Na planine!
Vprašanje,
Slori gori na planine & Misel vsaka mi leti. Gori mi iz te doline Duša moja hrepeni.
Gori kjer presrečna leta. Mlada leta tekla so, Tam se sreča mi obeta, Tja nemirne misli vro.
Le imejte krasne svoje Vi ravnine in verte. Dajte mi planine moje, Dajte moje mi gore!
fc^teši borno se serce. ° Prestani vendar žalovati; Nositi moraš to gorje — Saj si ne moreš pomagati.
Hudo zares, oh prehudo. Nesreča zdaj je na te vderla, Že bal sem se, serce borno, Da njena sila bo te sterla.
Kad živel bi ko vi veselo, * Rad z vami radostno bi pel ; Ko bi serce me ne bolelo, Ko mogel biti bi vesel.
Saj kamor koli mi pogleda Oko. povsod, povsod gorje! Človeka skerb preganja bleda, Težava tare mu sercfe.
Kako bi mogel mirno zreti Jaz brata svojega gorje? Kako veselo mogel peti, Ko njemu bol mori serce?
Ud aj a.
Dobrotni Bog ti moč je dal, Da si la strašni vdar prebilo, On bo ti še moči dajal, Da boš hudo gorje nosilo. Zato uteši se serce, Prestani enkrat žalovati. Udano nosi to gorje — Saj si ne moreš pomagati!
P a g 1 i a r u z z i.
Sodnikovi.
XVII.
"prijazni bralec ne bori i nejevoljen, da ga že zopet, peljemo v gostilno; ali v tergu, o katerem se suče naša povest, ni bilo v onem času ne čitalnice ne »kazine", ne strelišča ne druzega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovarjali ali pa samo kratkočasili. Ko-renova gostilna je bila našim teržanom, kmetom in gospodi, edino prilično zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo zbrane najti.
Bilo je torej pri Korenu, v soboto večer, ko človek rad malo prej izpreže ter se oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz terga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano: gospoda okrajnega glavarja za starešino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobnejše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. Gospod glavar je nekako slabe volje. Dobra kapljica Kore-nova se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker ni bil glavar dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti podložniki njegovi! Bil je, da naravnost rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči ni spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a kerčmar že celo ni da Iti se po sili vtikal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu seje zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katero je bilo videti na vsakem obrazu. To je poto-
lažilo poštenega kerčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj lo meni?
Poskušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu čelo razvedril, (iospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogodbe, gospod pristav ga je zaplelal v najbolj zvita pravoznanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a to je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad bi bil kateri vprašal gospoda, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razoderte, kaj ga teži. In I o se je tudi res zgodilo.
»Gospoda' ! izpregovori z uradno resnim glasom. »Nekako lihi smo nocoj. Meni se nič prav ne ljubi, kakor sle gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skerbi se človek ne iznebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, po našem okraji klati in potika: zakaj ga nismo še izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mertvega Sam zlodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, ne sploh človeka, katerega postava preganja, če je res tukaj, kakor pravijo. Lepo priložnost imamo, gospoda, pokazati svojo bistroumnost in
zadobili priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več, od zgoraj. Ali kako V to je vprašanje. Ta človek je kakor veša; povsod je in nikjer. In če ga ludi vjemo, ne derži ga ne ozidje ne železje. Saj so ga imeli v Gradiški in na Ljubljanskem gradu, zakaj ga pa niso bolje varovali! /daj ga pa mi iščimo!"
Nato se oglasi bistroumni gospod davkar, še predno je okrajni glavar vse povedal, kar je hotel:
»Ta Zaplotnik ima gotovo tisto čudodelno koreninico, ki ima neki tako moč, da vsak zapah odskoči, ko se ga človek z njo dotakne".
»»Da bi ga le že skoraj imeli""! reče zopet okrajni glavar; »»potem bi mene skerbelo dalje. Ali kako? Saj smo že vsa kota steknili; iskali smo ga kakor šivanke, vse zastonj! Kaj menite," gospoda" " ?
Nato se oglasi gospod pristav: Jaz bi dejal, gospod okrajni glavar, da se je treba oberniti na prebivalstvo našega okraja; župani treba da nam po-morejo, saj to je njihova dolžnost".
»»In tudi drugi možje"", pristavi gospod priglednik. »»Jaz poznam človeka, ki bi nam lahko največ pomagal, samo ko bi hotel. Znana so mu vsa kota tod okrog, časa ima dovolj in prebrisan je tudi dosti za to. Ali mož ima svoje muhe, lepo je treba govoriti z njim in tudi obljubiti mu kaj seveda"".
»Kedo je ta človek" ? vpraša radovedno okrajni glavar".
»»Nek Seljan, dervar, saj ga morda poznate, gospod""!
»Kaj bi ga ne poznal, naše Jerice oče"!
»»In ravno nocoj je tukaj. Prišel je zopet svojo Jerico gledat; ves zaljubljen in zamaknen je vanjo"".
»Kaj, ko bi ga kar poklicali, gospoda" ?
Nato vstane eden izmed gospodov in gre v veliko sobo po Seljana.
Čudno se je zdelo Seljanu, kaj mu hoče gospoda, da ga kliče. Nerodno vstane izza mize in čez nekaj časa se prikaže med durmi ter pozdravi družbo.
»Dober večer, gospoda" ! kaj bi mi radi? brez zamere" !
»»Pojte sem, enkrat pit, oče Seljan""! pokliče ga okrajni glavar ter mu pomoli iz kota čez mizo svoj kozarec. Saj smo stari znanci"".
Kaj takega se ni bilo Seljanu še nikedar zgodilo, zato ni precej prav vedel, kako naj bi se vedel, da bi bilo prav.
»Vaši Jerici na zdravje"! prigovarja mu starešina.
»»Tisto pa tisto""! zareži se vesel stari dervar in enkrat precej krepko potegne ; potem poda zopet nazaj kozarec.
»Sedite malo k nam, oče Seljan"! veli mu okrajni glavar.
»Tegapa že ne tega", brani se pošteni dervar; »človek mora vedeti, kako je kje treba. Vsak po svojem stanu. Pri vojakih sem bil; oče Radecki sam mi je bil nekedaj, ko nas je ogledoval, prijazno na ramo poterkal, ko sem tako prav korenjaško v versti stal, „trebuh notri, persi ven"! in gerdo sem gledal, da je bilo strah! Videl sem nekaj sveta, kaj bi ne vedel, kako se je vesti z gospodo! Ne, sedem ne, brez zamere ; stoje bom poslušal, kaj vas je volja, gospod".
»»Vi ste pameten mož, oče Seljan"", začne se mu dobrikati okrajni glavar; »»in pošten mož, tonam je vsem dobro znano in zato vas tudi čislamo. In ker vas tako čislamo, hočemo se na vas oberniti v neki prav imenitni stvari, da nam pomagate, oče Seljan"".
