njim. Indijanci so kajpada videli, da prihajajo proti njim, zato sta gruči, ki sta ujeli profesorja in Andy-ja, svoja jetnika pograbili in zbežali, da se pridružita glavnemu krdelu tam spodaj. Fantje pa niso smeli streljati, ker so se bali, da ne bi zadeli svojih prijateljev. Glavno krdelo se pa tudi ni umikalo, ampak jeli so polagati puščice na tetive in jih prožiti. Dasi je. bila razdalja j velika, vendar so krilate streli-ce sika je padale nad glavami j fantov na tla. (Dalje prihodnjič.) Dobili jih boste! Imamo jih in vi jih boste dobili ! Saj menda že veste kaj mislim: No ja, tiste stenske "Ko-lendarje," brez katerih je težko in pomanjkljivo, če jih ni na svojem mestu, kjer sčfe se jih že tako navadili. "Kolendarji" so veliki kakor vsako leto, 12 listov in v treh barvah. Saj to tudi veste, da taki kolendarji precej stanejo. Nabavili smo jih toliko, da jih vse družine lahko dobijo. Razume se, da so zastonj za vse naše odjemalce v njih stanovanjih. Nikakor pa ne zastonj za pošiljanje v stari kraj ali kam drugam. Nekateri so se že navadili, da jih jemljejo za sebe in potem sami pošiljajo v stari kraj, to pa ni prav. Mi radi sami pošljemo v staro domovino za vse naše naročnike, toda nekaj čisto malega nam morate plačati za poštnino in delo, kar je najmanj, kar računati moremo. Za posamezne komade računamo za v stari kraj samo 20c. Ako pa jih pošljete po 6 skupaj vas stane samo $1.00. Rajši prejemamo naročila za več skupaj kar nam zmanjša delo pri pošiljatvi. Za v staro domovino je ravno sedaj pravi čas. Le priglasite se kmalu. P. S. Ako imate kakšne pritožbe, da niso vaši v stari domovini prejeli naročenega in plačanega kolendarja lansko leto, vam ga pošljemo to leto brezplačno v nadomestilo že plačanega. Naročila prejemamo v dveh prostorih: 6019 St. Clair Ave. in pa v podružnici na 15303 Waterloo Rd. A. Grdina in Sinovi, Cleveland, O. (282) Uradno naznanilo članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jed-note, se tem potom naznanja, da se vrši letna glavna seja v pon-deljek 1 decembra ob 7:30 zvečer v navadnem prostoru. Dolžnost vseh članic je, udeležiti se te seje. Enkrat na leto se bode-te že odtrgale od domačega ognjišča za par ur, da pridete in pomagate reševati zadeve, katere bodo v veljavi skozi celo prihodnje leto. Ker začnemo poslovati s 1. januarjem s centralno bolniškem oddelku, je nujno da mi naznanite, za koliko se hočete zavarovati, za $5.00 ali za $7.00 na teden, da zamorem sestaviti pravilno imenik, in vse potrebno. Na dnevni red pride tudi volitev uradnic za leto 1931. Glejte da zvolite uradnice, da bodo delovale v korist društva in Jednote. Ker je več članic zaostalo s plačilom društvenih doneskov, prosim, da to vsaka poravna na tej seji 1. decembra. Pobirati bom začela že ob peti uri popoldne, da se vse lahko zvrstite. Toraj na svidenje 1. decembra. Pozdrav, Marija Hochevar, tajnica. (281) Stanovanje obstoječe iz dveh sob se da v najem. Pripravno za pečlarje ali zakonski par brez otrok. Stanovanje je samo za sebe. 1114 E. 64th St. (281) AJ.Budnick & Co. ZANESLJIVI \\ PLUMBERJI | Moderna p lumber ska dela, napeljava gorke vode ali parne gorkote, izvršujemo sedaj na lahka mesečna odplačila. Čas za plačati od šest mesečev do dveh let. Nekaj malega plačate takoj. Proračun damo zastonj in hitro postrežbo. 