URN_NBN_SI_DOC-5GT39LPE

Görner Franz: Osteuropäische bi­ bliographische Abkürzungen. Teil 1: Ost- u. südeuropäische Sprachen einschliesslich der Sprachen im Westen der Sowjetunion. 3., neu be- arb. u. erg. A ufl.----------- Pullach/ München, Verl. Dokumentation 1975. XVII + 301 str. 8°. Besedam sta usojena dolgo življe­ nje in visoka starost; v primeri z njimi so kratice, dasi jih je čedalje več, muhe enodnevnice, ki jih rodi in pokoplje družbena praksa. Ob številnih besednjakih in slovarjih, ki skozi desetletja obdrže svojo vrednost, so zato popisi kratic pra­ ve bele vrane: malo jih je, načela pri izbiri gradiva so problematična, nenehno jih je treba dopolnjevati. Slovar, o katerem poročamo, je lep primer za to: prva izdaja je štela ok. 2200 kratic, druga približno 6700 in tretja se vrti že pri številki 10.000 ter navaja kratice v 22 jezikih (14 slovanskih — med njimi posebej lo­ či hrvatskosrbski in srbskohrvatski — in v albanščini, estonščini, finšči- ni, grščini, letonščini, litavščini, moldavščini in romunščini). Nastal je v vsakdanji praksi velike knjiž­ nice (Staatsbibliothek Preussischer Kulturbesitz): »osnovno in dopolnil­ no gradivo je bilo izbrano ob dnevni uporabi vzhodnoevropskih biblio­ grafij, katalogov, priročnikov itd., pri tem pa nismo poskušali sistema­ tično (sic! dod. V. S.) zbrati okraj­ šav za ustrezne pojme v kar največ jezikih, marveč smo zapisali in raz­ rešili tiste, ki smo jih najčešče sre­ čevali« (str. VII—VIII). To pojasnilo nas po eni strani opozarja, da pojma »bibliografski« v naslovu ne smemo razumeti v bibliografsko-tehničnem smislu, temveč kot vrsto elementov, ki jih srečujemo pri delu s knjigo; po drugi plati pa nam razloži na­ čela, ki so dovolj raztegljiva, da mo­ remo z njimi opravičevati vse, kar je v slovarju našlo svoje mesto, pa seveda tudi vse tisto, kar je bilo iz­ puščeno ali opuščeno. Bolj dognani kriteriji bi bili vsekakor na mestu, ker bi sicer solidnemu delu še dvig­ nili vrednost. Za nas so pomembne predvsem slovenske kratice: teh je 442, neka­ tere so razrešene na več načinov. Kot vir zanje so avtorju služili naš pravilnik za AIK (2. izd., Lj. 1967), T. Blažekovič: Biblioteka osnovne škole (Zgb. 1969) in J. Zidar: Rečnik jugoslovenskih skračenica (Bgd. 1971); zdi se, da je upošteval tudi SBibl, verjetno pa ne SBL, saj ne­ katere kratice manjkajo. Prav na­ vedeni deli pa sta osnovni vir za normativno obliko kratic, ki jo av­ tor tako pogreša (str. VIII), ne pa Zidarjev slovar, ki je — tako je vi­ deti — botroval nekaterim spodrs­ ljajem. Treba je namreč vedeti, da Zidar razrešuje istovetne kratice enakega pomena najprej v srbo­ hrvaščini, potem pa v slovenščini in makedonščini (npr.: izd. = izda- nje;* izdaja;** izdanie. Zvezdice sto­ je namesto okrajšav slov. in mak.) Istovetne kratice, ki imajo v vseh treh jezikih tudi enako fonetsko po­ dobo, pa so razrešene samo z enim zapisom in brez kakršnihkoli opo­ zoril, tako da bi jih — po analogiji z drugimi razrešitvami — mogli imeti samo za srbskohrvaške, so pa lahko tudi slovenske ali makedon­ ske, npr.: agr[onom], akad[emik], bot[anika] itd. (Prim.: Slovenski pravopis 1962, str. 1037 ss!) Tako najdemo zaradi Zidarjeve nedoslednosti pri Görner- ju vrsto akronimov, ki so deklari­ rani samo kot srbski ali hrvaški, Knjižnica 19(1975)1-4 155