»Jaz da bi pomagal c. kr. gosposki?
19*
Menda se norčujete, gospod, brez zamere".
»»Ne, oče Seljan, prav zares govorim; vaše pomoči potrebujemo; ravno vi nam labko pomagate, ako hočete, kakor morebiti drug nihče tako"".
»Zdaj sem pa res rodoveden. Kaj takega, gospod"?
4 Gotovo ste že slišali govoriti o nekem Zaplotniku"".
»Tistem, ki kmetom denar dela, kakor se pripoveduje"?
»»Prav tistem potepuhu"".
»Prebrisana glava, raca na vodi! — brez zamere! Ta zna kaj, t&; zastonj ni bil v černi šoli. Bankovce pravijo da dela take, da jih ni ločiti od cesarskih. Jaz sem si že večkrat mislil, zakaj ga cesaf sam ne vzame v svojo službo: on bi mu delal take bankovce, da bi jih ne mogel nihče ponarejati. In tudi za kaj druzega bi ga lahko imel, ker je človek tako bistre glave in tako umčtalne roke".
»»Oho! oče Seljan; to ne gre kar tako, kakor si mislite vi; kaj niste tudi slišali, dajeta Zaplotnik od vojakov pobegnil? Taki ljudje se ne jemljo v cesarsko službo. Saj ste bili sami vojak in veste toraj, kako veliko hudodelstvo je to, če kedo od vojakov pobegne"".
»Kaj pak da vem, gospod! Ali to pa tudi vem, kako gerdo se časi z ubogim človekom pri vojakih ravna. Hladne kervi je treba, da se vse molče preterpi; Zaplotnik je nima, kakor je videti".
»Vi ga torej zagovarjate, oče Seljan"' !
Jaz ga nič ne zagovarjam, brez zamere, gospod! Taki ljudje se morajo kaznovati, drugače bi morda nihče ne ostal prih vojakih; samo to sem hotel reči, da Zaplotnik tega pač ni storil iz same preširnosti".
»»Pustiva zdaj to, oče Seljan; poslušajte, zakaj sem vas poklical. Slišali
ste menda tudi, da se ta nepridiprav zdaj po naših krajih potepa"'.
»Govori se to in to, a vsega pameten človek ne verjame. Če sodim po tem, kar sem slišal o njem, moral bi skoraj sklepali, da bi ga ravno tod zastonj iskali. Ta človek ima to navado, da ga ravna tam ni, kodar ga iščejo, kjer pravijo da je".
»»Jaz vam pa pravim, daje tukaj. Od zgoraj se nam je namignilo, da je tukaj skrit"".
To je dobro, da se vam je povedalo, kje je; zdaj ga lahko primete".
»»Vi me ne umete, mož, ali me pa nočete umeti"".
»Malo počasne pameti sem res, ne zamerite, gospod. Zaplotnik bi vas hitreje in bolje razumel".
Gdspod okrajni glavar je bil v zadregi, da ni mogel, vpričo takega poslušalstva, možu blizo. Vedel ni. kaj naj bi mislil, da je mož tako neumen, ali se pa samo neumnega dela. Malo nejevoljen torej nadaljuje svojo obravnavo:
«Poslušajte torej, da vam jasno povem, zakaj smo vas poklicali. Človeka moramo dobiti v pest, tako ali tako. Ukrenili smo, da bi nam vi lahko pomagali, oče Seljan".
»»Jaz bi naj vam pomagal človeka loviti, gospod""?
»Zakaj ne? Vi ste tod povsod dobro znani. Vi lahko z ljudmi govorite in jih izprašujete, v vas imajo zaupanje. Vam lahko mnogokaj na uho pride, kar vas na sled pripravi".
»»Motite se, gospod; star mož sem. ne slišim tako dobro, kakor vi mislite; in moje noge niso več tako gibične, da bi človeka gonil kakor pes zajca
.Kako čudno govorite! Tu ni treba nič goniti, kakor pravite; za to imamo
že druge ljudi, samo izslediti ga je treba. In to je ravno vam lahko. Pomislite, da je vsakega poštenega človeka dolžnost podpirati gosposko, ko preganja kakega hudodelca. In verhu tega vaš trud ne hf> zastonj. Če se nam posreči z vašo pomočjo, da ga vjamemo, verjemite mi, da vas ne pozabimo, ko bode čas. Srebern ali morda celo zlat križec vas čaka in poleg tega tudi gotovega kaj".
Zdaj pa drevarja obide nejevolja. Moško se po konci spne ter krepko in odločno reče gospodu:
»Kakor ste vi, gospod, zdaj jasno z menoj govorili, tako naj vam tudi jaz naravnost, brez okolišev, povem, kar mislim. Siromak sem, gospod, kakor vidite. Nobenega dela se ne branim, da ga le zmorem; ne ogibljem se zaslužka, samo da se mi ga ni sramovali treba. Če imate zame kako delo, kakoršnega sem vajen: da vam derv nasekam, na-koljem in v skladanico zložim; če je treba na cesti kaj popraviti, kamenje klepati, blato pospravljati, po zimi sneg kidati, ali kaj druzega takega, gospod: rad vam postrežem in zadovoljni boste z mojim delom. Ali da bi vam ljudi lovil — nikedar — brez zamere! Tega stari Seljan ni
(Dalje
vajen. Križec mi obetate? Kaj bi jaz s križcem, zlatim ali srebernim. Ko bi ga dobil in pripel na to le raztergano obleko — krave bi se mi smijale,. brez zamere8!
»»Vaše besede, mož, so jako nespodobne8 8!
»Brez zamere, gospod! pomislite, da imate dervarja pred sabo; dervarji ne govorimo, kakor da bi »rožice sadili8.
»»Vi bi, kakor sem vas zdaj spoznal, utegnili še temu človeku potuho dajati; vi bi morda celo —88
Bog ne daj, gospod! Toliko že vem, kaj sme pošten človek in kaj ne. Hudo-delnika ne bom skrival pod svojo streho, ali lovil ga tudi ne bom. .laz nisem ustvarjen za ovaduha, brez zamere. Za to so drugi ljudje. Saj imate svoje bi-riče in žandarje; zakaj jih pa plačujemo in redimo? — brez zamere8 !
»»Tako se ne govori o uradnih osebah88!
»Saj jim ne pravim nič napačnega. Ta stan ni nepošten, potreben je tudi, ali imeniten se mi ne zdi, brez zamere! Dober večer, gospoda8!
Rekši prikloni se družbi, potem se po vojaško zasuče in otide.	B. M.
prih.)
Narodna skupščina francozka.
Spisal Franjo Šuklje.