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndoIph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M a (Thn. K.) .. »:miti»žm»i»i»»ntimm«mmmm«: Odda se tri sobe za dekleta ali fante, u hrano ali brez. Opremljene sobe ali prazne, seveda samo pametnim in poštenim osebam. Pri mirnih in poznanih ljudeh. Gla-van, 13721 Eaglesmere Ave., Collinwood. (280) | DOBER PREMOG! | Točna postrežba! (g) j) The Hill Coal Co. ® jj 1261 MARQUETTE RD. (g) \ HEndcrson 5798 GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblak in vaa oprem« la i»T»-ata la (bulica Beauty Parlor Vadao aajModaraaJit šaaakl Uokuki. Triiflu »»rta niki iral« H)> ■k«d uit Uta. 6111 ST. CLAIR ATI. HEnderson 7112 (It. Thn. 8.) Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BLDG. Zvečer od 0—8 6411 ST. CLAIR AVE. soba St. 7. Tel. Rand. 5195 Tel. Cherry 3982 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 1*1 ST. CLAIR AVE. V Ka«usov«i> poslopju Nad North America* baoko Vhod ■»• iz aa. caata Govorimo slovaaako. II lot aa Bt. Clair Ato. 11 • IDI I lltll lllll III Jf III III II III I 111 I •!■ IIIII11 ti III11 ■' > iiiiiiiiiiiiutiiiiimii i i.iiiiiiii 11 ■ ii iiii iiiiiiiiii i ■ i< iiiii i ii iiiii ■ mi ■ 11 ti >. ii ii iiiiii iiiiiiiiiin it i mi n m ii m n ii ■ i ii n i ii .-'i 1 I i i li ? = n ti w li n THE NORTH AMERICAN TRUST COMPANY 62. CESTA IN ST. CLAIR AVE. PODRUŽNICA: 15601 WATERLOO ROAD CLEVELAND, O. r Naznanja odprtijo 1931 CHRISTMAS CLUBA "Lahek način" za varčevanje denarja Iskreno ste vabljeni, da se sedaj pridružite Božičnemu klubu z drugimi vred. Lahko začnete z 25c, 50c, $1.00, $2.00, $3.00, $4<00, $5.00, $10,00, $20.00 ali več. Nič naklad, nič kazni, nič barantanja. Naš Božični Klub je načrt, ki vsakomur pomaga, da si nabere denar za Božič, počitnice, davke, zavarovalnino, investiranje ali osebne potrebe. Ta klub je namenjen, da vas uči in vam pomaga varčevati s tem, da redno vlagate v banko del vašega zaslužka. Ta navada, katere se takolahko primete, postane stalna ter neprecenljive vrednosti za bodočnost. Naš Božični Klub ni samo za one, ki služijo denar, pač pa tudi za trgovce ter profesijonelne može in žene, ki bi radi spravili skupaj "pripravljen denar" ki se ga lahko rabi v slučaju potrebe. Načrt kluba je zelo priprost: samo prinesite svoj prvi vložek, in tako postanete član. Plačujete vsak teden ali pa vnaprej. Sledeča tabela vam razloži posamezne razrede: NAČRT ENAKEGA PLAČEVANJA: 25c.razred^n^"25cin v $ 12.50 50c razredv,ožlte v s a k teden 50c in v $ 1 razred $ 2 razred 50 tednih imate.......................... Vložite vsak teden $1.00 in v 50 tednih imate.......................... Vložite vsak teden $2.00 in v 50 tednih imate.......................... 25.00 t 50.00 100.00 Vložite vsak t^den $3.00 in v 50 tednih imate.......................... $ 3 razred $A rqirnrl Vložite vsak teden $4.00 in v 4 razreu 3U tetlni]l imate.......................... ~«7rA() Vložite vsak teden $5.00 in v d razreu 50 tednih . a. 150.00 fl?1A V'1/rpf] Vložite vsak teden $10 in v ^ 50 tednih imate.......................... 250.00 500.00 $20 razred T^JZlZII VI DOBITE TUDI 4 PROCENTE OBRESTI. PRIDRUŽITE SE NAŠEMU BOŽIČNEMU KLUBU SEDAJ ll i ti i II IMIIIIIIHIIIIIIIHIIIIHIIIIHIIIIIII