(Dalje.)
lo so 1. 1792. girondistični ministri *' R o 1 a n d in drugi obupavali o Franciji ter mislili Pariz zapustivši pobegniti čez Loiro, ni li bil Danton, ki je za-germel v zbornici: »Le smelost, še enkrat smelost, da zmagamo, in vedno le smelost
— in rešena bode Francija8! kije tako navdušil to zbornico, da ga je se smertno kaznijo vdarila, katerikoli se je branil, z orožjem upirati se prodirajočemu sovražniku? In ko je na spomlad 1. 1893. francozka deržava bila skoraj uničena,
vojska izdana od Dumourieza, sovražniku pot odperta v Pariz, ustaja v Vendeji, ni li takrat, Danton združeval v odboru za javni blagor vse sile deržavne ter jih porabil v obrambo in rešitev svojega naroda? Tudi ko je zbornica 23. avg. sklenila, da ima ves narod se vzdigniti (»la levee en masse"), dal je še le on temu mogočnemu sklepu pravo veljavo in praktično izvedljivost. Taka oseba je ta Danton, da celo njegovi protivniki med zgodovinarji z neko posebno simpatijo pišejo o tem izrednem moži.
Še ima Danton velik upliv v narodni zbornici, še je njegovo ime jako priljubljeno pri narodu. Ali v nekolikih mesecih, kaka žalostna izprememba! Tudi njega, ki je bil dosihmal najbolj strasten revolucijonar, navdajajo z grozo oni potoki kervi, katere grozovlada povsod proliva, kjer le najmanjšo upornost čuti proti svojemu nasilstvu; on in njegov prijatelj C a m i 11 e D e s m o u 1 i n s vzdigneta svoj glas ter zahtevata milejše, usmiljenejše postopanje. Napotila je Dan-tona k temu nekaj naravna dobroserčnost, nekaj neka upehanost in imenitna pre-memba njegovih osebnih razmer; vzel je namreč nedolžno, šestnajstletno deklico v zakon in hitel je sedaj po tolikih nevihtah v sladkem miru vživati vse slasti družbinskega življenja. A milost zahtevati, bilo je takrat kazni vreden zločin pri grozovladi in tedaj so njeni priver-ženci Billaud- Var en ne s, S t. J ust sklenili, iznebiti se onemoglega Dantona. Dolgo se jima ustavlja Robespierre, ki je Dantona dosedaj branil, ali naposled pregovori ga St. Just in Dantonova smert je dogovorjena stvar. Še bi bil morebiti silni človek lahko goste mreže pretergal, s katerimi so ga zajeli njegovi protivniki, ali sit boja in utrujen še poskušal
ni ustavljati se rastoči nevarnosti, Pravijo, da so ga prijatelji-svarili, a da je enemu odgovoril: »Rajši sem giljotiniran nego giljotiner"; drugemu pa, ki mu je svetoval bežati iz dežele, odrezal se je kratko in znamenljivo: »Mar misliš, da se domovina lahko se seboj odnese na podplatih svojih čevljev"?!
Dne 2. aprila 1794. tare se pariško prebivalstvo, da še enkrat, pred revolu-cijskim sodiščem vidi in sliši nekedanjega svojega tribuna. Zadnjič povzdiguje Danton silni svoj glas; tako govori, da ga ni slišati le po dvorani in po vsej hiši, da se čuje po bližnjih ulicah, celo na drugem, nasprotnem bregovji Sene. Sedaj strastno napada pristranske sodnike, sedaj jih se živo besedo spominja velikih svojih zaslug, sedaj se grozi licemerskim sovražnikom, ki ga hočejo uničiti, njega, kateremu je sama narava vtisnila znamenje in pečat revolucije na čelo. Nič se ne zmeni ne za svarenje ne za očitanje predsednikovo ; ko le ta za zvonček zagrabi, zavpije Danton: »Glas možaka, ki brani življenje in čast, bode pač zadušil žvenkljanje tvojega zvonca" ! In nikakor ne govori zastonj; že se polasti navzočega ljudstva neka nemirnost, že se kaže živo sočutje se zatoženci, ki zastonj zahtevajo novih prič, pripravlja se nevihta in plahi in boječi sedijo sodniki in porotniki po svojih sedežih. A v odločilnem trenotku se izroči sodišču nalašč sklenena posebna postava, katera Dantonu in tovarišem njegovim usta zamaši. Obravnava se konča, ne da bi se zaslišale navedene priče, ne da bi bilo izpraševanje pri kraji. Neskončna jeza se polasti zato-žencev; Cam. Desmoulins, ki še do besede ni prišel, razterga pripravljeni govor na kosce ter jih verže javnemu tožniku F o u q u i e r - T i n v i 11 e -u v obraz. Dan-
ton pa se spne kviško ter zagermi: » Dovolj časa smo živeli, da lahko zaspimo v naročji slave"!
Dne 5. aprila jih ženo na morišče, Danton-a, duhovitega Camille-a, pogumnega West,ermanna, ki je Vendejo premagal, lepega in izobraženega Heraull de Sechelles-a. Danton je hil miren, impozanten, le kader se je spominjal mlade svoje žene, lotila se ga je globoka žalost. Pred smertjo ga hoče njegov tovariš Herault objeti in poljubili; ko se kervnik temu ustavlja, pravi mu Danton: »Mar ti je zapovedano bolj neusmiljenemu bili nego je sama smeri? Pojdi, ne bodeš zabranil, da se najini glavi ne bi poljubili tu doli v (giljotinskej) košari". Drugemu kervniku pa reče: »Ljudstvu bodeš ti kazal mojo glavo: vredna je tega* ! (»Tu montreras ma tete au peuple; elle en vaut la peine"!)
Ali, prijatelj, še se oziraš po zbornici in radovedni tvoji pogledi mi očitajo, da ti dosihmal nisem pokazal najbolj gla-sovitega, vsemu svetu znanega poslanca, ki je najdalje uplival na revolucijo ter ji najglobokeje vtisnil znamenje svoje osebnosti. Le malo poterpi, in seznanim te z možem, ki še dandanes nekaterim zbuja slepo priznavanje, drugim — in teh je velika večina — ravno tako slepo sovraštvo in zaničevanje, ki je še dandanes psihologična uganka zgodopiscem in učenjakom : Maksi mil i j an Robe s-pierre!
Glej tam na levici blizu štiridesetletnega moža, bolj majhene, šibke rasti, drobnega obraza, temne, časih skoraj zelenkaste barve. Čelo mu je gladko, oko veliko, lepo-višnjevo, zamišljeno. Vsa prikazen ima nekaj elegantnega, odličnega; noša je snažna, dostojna: moder frak, nankinaste hlače do kolen, perilo
fino in belo, lasje skerbno urejeni, s »pudrom" potreseni. Ravno tako dostojen je njegov govor; glas je mehak, polno-doneč, beseda mu teče gladko in njegovi govori skerbno opiljeni, dasiravno preobširni so lepi po obliki, znameniti po vsebini ter uplivajo močno na zbornico in na poslušalce, zlasti na mnogo-brojno občinstvo ženskega spola, ki se kar navdušuje za lega govornika. Karakteristično za njegovo zgovornost pa je, da ona nima one elementarne sile, one divje genijalnosli, katero občudujemo I tri Mirabeu-u in celo pri Danton-u; kar Robespierre pravi, to je vse pretehtano in premišljeno; tu nam ne govori ne serce ne vroča domišljija: tu čujemo le golo, suho, abstraktno razumnost.
Predno izpregovorimo o Robespierre-u kot deržavniku in političnem voditelji, oglejmo si nekoliko zasebno življenje njegovo. Če smo sploh vajeni videti, da možje, ki veliko ulogo igrajo na političnem odru, kaj radi prestopajo moralne zakone, kakor da bi jih izredna nadarjenost in visoki poklic opraščal nravnih dolžnosti, nahajamo to posebno pogostoma v izpridenem XVIII. stoletji. To nam kaže mnogo slavnih mož: Bo-lingbroke in Mirabeu, Fox in Danton! Pri Robespierre-u tega ni. Zasebno življenje tega moža je povsem čisto, ne-omadeževano, izgledno; nikedar mu ne pride na misel, skruniti svojih rok z der-žavnim blagom ali uporabljali svoj nenavadni upliv, da streže lakomnosti ali pohotnosti. Trezno in skromno živi v prijateljski družini pri mizarji Duplay-u, prav poštenem moži, kakor sploh čujemo ; kar mu časa puščajo politični opravki, rabi ga za resne študije, zlasti pa se vtaplja v Rousseau-a, in ge-nevski modrijan nima bolj navdušenega
f
učenca in priverženca, nego .je bil neke-danji odvetnik Robespierre. In glej čuda! Ta mož, katerega zgodovinarji tolikokrat za brezserčnega trinoga opisujejo, pozna prijateljstvo in sam čuti pravo, čisto ljubezen. Mlajši bral njegov, potem Si. .1 u s I, Gouthon, Lebas so iz prijateljstva do njega smert storili, želeč si delili njegovo osodo: izmed hčer njegovega gosla Duplav-a pa je bila najstarejša Eleonora njegova nevesla in kar vemo o tej ljubezni, to .je tako lepo, lako pošteno, da se kar milo stori vsakemu čutečemu človeku.
In vendar tak neusmiljen grozovitnik, lak zloben, zavisten licemerec, laka prav peklenska prikazen?! Postoj, prijatelj, — ka.jti o tej stvari velja še izrek: Adhuc inter judiees lis est* ! Istina je, da so po Robespierre-ovetn padu tedanji pisatelji njegova hudodelst va v najživejših barvah slikali (kar posebno velja o Mer-eier-u, na pr. Nouveau 1'aris VI., 101 108 in drugod), (slina je, da ga veljavni zgodopisci naše dobe, Schlos-ser in Wachsmuth, Sybel in A d. S c h m i d t, Thiers, M ic bele t in Mor-
t i me r-T e rna u x enako, bolj ali manj ostro obsojajo. Poslednji na pr. v svojem preimenitnem delu: »L'histoire de la terreur* ga primerja »zlobnemu pajku, ki na pol v temi, v skritem zakotji, iz katerega pa vendar vse lahko vidi in sliši, svoje goste mreže razpenja ter vanje vse revolueijske muhe in mušice drugo za drugo lovi, da jih poda vi" (I. c. 111. 14.). Ali drugi, tudi pametni opazovalci so drugače sodili; Napoleon I. imel ga je za poštenjaka in C, h ari e s Nodier ga omenja prav simpatično. Zlasti med svojimi rojaki našel je Robespierre mnogo spretnih in vnet ih zagovornikov; B u c h e z in t! o ux, ki sta nabrala in sestavila slo-večo »L histoire parlamentaire* branila ga skozi in skozi, znani demokrat L o u i s Klane pa, ki se obenem prišteva odličnim zgodovinarjem, ga slavi in časti čez vso mero, imenuje ga »deržavnika, misleca in modrijana francozke revolucije" ter naravnost pravi: Manj bi napadali Robespierre-a, ako bi bolj zaslužil biti napadenim (1. c. IX. 504). Komu tedaj verjeti, na koga se zanašati!
(Konec prih.)
Deveta dežela.
Peto poglavje.
Negoda se seznani z nekim voznikom. V pogovoru z njim zve. kako se v deveti deželi z živino «	ravna. Svoje rojake slaho zagovarja.
'lo sem tako pohajkoval ob gozdnem robu, pridem čez nekaj časa na cesto. Cesta je bila lepo gladka, z drobnim peskom posuta in ob obeh straneh z lepim sadnim drevjem obsajena. Kam se pride neki po tej cesti? mislim si; gotovo do kake veče vasi ali do kakega mesta. To bi bilo zopet, kaj novega. Ali na katero
stran naj krenem? Ko tako stojim in premišljam, začu.jem voz, ki je derčal z leve strani proti meni. Tega ho treba počakati, voza še nisem videl v deveti deželi. Ze je bil pri meni. Ker je bilo ravno tam, kjer sem stal, malo klanca, ustavi voznik svojega konja, stopi z voza in gre peš v klanec. Ko me zagleda.
pozdravi me prijazno, jaz njega. Vpraša me kam ? Odgovorim mu, kakor je bilo res, da sam prav ne vem, kam: da se le tako izprebajam, da sem tujec, ki mu je dežela neznana i. t. d. Vpraša me, ali hočem ili z njim »v vas"; jaz odgovorim, da z veseljem. V tem pogovoru prideva na verh klanca. Konj se ustavi sam. midva sedeva na voziček, in ko sva bila gori, konj zopet sam zdirja po gladki cesti.
Zdaj še le zapazim, da mož nima va-jetov; rečem mu torej:
»Dobrega konjiča iinate, da vam še vajetov ni treba".
Moj novi znanec me ni razumel, kaj hočem reči z besedo »vajeti". Ko sem mu razložil, kaj menim, pove mi, daje to orodje v deveti deželi čisto neznano in tudi nepotrebno; in tega me tudi precej prepriča. Konju veli, da naj zavije na desno, na levo ; da naj se oherne, ustavi, potegne ; in kar mu je velel, to je konj mahoma storil; in vse to z nekim posebnim veseljem, kakor da bi hotel meni pokazati, kaj zna.
Na to rečem možu:
»Čudovito lepo ste izučili svojega konjiča, lahko se povsod ponašate z njim".
A on mi odgovori:
»Kako menite, da naj bi se ponašal? To ni nič posebnega; vsi konji so pri nas taki".
Nato zopet jaz:
,Zdaj se mi seveda nič čudno ne zdi, da vam pri takem konji ni treba biča ".
Tudi besede »bič" ni razumel. Ko sem mu dopovedal, kolikor sem mogel, kakošen je bič in za kaj je, pogleda me mož debelo, rekoč:
Kaj, pri vas živino pretepale? In zakaj" ?
To vprašanje me je spravilo nekako
v zadrego; sram meje bilo povedati mu vso resnico, povem mu je lorej samo pol, in pravim:
»Pri nas živino lepo, kader noče potegniti ali teči, kakor je treba".
Ha se pri nas živina tudi pretepa iz same sirovosti, da človek svojo jezo nad njo razlije in se tako olajša; to sem možu modro zamolčal. Kaj bi bil rekel, ako bi mu bil vse povedal? Že to mu je bilo preveč. Zopet me tako nekako po strani pogleda ter pravi:
»Čudni ljudje! Ali je pa živina pri vas vsa drugačna, da je treba tako z njo ravnati".
Kar sem mu na to dejal, ni bilo lepo: človek mora zagovarjati svoje rojake, kamor pride, ne pa černili jih in sramotiti. Ali pri tej priči mi je ušla beseda, ki ni bila na čast mojim rojakom: »E kaj živina! ljudje so pri nas drugačni, ljudje"! Nato on:
»»C.e tako ravnajo, kakor pravite, ljudje pri vas niso pametni, ne zamerite. Saj živinče, samo da je zdravo in dobro rejeno, rado dela kolikor more. Več pa zahtevati od njega, lo ni pravično, in ne samo to, tudi nespametno je. Kedor sč svojo živaljo napačno ravna, da jo slabo hrani ali celo pretepa in muči, dela samemu sebi škodo. Tak človek je kratkoviden, slab gospodar. In če so že posamezni tako nespametni, čudim se, da jim občina-, deržava tega ne brani; s tem se manjša narodno imetje. A že to je žalostno, ako se mora kaj takega prepovedovati, ako že vsakemu lastni čut ne pravi, da se lako ne sme delati. Kaj bi pa človek rekel, ako bi ga živinče suvalo, grizlo ali z rogmi drezalo? In vendar žival nima pameti kakor človek, zato
hi se ji smelo že prej kaj takega izpre-gledati"".
Nato jaz:
vAli lega pa vendar ne boste tajili, prijatelj, da je nekatera žival hudobna, da ima svoje muhe; kaj z upornim konjem začeti*'?
»»Jaz še nisem videl take živali in ako je res kedaj taka, kakor, pravite, verjemite mi, mož, da je tega samo slaba odgoja gospodarjeva kriva. Iz mlade domače živali se da vse narediti, kar človek hoče, samo da zna ravnati z njo. Živali je treba odgoje kakor človeku. Če jo je človek v svoji nespameti slabo iz-redil in odgojil, da mu ni pokorna in poslušna, naj se sam za liho prime. Konj gotovo ne pride uporen na svet; človek sam ga je takega naredil".
»A kaj storite vi, če se vam zgodi, da konj noče potegniti* ?
»»Meni se to ni še zgodilo, a ko bi se mi, bilo bi to znamenje, da sem voz preoblOžil ; odložil bi torej kolikor treba, ali pa druzega konja bi pripregel. Ali še nekaj sem hotel reči. Recimo, da ima žival res časi svoje muhe, ali jih nima človek nikoli ? Pravični bodimo in poter-pežljivi kakor smo se svojimi tako tudi .s tujimi slabostmi".
Vi, prijatelj, stavite žival skoraj v eno versto s človekom*.
»»Ne tako, dragi mož! Dobro smo si v svesti, kaka velika razlika je med živaljo in človekom. Ali zato da je človek srečnejši, da ima vsled svoje pameti, ali recimo svojega boljšega razuma več moči nego žival, I ako da mora ona njemu slu-
(Dalje
žiti, zato nima in ne more nikakor imeti pravice, da bi delal z njo kakor se mu ljubi. To bi bila čudna pravica! Bodimo dosledni. Po taki pravici hi smel močnejši se slabšim delati kakor ga je volja, višji s podložnikom, gospodar s poslom, da celo oče z otrokom! Kam pridemo s tem zakonom? Tudi ljudje nimamo vsi enoliko razuma. Celo takih nesrečnih ljudi je na svetu, pri vas menda I udi, da nimajo skoraj nič pameti, ali pa da se jim je pamet po kaki nezgodi zmedla in skalila; ali nimajo taki nesrečni ljudje pri vas nobene pravice? Ali sme z njimi vsak početi in delati, kakor se muzljtibi? Ako je razum pravici merilo, po tem takem bi ti siromaki ne imeli nobene pravice" ".
»S takimi ljudmi imamo usmiljenje, vsaj zdaj; nekedaj je bilo pri nas res skoraj tako, kakor pravite".
»»Usmiljenje! tako je prav! Ali zakaj pa nimate usmiljenja tudi z živaljo? Ali žival ne čuti bolečine, kakor človek ?
Odkritoserčno moram povedali, da nisem mogel možu pri tej priči odgovoriti, kakor bi se bilo spodobilo, in zagovarjati svojih ljubih rojakov, kakor je bila moja dolžnost nasproti tujemu človeku. Kaj mi je bilo toraj storiti. Reči mu vendar nisem mogel, da prav govori, da smo mi siro-veži, divjaki, ker vendar vem, da smo tako visoko in globoko izobraženi, tako omikani in olikani, da se svetimo in lesketamo kakor gospoda župnika škornje v nedeljo! Storil sem, kar se navadno stori o taki priliki: pogovor sem drugam zasukal.	Negoda.
prih.)

Očetovo
A
■^|Jati. Spat, otroka, spat ! Jutri zjutraj
1 bo treba zopet zgodaj na noge; ti, Rezka, v šolo, in ti, Tonček, s kozo na pašo.
Tonček. Zakaj pavi, mati, ne greste še spat? saj vi še bolj zgodaj vstajate.
Mati. Tudi jaz pojdem skoraj, samo to-le moram še prej Rezki zašili, da bo mogla v šolo.
Tonček. Prosim vas, mati, naj pri vas ostanem, dokler luči ne 11 pihnite; jaz nisem še nič zaspan.
Mati. Lezi in očenaš izmoli, pa ti že pride zaspanec.
Rezka. Pojva, pojva, Tone! kaj boš mater nadlegoval!
Tonček. Saj ti tudi rada ne greš.
Rezka. Res da bi raji še pri materi ostala, ali ker mi vele, pa, grem. Storiti je treba, kar mati pravijo.
Mati. Vidiš, Tonče, kako te Rezka lepo uči, le njo poslušaj!
Tonče. Samo malo časa me pustite še, mati! Tako težko mi je zaspati. Očenaš mi že nič več ne pomaga, ne češčenasimarija. Jaz zmirom mislim na očeta, kje so in kedaj pridejo. O ko bi tako le lepo zadremal in zaspal in zjutraj se zbudil, pa bi zaslišal očeta ! Ali Bog ve, kedaj bo tisto. Vi mi zmirom pravite in obetate in me tolažite, da bo, pa ni. Bog ve, kaj mi prineso; kaj lepega gotovo, saj so mi obljubili; pa saj je morda še bolje, da ne vem, kaj. Kaj delajo tam doli v tisti Bosni, da jih ni in jih ni! Morda so nas že čisto pozabili.
Rezka. Kako nespametno govoriš! Kaj meniš, da so šli doli za kratek čas, in da so radi tam? Cesar jim je zapo-
pismo,
veda!, da morajo iti na vojska, in ostati morajo in vojskovati se, dokler jim zopet cesar ne reče, da naj gredo.
Tonče. Kakošno pa je tisto vojskovanje ?
Mati. Ti si še premajhen, da bi se ti moglo dopovedati, kaj je vojskovanje; Roga zahvali, da še ne veš. Mčlči, že pride čas, ko boš vedel, kaj je vojska, ko boš moral morebiti tudi ti na vojsko, kakor zdaj tvoj ubogi oče!
Tonče. Zakaj je pa cesar ravno našega očeta poklical, saj je drugih mož dosti!
Mati. Tudi drugih je moralo mnogo iti; cesar jih toliko potrebuje, da se Bogu smili!
Rezka. Mati, zdaj bi pa jaz rada vas nekaj vprašala.
Mati. Kaj takega?
Rezka. Danes popoludne sem bila pri sosedovih; pa so se pogovarjali, kako strašno hudo je lam na vojski; da jih je toliko ranjenih in mertvih, in da Turki tako grozovito ravnajo s tistimi, kateri jim padejo v roke. O to je strašno, mati! Kaj menite, ali je res tako?
Mati. Jaz nič ne vem. Samo to menim, da rti vse res, kar ljudje govore.
Rezka. O, mati, ko bi se našemu očetu kaj takega prigodilo; še misliti ne smem.
Mati. Dete! zaupajmo na Boga. našega nebeškega očeta. Njega prosimo v goreči molitvi, da naj ga vzame v svojo mogočno sveto hrambo. Molimo, ljuba otroka, molimo, in Bogu priporočujmo očeta!
Rezka. Jaz molim vsako jutro in
vsak večer še en očenaš in eno češčenasi-marijo za očeta.
Tonček. Jaz tudi, mati, kakor me Rezka uči!
Mati. Nekedo terka zunaj na vrata.
Tonče. 0, mati, mati, ko hi biti oče! Morda so | >a res oče !
Mali. Ostanila tu, jaz grem pogledal.
Sosed (od zunaj). Soseda! pismo sem vam prinesel iz lerga; morda od vašega moža. Lahko noč, soseda!
(Mati pride s pismom v roki.)
R ezka. Mati, kaj vam je,daste tako bledi!
Mati. Roka se mi trese, kolena se mi šibe; Rog ve, kaj bo v pismu!
Tonček. Kaj bo? Oče pišejo, kedaj pridejo domov; le hitro berite, mati, jaz komaj čakam!
Mati (razpečati in pogleda pismo), lo m očetovo pisanje! (Pismo prebravši čez nekaj časa.) Moj Rog, oče nebeški, zdaj je vsega konec!
Rezka. Kaj je, mati?
Mati. Na, beri!
Rezka (bere):
»Ljuba žena! Na tem svetu se ne bova več videla. V serce sem zadet. Rliža se mi zadnja ura. Uboga žena, uboga otroka! Rezka in Tonče! Svojega očeta ne bosta več videla. Molita zanj in pridna bodita, slušajta mater in kader odraseta, sker-bita zanjo. Ne pozabita tudi svojega očeta, ki bo z nebes doli gledal na vaju! Ljuba žena! Ne žaluj prehudo; Bog bo zate skerbel in dobri ljudje. Ne morem več! Z Bogom, z Bogom!---
Ljuba soseda! To pismo sem vam jaz pisal, Neredov France, kakor mi je vaš ubogi mož narekoval. Roka, ki vam to piše, zatisnila mu je oči. Lepo je umeri. Bog mu daj večni mir in pokoj, in tolaži vas, ljuba soseda".
Mati. Le jokajta, le jokajta, otroka, da se strop nad nas podere; zdaj je vsega konec!	B. M.
Ali nam je potreba domačih pisateljic?
(Konec.)
'Tišja nismo še končali. Sofizma v ome-2 njenem odgovoru tiči tudi v tem, da sili misliti, kakor da bi pisateljice izverševale svojo nalogo kot poklic.
Še moški so večidel pisatelji le postransko zraven gladnega poklica. Le ob urah zunaj svojega posebnega delovanja sedajo za pisateljsko mizo. Pisateljev brez druzega posla skoro ni, ne pri nas, ne drugod. Sploh bi se ne smeli imenovati pisatelji oni, ki napravijo tu pa tam kak sestavek v življenji, ravno tako, kakor ni pobožni Slovenec romar,
ako gre kakokrat na božjo pot: romar je le dokler taka pot traja.
Še manj so slovenske pisateljice edino pri tem delovanji, in bo jim pač dovoljeno, da kakokrat primejo tudi za pero, če jih je volja!
Ako pa jih silimo le zaradi nezmožnosti h kuhalnici, smo dozdaj pokazali, kako jim je mogoče tudi kot pisateljicam brez sramote in vestno kaj storiti, in tako smo od njih zavernili najkrivičniše očitanje, pa tudi najneukretniše.
m.
Druga pa je ta. Ako so med Slovenkami lake, ki znajo in smejo prijeti za pero, treba jim je vedeti, ali so tudi koristne in potrebne. Kajti brez koristi in potrebe bi bile škodljive, ker bi brez potrebe potrebovale tisek in množile z nepotrebnim blagom književnost na zunaj, v resnici pa ne pomnožile na znotraj. V takem za javnost neugodnem položaji bi jim bilo svetovati, kar je edino mogoče: naj pišejo, kakor jim drago, za svojo rabo in naj svoje in ože domače kroge razveseljujejo se svojimi izdelki. Tudi to je prav koristno, ako pomislijo, da tudi narodne knjige so le za to, da se jih posamezniki in družine vesele in uče. Najboljša knjiga nič ne velja, če je narod ne prebira, in najmanjši izdelek je mnoge koristi, če utegne s kako dobro mislijo uplivati kakorkoli na enega samega človeka.
In ako hočejo pisateljice za naš primer poiskati še druzega poterjila, naj se spominjajo, da tudi stari klasiki in pisatelji sploh, dokler ni bilo tiska, so prebirali svoje proizvode v ožih krogih in so bili s tem popolnoma zadovoljni.
Da pa vendar zvemo, ali so duševni izdelki marljivih Slovenk tudi za narod koristni in potrebni, treba je prej pra-šati, ali so pisatelji pri nas sploh potrebni.
Na videz niso potrebni. Oni sami se pritožujejo, da jim občinstvo knjig ne kupuje. Na mnogo strani dela občinstvo prav. Zakaj mu podajajo neprimernega gradiva ? Pisatelji, katerim so vsi drugi razlogi veljavniši nego domače razmere in potrebe, nimajo pravice pritoževati se, ako jim narod ne kupuje knjig, kakor bi želeli.
Na drugo stran poterjujejo ravno uredniki omenjeno splošno napako naših pisateljev, ako tožijo, da jim pravega gradiva ne dostaje. Tedaj preobilo nepotrebnega in premalo primernega gradiva dobivajo slovenski bralci!
Knjig samostalnih pri nas razmerno malo izhaja. Časopisi in zavodi skoro vse slovenske proizvode izdajajo. Pregled teh je ob enem pregled naše sedanje književnosti. Vsi imajo namen znanje razširjati. Družba sv. Mohora. ima večino slovenskega ljudstva v svojih sker-beh; za njo morajo pisatelji najbolj delati.
Tu pa vidimo in beremo popise in povesti , sploh izdelke priproste oblike Možje iz velikih šol se trudijo priprosto ljudstvu popisovati življenje in naravo. Vidijo, da je treba mladino in ljudstvo priprosto in naravno zgojevati; morajo se tedaj siliti on duh dajati svojim spisom, ki je takemu bralstvu primeren. Tudi odrasla mladina potrebuje navdahnenih popisov raznih verst.
S takim gradivom se morajo možje pečati, ki imajo drugače opraviti z drugimi resnimi in suhimi posli. Ni čudo, ako ne zadenejo vselej pravega glasu, kakoršen ugaja mladini in ljudstvu.
In naj rečejo tukaj, da so oni edini na pravem mestu! Naj rečejo, da nam nič druzega ni še treba, za kar so o n i sposobniši! Gospoda! Pa pokažite v knjigah »družbe sv. Mohora",koliko spisov imate v njih iz ženskih rok! In recite, da bi one ne znale sestaviti le in one povesti; recite, da bi njih popisi o naravi in iz narave ne bili enako veljavni, nego moški, in primerniše navdahnem s potrebnimi izreki naravnega čutja, nego kateri koli spis te verste iz moških rok.
Ali so tukaj gospodarsko in pri-
m e r n o moči rabljene s tem, da se moški pečajo z neprimernim gradivom za svoje moči in puščajo, da ženske tukaj roke križem derže? In jim morda še celo prepovedujete udeleževati se primernega delovanja z vami!
Tu smo najnižo stopinjo duševne moči poštevali; mi mislimo pa, da so slovenske ženske sposobne tudi kak naravni obraz naslikati tudi za omikane Slovence. In mi menimo, da bi se one manj silile, nego moški, katerim se po-gostoma vidi iz vsake verste, da za tako delo niso poklicani.
Ako hočete pa še drugih potreb našteti, boste radi poterdili, da se ženskim bolj spodobi »kuhinjske knjige" spiso-vati ali celo prevajati nego moškim. In tako je še mnogo potreb tudi na našem bornem književnem polji, kjer so ženske bolj na pravem mestu nego moški. Ako je potreba, znale bi one še moškim pesmi zapisavati in povesti in basni nabirati po narodu — gotovo lahka, pa ne maj-hena pomoč!
S tem določnim pozorom nočemo ter-diti, da bi pisateljice ne bile sposobne tudi za više predmete. Ona, ki ima moči in pogoje, naj se brez strahu poda t udi v krog moških ; morda bi koga med njimi izpodbudila, če ne celo osramotila, kar bi tudi ne škodovalo časih.
Sicer mi nimamo mnogo upanja na to stran, dokler nas z deli ne preverijo; hoteli pa smo ponavljati, da mi pisateljicam našim o m e j u j e m o in določujemo področje, ker so naše razmere in potrebe take. Vašim tovarišicam, pisateljice drage, pripisujejo lepo lastnost v tem, da so praktične, da čutijo, kaj je prav in potrebno. Tudi glede na naše slovstvene potrebe upamo, da se boste
z enako lastnostjo odlikovale. Narod bo gotovo vam hvaležen za to.
Ako smo lerdili, da bi nam pisateljice delovale na svojem mestu v splošno narodno korist, jih zdaj počastimo tudi s tem, da so nam za žensko mladino ne-nadomestne.
Za otroke sploh moški ne znajo pripravno pisati, za žensko odraslo mladino pa še manj. In koliko knjižic neki imamo že iz ženskih rok za žensko mladino spisanih ? Tukaj jasno, še prejasno vidijo pisateljice, česa nam potreba, ko bi bile v zadregi pri izbiranji gradiva in predmetov.
Narodnjaki se pritožujejo, da so brez narodnjakinj. Pravijo, da naše gospo-dičine se potujčujejo. Iz lega sami pri-poznavajo, da imajo gospodičine čas, tuje knjige brati, tujega duha se napajati, in ne le samo za »kuhalnico". (iotovo pa bi rade brale domače berilo, ko bi ga imele obilo; gotovo bi jih še celo radovednost naganjala, seči po slovenskih knjigah, ko bi jih tovarišice ali celo ne-kedanje sošolke jim spisavale !
Ženske imajo zase svoj svet, svoje življenje, svoje mišljenje. Hočejo imeti tudi primerno izpodbujo. Le narodne pisateljice bi utegnile tukaj uterditi boljša tla nego so sedanja, izpodjedena po tujstvu na splošno narodno škodo.
Čudno bi bilo, da bi ko se znajo ženske povsod bolj vneti za lepe in dobre strani, bilo le domorodstvo pri njih že popolnoma usahnilo in ravno pri nas poginilo!
Ako utegne katera rojakinja kaj dobrega storiti, naj svoje .blage misli med tovarišicami razširja. Vodniki pravega pedagogičnega uma jih ne bodo zader-ževali, pač pa podpirali v svojih organih.
Vidimo torej, da pisateljice lahko mnogo koristijo narodu, če tudi v določenih
m e j a h glede na pred m e I e in občinstvo.
S tem pa nismo še pri konci. Znano je, da ženske imajo lepši in boljši ukus na sploh. One tudi navadno lepše govore nego moški. Ta lastnost jim je tudi v pisavi na korist, torej tudi književnemu jeziku ne na škodo. Naše pisateljice niso prisiljene po svetu ali strogo za poklicem hoditi. Izšolajo se in izgoje se navadno doma, in imajo priliko, v veči meri občevati z domačimi ljudmi. Jezika si ne pokvarijo s tujstvom toliko, kolikor moški izšolanec. Lepše jo torej po domače zavijajo nego moški. Ako je res, da ženske se ne spreminjajo toliko po čutenji in vsled tega tudi po mišljenji ne, je tudi njih govor v lepšem soglasji nego moški. Ako delajo kakor čutijo, bodo tudi pisale kakor mislijo. Naroda vsaj varati ne bodo hotele. One torej naravni govor pospešujejo v slovstvu, pisatelji pa se od njih lahko govore odkritoserčnosti in priprostosti uče.
Dobiček na to stran se še celo poveča, ako se spominjamo, da jo pisatelji za-suknejo pri nas časih tako robalo, da se še moški izpotikajo ne samo nad obliko, nego še bolj nad nelepo vsebino mnogoterega stavka.
Ženske so na to stran še bolj občutne; popravile bi mnogokaj v estetičnem oziru. In moralno bi znale v knjigi moško pero berzdati bodi si sarkastično, bodi si naravno in najivno.
(Ilede na vsestransko formalnost v književnem jeziku so toraj pisateljice prave dobrotnice in ravnateljice, kakoršnih tudi mi v resnici potrebujemo. Ko bi druzega ne koristile, bila bi ta stran
dovolj, da narod pisateljice zgojujejo ali vsaj njih v delovanji ne zavira.
Načelno torej pisateljic ne moremo z a der že v a t i. Javna kritika pove pristojno tudi njim, kedar se v čem pregreše. Zmožnosti i m a j o, s p o s o-bijo se lahko, kol take nič boljšega ne zamude, pač pa veliko koristijo in so za mnogost ranske potrebe lahko delavne. Takta imajo dovolj, da prave potrebe narodove uganejo. Spoznajo lahko same, da eni in isti predmeti nasitijo, tudi če jih ženska opisuje. Vidijo, da je drugih, še ne obdelanih predmetov obilo. V svoji skromnosti, kakoršno jim narava veleva, prikupijo se nam, kolikor več plemenite volje kažejo.
Naj tudi pomislijo, da se slovenski sinovi ponašajo se svojimi zmožnostmi. Nenaravno bi bilo ko bi mislili, da narava zbuja, česar sama nima. Naj pomislijo, da imajo pri drugih narodih in doma prednic, ki so se odlikovale in se še odlikujejo. Naj se spominjajo, da posebno slovanske tovarišice posebno v svojem največem plemenu pogumno tek-mujejo z moškimi na najviših stopinjah mišljenja. Pri njih naj pogum zajem I je jo in naj z njim navdajajo svoje zanemarjene rojakinje.
Tudi slovenske pisateljice naj pričajo, da je dandanes zlasti tudi žensko pra-šanje na dnevnem redu. Naj tudi one za ženske pravice s koristnim in potrebnim delovanjem pričajo, da so jih po naravnem zasluženji vredne.
Na Dunaji, meseca avgusta 1878.
France Podgornik.
Slovenski glasnik.
peseta podoba.
Ubežni kralj.
Noč jo temna, podkve jeklo poje; Lej, po gozdu kralj ubežen jaha, Zgubil vojsko, zbugil zemlje svoje. Skriva se ko zver po lesu plaha. Nema žene, hčere, ne sinova, Vse mu vzela vražnaje sekira; Koča vsaka duri 11111 zapira; Spremljev&vca nema pot njegova.
In zajezdi v gosto drevje lesa; Konj se zderzne, noče delj bežali. V stran zaherska. kviško pne ušesa; Brezno vidi pred saboj zijati. — Kralj pa gleda in zastonj ugiblje: S konja stopi, k veji ga priveže, Plašč pogerne, nanj ves truden lšže: Sladki sen nad breznom ga zaziblje.
Dahnejo mu sanje v trudno glavo: »Stol kraljevi iz zemlje mu rase; »On pak seda nanj s častjo in slavo, »Bogat, venčan, ko nekdanje čase. »Zida se nad njim poslopje širno, »Razsvetljeno, v zlatu lesketaje; »Stavijo se veže na vse kraje; »Zunaj čuje straže hojo mirno*.
»Prebudi se bobnov ropotaivje, »Prebudi se grom trobent vojaških. »Vstane žvenket in ostrog rožljanje. »Ide truma vojvodov junaških; »Grž med njimi knez iz zemlje tuje; »Ki mu hotel je deželo vzžti; »Zmagan ide, z njim tovarši vjeti, »Klanja se mu, silni meč daruje*.
»Zadonijo spet trobente glasne. »In prikaže se obraz kraljice; »Z njo sinovi, z njo so hčere krasne, »Njej visoke strežejo device. »Tu gospOda kralju vsa zavpije: »Bog ti slavo hrani čase večne!
»Svitlim vnukom tvojim dneve srečne »Hrum veseli po dvoranah bije«.
Vzdahne v živih sanjah kralj: »carujem Oh podobe gledal sem neznane, Da ubežen skrivam se po tujem*! V sanjah kviško, kakor jelen, plane: Hoče k svojim — roke širi — pada! Meč z oklepom v dno brezna brenkoče; Konj se sterga. podkve vdar ropoče: Krokotajo vrani iz prepada!
- »Canti del popolo slavo*, tradotti in versi italiani con illustrazioni sulla letteratura e sui costumi slavi perGiacomo Chiudma. Firenze. coi tipi die M.^Cellini. e C. 1878. (Narodne pesmi slovanske, prevedene v verze italijanske z opazkami o književnosti in navadah slovanskih.) Čudina je rojen Dalmatinec 111 je prevel v odlomkih: »Gorski vijenac* P. Petroviča Njeguše. »Gorski vijenac« je najlepše delo slavnega serbskega pesnika Njeguše. Čudina je tudi prevel serbske narodne pesmi (in to skoro samo ženske) iz zbirke Vuka Stefanoviča Karadžiča, in nekoliko izbranih pesmi hervaškega pesnika Petra Preradoviča. Tudi znani hervaški pesnik Medo Pucič je prevel dokaj hervaških narodnih pesmi v italijanski jezik Znan je tudi italijanski prevod Tommasea: »Dei canti del popolo serbo e dalmata*. Venezia 1847.
^OPRAVA.
V listu 18. str. 280. v spisu: »Otročji bazar«, v šesti versti od začetka spisa naj blagovole popraviti bralci: ko bi jo videla. Ka-mila, kaka preserčna ... Na konci istega spisa naj se izbriše (Dalje prih). To je neprijetna
tiskarska pomota.__
Listnica odprav. G. L. L., učitelj v C. Omenjenih listov Zvona 1870. nimamo več. zato Vam ne moremo postreči.	_
Temu listu je priložena deseta podoba: ^Ubežni kralj".
1 Zvon« fchaja l.'in 16. dan meseca; naročnina 5 gl. za vse leto s podobami, 2^50 za pol leta; 1 gl. za vse leto brez podob, 2 gl. za pol leta. Napis: Redaction des »Zvon«. W.en, Wahr.ng,
Herrengasse 74.
Izdaje in ureduje: Jos. Stritar.
Tiskata: A. Keiss in P. Horn.
Jane: Šubic risal
VBEŽNI KRALJ.